Ste*. 257._ izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj Urednišiv t: Ulica Sv. brančiika Asiškcga št. 20, L naJstr. — Vsi Jop ai naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kon >c cij Usta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška As^kega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24. — Za pol leta ................. za tri mesece............... • • • ° ~ za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20 za pol ...................- 2.60 V Trstu, v Mrttk H. jjptonbn H15. Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7.....mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nada 1 j na vrsta.......: ... „ 2.— Mali oglasi po 4. vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema ln se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti«. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančlfki Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Hudi, o brezuspešni ruski napodi no ioll&i Ha Litovskem prodrle zvezne čete do {Care m potisnile Ruse nn vzhodni brej. - Topovski tsojl nn primorski fronti. - Vsi napadi Italijanov (MI. Z avstrljsko-ruskesa bojišča. DUNAJ. 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. septembra 1915, opoldne. Naše čete so odbile ru^kl napad na besarabskl meji. Ob Dnjestru in pred našimi postojankami vzhodno Bučaca je vladal mir. Na vsen družil delih galttke in volinij-she fronte Je nr*4!o zopet do težkih, za sovražnica brezuspešnih bojev. —Severov/hodno Oubna je izgubil sovražnik pri ponesrečenem protinapadu pole« številnih mrtvili 6 oficirjev in 800 mož na u-jetnikih in tri strojne puške. Ogrski ar-madni in deželnobrambni bataljoni m oto-čaški pešpotk *t 79 so tu pod vodstvom samostojno delovnih in odločnih poveljnikov vnovič dokazali vojno sposobnost V gozdoviih in močvirjih Styra in Primata ie pregnala naša konjenica v zadnjih dneh številne sovražne konjeniške oddelke. Na Litavskem se bojujoče c. in kr. sile so skupno z zavezniki prispele do Sčare. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. H6fer. fml. »Tetnps« o vojaškem položaju Rusije. PARIZ. 14. (Kor.) »Temps« presoja vojaški položaj Rusije zeio skeptično in pravi, da se bo že v par dneh vedelo, če bodo Rusi zamogli nadaljevati z ofenzivo v vzhodni Galiciji. ^ Rječ« o prodiranju zaveznikov skozi močvirja. PETROGRAD. 14. (Kor.) »Rječ občuduje energijo centralnih držav pri naprav-: -li ju potov skozi pusta močvirja in pravi, da so inerodajni vojaški krogi prepri-ani, da bo treba preložiti obrambno črto Še bolj v notranjost dežele. U smeri proti Kijcvi. Padec voiinij^kega trdnjavskega tri-kota je odprl avstrijskim četam pot proti Kiiev u in napravil črto Seret - Dnjester, ki jo še brani sovražnik, nevzdržljivo. To lkve v Styr. Toda ponoči 2. septelbra so se umaknili, zgubivši 3.000 mož na ujetnikih. Se enkrat je prišla Rusom nepričakovana pomoč, ne sicer od njihovih dozdevno neizčrpnih rezerv in ne od številnih zaveziiTkov na vzhodu in zapadu. Nebo je odprlo svoje zatvornice. Potoki so postali veletoki, travniki močvirnati, ceste pa močvirja, v katera so se pogrezale noge korakajočih naših vojakov. Konji so onemogli. treni in topovi so se nakopičevali. 61 dni po prvi osvoboditvi Przemysla avstrijske čete niso imele prestati tako težkih naporov, kakor so bili ti. Sovražnik je to_priliko dobro izrabil, da se postavi Še enkrat v bran na črti Dubno— Rovno. Opiral se je s severa proti jugu na reko Qoryn, pri Deraznu na močvirnato in poplavljeno nižino potoka Putilovke, pred Klevanom na 01yko. Sovražnik se je zakopal v zadaj ležečih gričih, do katerih je bilo mogoče pfiti le preko močvirja. Dne 8. septembra 90 prodrli avstrijski brambovci na cesti- Luck—Rovno proti Klevanu in preko Mlmdva ob Ikvi v Dubno. Popoldne je bila konjenica že v •mestu. Bohmova armada je, kakor že rečeno, i,prodirala najprej pravokotno s to armado. Prihajala je namreč po Ivovski cesti proti Dubnu. Začetkom septembra je Bohm -Ermolli prodrl od izvirka Buga do izvirka Sereta. ujel 5.000 mož in zasedel mesto Brody. Dne 8. septembra je bila cela armada po osvojitvi višine Makutra od Radzivilova do Novega Aleksinca onstran državne meje pri povirkih !kve in Goryna. Dne 9. in 10. septembra je o-brnila naša armada fronto popolnoma proti vzhodu, kjer je dobil sovražnih za naraslo reko in ribniki lkve in na višinah Kremenca novo zatočišče. Po forsiranju gornje Zlorte Lipe po na-km 5. armadnezn zfeeru, so morali Ruci izprazniti vso to črto, da ne bi bili napadeni na severu s krila. Pri umikanju so s posebnimi požigalnimi kolonami požgali vse vaSi in pristave. Tudi okrajno glavno mesto Brezany. ki je štelo 13.000 prebi- r ■ " ■ * - ——...........- 11IC51U Uic^aio, IVI JC Ol^iv; m.uuu važni namen 14 dnevnega bojevanja na vajcev< je postalo žrtev požara. Med zgo- I______1.1.»: Tr.vnM t' Pnldcill .... - I ■*____•_______t__• _ X _ km dolgi južni fronti v Polesju. Poiesje je razdelilo skupno fronto zaveznikov po štirimesečnem skupnem de-1 vanju brez vrzeli v dve glavni skupini: nemško in avstrijsko. Radi tega je krenila desno Buga se nahajajoča Puhalova armada iz severne smeri proti vzhodu in se je približala torej takorekoč v pravem-kotu južni skupini, obstoječi iz armad generalov Bolima, Bothmerja in Ptlanzer-ja, pri čemer je tvorilo mejno mesto Bro-dy lomišče kota. Fzm. Puhalo je prodiral od predmostja Vladimir Voiinski proti Kovelu, s čemer je pridobil železniško črto Brest - Litovski—Rovno in je odposlal od tu nemško In avstrijsko konjenico v smeri proti Ko-brinu. dočim je z glavno svojo armado korakal proti Lucku. ki je takoj padel. Konjenica preiskuje sedaj južni obronek Polesja v porečju Turije in Stohoda in se mora neprestano bojevati s sovražnimi zadnjimi oddelki, ki so se vgnezdili v maloštevilnih otokom podobnih vaseh in v neprodirnih pragozdih. Trajno deževje je še povečalo melanholijo pokrajine v brezkončnost. Vsak grmiček je zase otok v jezeru, ki se razteza kilometre daleč. Žalostna pota so popljavljena od povodnji. Toda delovanje konjenice je potrebno, ker spaja v severnem delu Polesja operirajoče skupine in levo kriiii ; kritje avstrijskih armad. Padec Lučka je prisilil Ruse, da so se iz postojanke ob Styru umaknili na črtrt Putilovka — Radzivilov. Se 1. septembra so skušali Rusi držati južno Lučka ležeče predmostje Torgovica ob izlivu PODLISTEK GREŠN1CE. Roiran. — Francoski spisal Xavier de Montćpin — Ali stanuješ daleč od Theatre-Fran-cais? — je vprašai Karel nekoliko nemirno, ko je stopil iz voza. — Ne daleč, četrt ure ali dvajset mi- 11 u t. — Glej, jutri že nameravam stopiti v gledališko pisarno in prositi tamkaj, da prečitajo mojo igro. Tako vsaf ne boš izgubljal časa, dragi moj. Preden bo oscin dni, hočem že imeti rešitev. — Če jo dobiš pred koncem leta, si lahko srečen, -- je z a mrmral Maurice, plačevaje IzvošC'va. Potem pa se Jc obrnil k prijatelju, ki svoje dragocene mape ni izpustil iz rok, in je naJaljeval: relimi in oropanimi hišami se nahaja še spomenik Sobieskega. Da si napravi prostor, se je vrgel sovražnik na zasledujo-čo Bothmerjevo armado nepričakovano z močnimi silami. Ogroženim nemškim in avstrijskim polkom je došla pomoč, nakar je bil sovražnik vržen proti Zaloščam in Tarnopolu. Od tega trenotka je sreča pri bojih ob Seretu opoteča. Že poprej so Rusi vzhodno obrežje Sereta kot obrambno postojanko zgradili v močno naravno in predmostno postojanko in to posebno pri Tarnopolu in Trem-bovli. Gornji Seret teče med Zaloščami in Tarnopolom skozi kotlino, v kateri je več ribnikov. Zapadno Tarnopola ležeči ribnik je 4 km dolg in en km širok, torej že jezero. Na njegovih bregovih so zgradili Rusi varna kritja. Tudi zapadni del Tarnopola, ki spada s 35.000 prebivalci med največja mesta Galicije, je poln strelskih jarkov. Dne 7. in 9. septembra je prodrl sovražnik z več polki iz predmostja, a je bil obakrat vržen nazaj. V zvezi s temi izpadi je bil napad iz južno ležeče Trem-bovie. To mestece leži nedaleč od izliva Gnjezne vzhodno Sereta. Zapadno mestnega gozda, kjer je polno strelskih jarkov, se nahajajo kamnolomi Začinoči. odkoder se izvaža vsako leto v mirovnem času nad 400.000 brušenih kamnov preko Odese v Perzijo in na Kitajsko. Rusi so zato z lahkoto napravili tu prave forte. Nemci, Avstrijci in Ogri Bothmerjeve armade so po prekoračenju Strype prispeli v ozemlje med Strypo in Seretom, ki je polno močvirij. — Pojdi! Greva v moje stanovanje. Moj sluga pride doli po tvojo prtljago. Pet minut pozneje sta sedela prijatelja pri izbornem zajtrku poleg prasketajoče-ga ognja in sta praznila steklenico starega bordoškega vina, da tako proslavita svidenje. III. Začeta povest. — Ali hočeš, da ti sedaj pokažem svojo veseloigro? Da ti prečitarp samo kakih dvesto; tristo vrst? — je vprašal Karel, počasi srebajoč izborno kavo, ki jo je na-lil Josip v maihno čašico iz finega starega japonske^SPporcelana. — Pozneje, prijatelj, pozneje, — je odgovoril Maurice stnehljaje, »n vrteč med prsti smotko. — Odkrito ti priznavam, da bi bil v sedanjem trenutku zelo razmi-šlicn, popolnoma nezmožen, da bi pojmil in presojal ljubkost tvojega sloga in dra-žesti tvojega duha. Preden spoznam, kakor vse kaže, ugoden uspeh tvojih del, bi zelo rad vedel, kakšni vzroki so te do- Cimbolj se bliža Seret izlivu v Dnjester, tein globočje in strmejše se vzpenjajo njegovi bregovi na podolski planoti. Nad mestecem Budzanov se dviga gorski samostan, ki ga je sovražnik utrdil in razobesil zastavo Rdečega križa. Spodnji oddelek Sereta spada že v območje Pflan-zerjeve armade, ki je prodrla po zavzetju Bučaca v Cortkov. Tako so bili Rusi tudi tu prisiljeni k umaknitvi za Seret, kjer so našii zatočišče za strmimi in fantastično razsekanimi skalovitimi bregovi in na sosednjih višinah. To skalovje, na katerem se nahaja staro pogansko svetišče Mona-sterek, kljubuje vsakemu forsiranju. Toda alpske čete Pflanzerjeve armade so v temi prekoračile reko blizu izliva v maje-stetični Dnjester, dočim je artiljerija na drugem kraju fingirala prehod. S pomočjo naglo privedenih ojačenj, so konjenica in alpske čete zasedli višino Sloterije. V naslednjih dneh je poslal sovražnik ojačenja za ojačenji proti tej gorski postojanki, ki obvlada istočasno prehod čez Seret in Dnjester, toda naši so kljub temu še razširili svojo postojanko. Pač se drži še vedno skrajno levo krilo Rusov. Postojanke se raztezajo tu ob širokem Dnjestru in besarabski meji do Trajanovega nasipa stare rimske države. i DUNAJ, 15. (Kot.) Uradno se objavlja: 15. septembra 1915, opoldne. Na tirolskem mejnem ozemlju so se običajni topovski «#ojl nadaljeval: tudi včeraj zvečer. Vzhodno prelaza Lodinut so prešle naše čete v napad in so osvojile sovražno postojanko na Flndenig Koflu In na grebenu jugovzhodno te mejne gore. Na primorski fronti j? italijanska artiljerija z zvišano srditostjo bombardirala naše postojanke od Javorčka do tolminskega predmostja. Sovražni napadi na Javorček in v ozemlju Vršiča so se razbili. I sto tako so biii preprečeni približe valni poizkusi' nasprotnika v doberdobskem oddelku. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Pri Vidmu je bilo neko avstrijsko letalo napadeno od treh italijanskih bojnih letal in vrh tega obstreljevano še z obrambnimi topovi. Kljub temu se je vrnilo nepoškodovano, dočim je eno sovražno letalo, ki je bilo očlvidno zadeto od našega letalca padlo na tla. Poročilo Cadorne. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 12. septembra: V Trentinu in na Koroškem se nadaljuje akcija nasproti si stoječih artiljerij, ki pa je često ovirana vsled megle. Sovražna artiljerija stalno obstreljuje za našo črto se nahajajoče kraje. V kotlini Bovca so dne 10. t. in. pod zaščito teme poskušale izvršiti sovražne čete nenaden napad na našo postojanko vzhodno Slateniške doline. Naši so pustili sovražnika do majhne razdalje, nakar so se vrgli nanj z bajonetom in ga po srditem boju pognali v beg. V oddelku Tolmina je bil po našem napadu dne 9. t. m. na Sv. Marijo naznanjen prihod močnih sovražnih oddelkov, ki so prodirali proti temu kraju po tolminski dolini. V ozemlju gornje Soče je bilo po poizvedovanju letalcev dognano, da je zgradil sovražnik nove obrambne naprave s pol permanentnim značajem. Po upoštevanja vrednih poročilih je dobil sovražnik ojačenja v novih četah in težki artiljeriji. Dve letali ste uspešno obmetali skladiščne prostore pri Opatjem selu. Sovražnik je na debelo obsul doke v Tržiču z granatami in je poškodovat nekaj parnikov. Težave na laiki fronti. »Az Est« je dobil od svojega posebnega dopisnika na soški fronti naslednje poročilo: Zadnje dni je vladal na soški fronti mir, ki ga je ie tupatam prekinjal topovski ogenj ali kak pehotni spopad. Na Krnu so hudi snežni viharji. Gosta megla se spušča med robove in onemogočuje topovski boj. Kdor je mogel videti postojanke na najvišjih vrhuncih, more pojmovati, kako težavno je v taki višini kretanje čet celo v najlepšem vremenu. V višini 1000 do 2000 in celo 2245 metrov snežni metež popolnoma onemogočuje vsako vojaško operacijo. Naše moštvo je že zdavnaj dobilo gorko obleko in perilo in ga sneg ni zalotil v poletni o-1 bleki. Vojaštvo, ki je bilo zamenjano in je | prišlo s hribov, pripoveduje, da obleka Italijanov, kakor sodijo naši po ujetnikih, ni primerna za mraz, ki je nastal na višinah. Veliko italijanskih vojakov še vedno nosi poletno obleko. Široki plašči, ki jih imajo bersaljerji, ne varujejo dosti mraza. Nasprotno pa naše čete. ki so se že v Karpatih privadile hudemu mrazu, lažje prenašajo snežni metež. Neprestano sneženje seveda ovira o-peracije italijanskih topov. Zaradi debele megle ne morejo pregledati sveta pred seboj in zato so topovi v najvišjih višinah omolknili popolnoma za par dni. Na doberdobski planoti se je podnevi slišalo le slabo streljanje. Južno od Sv. Martina, je poizkušala italijanska pehota zavzeti naše postojanke, pa jo je naša artiljerija vrgla nazaj. Italijani so poizkušali sfVeljati na naše z bombami, ki razširjajo strupen plin, a so se naši vojaki opremili z varnostnimi krinkami in Italijani tako niso mogli doseči nikakršnega uspeha. Hed Italijanskimi ujetniki. Neki časnikar je obiskal italijanske ujetnike v nekem taboru ter pravi, kako je opazil, da tudi ti občutijo v ujetništvu ono isto kakor drugi ujetniki: potrtost in v mnogočem tudi resignacijo. Med drugimi se je razgovarjal tudi z dvema italijanskima zdravnikoma, ki sta že prve dni po izbruhu vojne med Italijo in monarhijo padla v ujetništvo. Eden njiju je bil polkov-ni zdravnik, drugi civilni, ki ima v Neapo-lju sanatorj. Oba sta tipična Italijana, a e-den med njima jako odličen in naobražen. Govoril je francosko. Vedenje mu je bilo svobodno. Tudi v ujetništvu je izvrševal svoj poklic. Tudi tu obvezuje ranjence, zdravi bolnike, operira, z eno besedo: vrši isto nalogo, ki jo je vršil v domovini. Prvo, kar je vprašal časnikarja, je bilo, ali Italija izmeni z monarhijo ujete zdravnike? Časnikar mu odgovori, da ne ve, na kar je pripomnil italijanski zdravnik: — In vendar bi bilo to jako dobro. Italijanski zdravniki bi doma mnogo več ko- ristili, a vaši zopet tu. Na to je vprašal časnikarja: — Kako je okolo Doberdoba? — Za vas — mu je odgovoril našinec — jako slabo, ali bolje rečeno: slabo: Ni za korak ne napredujete. — A Gorica? — Se vedno ni vaša. Recite mi, zakaj ste nam napovedali vojno, ko ste skozi deset mesecev naprestano gledali vse te vojne strahote, ki so združene z vojno? — Da ste vi poslednje dni živeli v Italiji — je odgovoril zdravnik — ne bi vpraševali tako. Nam je bila ta vojna potrebna. Druge rešitve ni bilo. Ulice so kričale za vojno in narod je veroval v vojno srečo. Tisti, ki so bili proti vojni, so si upali le šepetati. Te je čulo le inozemstvo, ne pa Italija. Zato so v inozemstvu precenjevali gibanje proti vojni v Italiji. Morali bi bili videti, ko je D' Annunzio govoril za vojno, kako je narod gorel za vojno! Vse je gorelo kakor požar. Vsakdo je veroval, se nadejal, se boril za vojno kakor za dar iz nebes. — A sedaj? — Kako je sedaj, ne vem, ker sem hitro pal v ujetništvo. Prav za prav sem bil v vojni le nekoliko ur. Ne morem torej reči, da bi se mi bila vojna pristudila. Rad bi bil še nadalje vršil svojo nalogo na bojnem polju in umrl slavne smrti. Ali prišel sem v ujetništvo z nekim transportom ranjencev. Res, sramotno je, ako je človek že nekoliko ur potem, ko je začela vojna, izključen iz nje. Že radPtega bi hotel, da me povrnejo v Italijo. Vojaški zdravnik je postal že bolj molčeč. Menil je, da nima smisla, da bi se s časnikarjem dalje razgovarjal o vojni. Bil je sicer ljubezniv, ali rezerviran. Nadalje opisuje novinar poslopje, v katerem se nahajajo ujetniki. Prekrasne velike dvorane za telovadbo so prirejene za bolnišnico in se nahajajo tu nujčisteje postelje. da se ujetniki nimajo proti čemu pritoževati. Prirejena je tudi soba za operacije. Z eno besedo: vse je tu, česar treba bolnišnici. V dvoranah, kjer so ležali ranjeni Italijani, leže povsem mirno in brezbrižna Samo tisti, ki so lahko ranjeni pogledujejo/loveka v obraz in se očivid-no zanimtjP za obiskovalce. Na dvorišču, kjer se -ujetniki izprehajajo in izvršujejo lahka dela, je jako tiho, da-si so tu zbrani ljudje, ki nimajo navade, rnzgovarjati se brez strastnih gest. Vse je tiho tu kakor v samostanu. _ Z nemško-rusRsp bojišča. BERLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan. 15. septembra 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga). Na predmestju zapadno Dvinska se je vršil pri Soiokih (ji/feoza-padno Dvinska) boj. Sovražna konjenica je bila vržena. Ob Vlliji, severovzhodno in severoza-padno Vilne, so bili sovražni napadi odbiti. Vzhodno OHte in Orodna je naš napad napredoval. Južno Njemena smo dospeli na posameznih mestih do Ščare in ujeli okrog 900 mož. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Sovražnik je bil potisnjen pre-1 ko Ščare. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Zasledovanje proti Pinsku se nad«'juje. Število ujetnikov se je zvišalo na preko 700. Jugovzhodno bojišče. — Nemške čete so krvavo odbile sovražne napade. Vrhovno arinadno vodstvo. vedli do sklepa, da si se posvetil lepim umetnostim in da si hočeš po njih pridobiti slavno ime. Tri leta je že skoraj, kar se nisva videla, in tedaj, če se dobro spominjam, nisi bil posebno navdušen za lepe umetnosti. Tedaj si imel še polno glavo pariških spominov in, če se ne motim, ti je prav posebno blodita po njej neka majhna pastiričica, tista, saj veš, z neke j pristave v bližini gradu tvojega očeta,! Mignonne, če se ne motim. Tedaj si se,; kakor si mi dejal večkrat, ravno zato lo-| til poslov, ki so tvojemu stricu s pomorsko trgovino pripomogli do sijajnega imetja, da bLpozabil svoje pariške dogodke. Ali nisi imel tedaj namena, da bi stopil v družbo v nekim brodolastnikom v Brestu. — Da, ljubi prijatelj, dober spomin imaš. — Imam torej prav? — Popolnoma. — Pojasni, mi torej, kako in zakaj se je pojavila taka velikanska izprememba v tvojih mislih in te vrgla na pot, ki je popolnoma različna od orve? — Pojmil boš. da bi mi bilo prav lahko, v tem pogledu ti natvesti dolgo, zelo nališpano, zelo duhovito in zelo poetično storijo, da bi ti pojasnil razodenjc svojega pisat Jjskega poklica. Mogel bi govoriti o ognjenem jeziku, ki je prišel nadme v spanju, in dostaviti travestirajoč lep granes gospoda de Lamartina: Quand je me reveillai, j' etais poete.* Povej n ti pa rajši odkrito golo prozaično resnico. Morda izgubim v tvojih očeh nekoliko svojega čara. toda ... — Le pomiri se v tem oziru, — ga je prekinil Maurice smeje. —; tega čara še ni in še ne vidim okrog tvoje glave svetega umetniškega žara. — Tako, tako! No, vsekakor mi je ljubše, da veruješ manje v moj poklic in več v moje samozaupanje, in priznavam ti, da mi je ljubezen do umetnosti neka druga ljubezen. A! a! Tako je torej! Ti, gospod pesnik, *) .Ko sem se prebudil, sem bil pesnilr." si zopet zaljubljen. Ali si tako kmalu pozabil Mignonno? — Hm, da in ne! Vidiš, Mignonne je bila moja prva ljubezen, to se pravi, prva moja strast. Bil sem mlad, malo več kot otrok, ko sem jo spoznal. Ljubil Sem jo, toda ta ljubezen je bila nekako otroška in se je pozneje, ko sem v Parizu spoznal Mignono natančnejše, izpremenila v spoštovanje, kakor človek spoštuje vse ono, kar je res lepo in dobro. Nisem je pozabil Mignonne in tudi je ne bom nikoli. Ljubim jo še v svojih spominih, toda kot sestro,-in spoštujem jo kot svetnico. Videl je nisem nikoli več in spoštujem tudi njeno željo, da ne bi se videla več. Nisem je iskal, odkar sva se ločila pred štirimi leti, in ne bom je iskal, ker nočem motiti njenega dušnega miru. No, vidiš, to na tvojo drugo pripombo. Na prvo ti pa povem, da je tvoj gospod pesnik res zaljubljen, zanoren, kakor pravijo, v lepo. dražestno deklico, katere sliko mi neprenehoma kaže moje srce, in moje misli se neprenehoma bavijo s spominom nanjo. Stran IL JEDINOST- Me*. 257. V Trstu, dnfe 16. septembra 1915 Z zopodneta bojišča. BERLIN, 15. (Kot.) Veliki glavni stan, 15. septembra 1915. Zapadno bojišče. — Francoski napadalni poizkus na Har#mannsweiler-kopf je bil zabranjen v sled našega ognja. Pri Rechesy (blizu francosko-švicarske meje) opazovani privezni balon je bil sestreljen. Balon se je prevrnil in je padel. Vrhovno arinadno vodstvo. Nemška letala na Angleškem. AMSTERDAM, 14. (Kor.) Iz Anglije došli potniki pripovedujejo, da so prispeli Zeppelini v noči na 12. t. m. do Chisvvicka, okrajnega jugozapada londonskega okraja. Napravljena Škoda je nasproti angleškim uradnim poročilom znatna. Potopljene francoske ladje. LYON, 14. (Kor.) Kakor poroča »La Depeche iz Pariza, ie bilo dosedaj vsled vojnih dogodkov izgubljenih 29 francoskih ladij, od teh 13 jadrnic, 13 parnikov in 3 ribiški čolni. Ladje so imele skupno 68977 ton. Angleška dolnja zbornica. LONDON, 14. (Kor.) Danes se je sestala dolnja zbornica. Ministrski predsednik Asquith je naznanil, na bo predložil jutri kreditno predlogo in podal pregled o položaju. se žival vzdržuje ira lastnikove troske pod nadzorstvom živinozdravnika, dokler se ne more izključiti nevarnost stekline. Psi, ki se potepajo po ulicah ali dvoriščih, se usmrte nemudoma, če je treba, se tudi ustrele, seveda ob potrebni previdnosti. 5. V spodnji in zgornji okolici se vsi potepajoči psi in mački usmrte brez izjeme, če je treba, se tudi postrele, seveda ob potrebni previdnosti. Prestopke te odredbe bo c. kr. namest-ništvo kaznovalo v smislu § 63, oziroma 66. zgoraj omenjenega zakona. Trst, 13. septembra 1915. * MESTNI MAGISTRAT. Domače vesti. Prekrstitev ulice Silvio Pellico. — Cesarski komisar je odredil, da se prekrsti ulica Silvio Pellico v* ulico S. Primo. Kam gre slovenski denar? Niso še daleč tisti časi, ko smo se tržaški Slovenci pritoževali z bridkim ogorčenjem, da gre slovenski davčni denar za razne naprave, ki so bile ustanovljene naravnost v našo pogubo. Tedaj v tržaški mestni upravi vladajoča kamoraška stranka je razmetavala tisoče, stotisoče davčnega denarja, seveda tudi slovenskega, za razne Lege . I Nazionale in druge take institucije, kate- Prišlo je do kratke debate o službeni rjj, glavni namen je bil — uničenje sloven-dolžnosii. \squith se je izrekel proti tej stVa na tržaških tleh. dočim pa ni imela debati. j občina nikdar niti vinarja za naše najnuj- Dosedauie skupue izgube Angležev. ■ ne j še kulturne in gospodarske potrebe. LONDON. 14. (Kor.) Glasom poročila *e bi*°z našim davčnim denarjem, državnega podtajnika vojnega urada zna-! Da Pa 50 tcdan-» v Trstu vladajoči stran- šajo skupne angleške izgube do 21. avgu ki rabila v dosego njenih protislovenskih st t. 1. 381.983 oficirjev in mož, med njimi namenov tudi se najraznovrstnejša druga 4.965 oficirjev in 70.992 mož mrtvih. sredstva, je tudi le prodobro znano vsa-1 --kemu tržaškemu Slovencu, in najžalost- SfnrcLih Hoiicr [neie bi,° deistvo* da smo n v tem lUljIVlII LHJJIjC« hoju proti nam najboljša opora ravno mi . - ki . « clo Slovenci sami. V Trstu ste imeli in še CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz glavnega sta-' te sedež dye največjl ita|ijanski zava. na se poroča: . rovalnici: »Assicurazioni Generali« in \ oddelkih Anaforta in Ar. Burnu so, ,Kiunione Adriatica di Sicurta«. ki ste izvršile nase poizvedovalne kolone v no- jmeU syoje podružnice raztresene po či od 12. na 13. septembra na različnih vsern slovenskem oziroma jugoslovan-točkah na sovražne stroške jarke uspeš- skem avstrijskern ozemlju. In ravno te ne nepričakovane napadeJUne 13. t m. * K zavar(>valnici ste z ogromnimi svota-na*a artiljen* uspešno obstreljevala so- mj podpirali protislovenske naklepe vla-vrazna zbirališča m proviiaiUSKe Koione in dajoče strankCf dasiravno stc si večino lih razpršila, pdzadejavsi jum izgube. miJjjcmov pridobili med našim Pr, Ari Burnu smo razrušili eno sovraz- ,iudstvom. Rak duh je vladal v teh zava-no artiljerijsko postojanko m dve dobro rovaInicahf se je pokazak>, ko je izbrllh. utrjen, opazovalni točki. _ | ni,a vojna z ,talijo Kakor hrvat„ ski in ogrski listi, sta predsednik in generalni ravnatelj zavarovalnice »Assicurazioni Generali < izginila še pred laško vojno napovedjo iz Trsta in pobegnila v Ita- Pri Seddil Bahru" je sov ražna artiljerija brez učinka obsfreljevanja pol ure del naših strelskih jarkov v centru. Na ostalih frontah ničesar pomembnega. _ Kova nota (etverospsrazuma bolgarski vladi. SOFIJA, 14. (Kor.) »Agence telegra-phique Bulgare« poroča: Zastopniki velesil četverosporazuma so danes dopoldne vsak zase posetili ministrskega predsednika in mu izročili dopolnilno poročilo, o katerega vsebini se varuje najstrožja tajnost. Razglas. Z ozirom na veliko število psov in maček, ki se potepajo po mestu in okolici, je c. kr. nainestništveni svetovalec zaradi nevarnosti, da izbruhne steklina, smatral za potrebno, da v smislu § 42. zakona, izdanega 6. avgusta 1(>09, drž. zak. št. 177, odreja kakor sledi: 1. Strogo je prepovedano puščati pse in mačke, da se potepajo. 2. Vsi psi v mestu morajo imeti nagobčnike, ki preprečajo grizenje; psi v spodnji in /gornji^ okolici morajo biti vedno privezani na verigi ali zaprti. 3. Prepovedano je voditi pse v prostore. kjer se shajajo ljudje, in se obvezujejo voditelji takili prostorov, da se strogo ravnajo po tej odredbi. 4. V mestu Trstu se vsi psi brez nagobčnika polove in usmrte 48 ur pozneje. Izjeme so mogoče samo v posebnih obzira i vrednih slučajih in sicer pod pogojem, da lijo, a ni še mesec dni, kar je varnostna oblast nekega lepega jutra odkrila v o-srednjern uradu druge zavarovalnice v Trstu pravo lrredentovsko gnezdo in spravila pod ključ celo vrsto uradnikov in uradnic. Najlepša pa je naslednja vest, ki jo tudi posnemamo po omenjenih listih: Beneška podružnica zavarovalnice »Assicurazioni Generali« je podpisala 20 (reci in piši: dvajset) milijonov lir italijanskega vojnega posojila, »Rjunione Adriatica« pa štiri milijone! Kakor smo že rekli, ste imeli obe te zavarovalnici veČino svojega delokroga v naših deželah, predvsem v slovenskih, in se lahko reče, da vse njene podružnice v Italiji niso imele toliko dohodkov, kolikor ste jih dobivali iz naših slov enskih krajev — saf vemo, kako je z zavarovanjem v Italiji — in tako vidimo, da je zopet naš slovenski denar, s katerim se plačuje — italijansko vojno posojilo! Je pač res zadnji čas. da se odpro našemu narodu oči! Slovenska javnost — čuj ! Hrvatska požrtvovalnost za narodno šolstvo v Istri je naravnost presenetljiva in ganljiva. ' Samo izkaz prispevkov za istrsko Ciril-Metodovo dtužbo v puljskem „Hrvatskem listuw izkazuje nad 2000 K. Ta požrtvovalnost je sijajna priča o razumevanju narodne naobrazbe. Ti prispevki pa so tudi nujno potrebni, ker izdatki bodo veliki, kajti že sedaj je na-i meščenih okoli 50 učnih moči. Vrhu tega i treba zadostiti še drugim potrebam, ki so v ' najtesneji zvezi s šolo. Konstatujemo! Konstatujemo, da mi v izkazih darov Rdečemu križu vsikdar lojalno objavljamo, potom katerega lista je doše! kak dar. Obenem pa konstatujemo tudi, da | se je zadnji čas dogodilo, da i ^kaz Rdečega križa v drugih listih pač objavlja darove, poslane po upravi našega lista, ali to upravo I — zamolčuje! Iz Ljubljane. — V petek smo spremili k večnemu počitku na pokopališče na Viču pri Ljubljani goriško učiteljico begunko gospodičnrr Fani Stresovo iz znane Stresove učiteljske rodbine iz Kobarida; smrt jo je doletela v Ljubljani v Križev-niški ulici. Pogreba se je udeležilo več goriških begunk in beguncev. — V ljubljanskih gostilnah je velika draginja. Ni ga menda mesta v monarhiji, ki bi bilo razmeroma tako veliko zaslužilo, kakor je Ljubljana od mobilizacije lanjskega leta dalje. Nekaterji krčmarji so obogateli. Umevno, saj so bile gostilne vedno polne, od ranega jutra do poznega večera, toliko je bilo v Ljubljani ljudi navezanih na gostilno. Tudi dandanes jih je obilo vsled obstoječih razmer. Ali v gostilnah je neprimerna, neopravičena draginja, ki ni v normalnem razmerju z draginjo na trgu. Vino, ki so ga kupili krčmarji svoj čas po ceni, prodajajo neizmerno drago, navaden cviček po 1K 12 v, belo vino po 1 K 28 v, pa vedno višajo in višajo, goriško belo po 1K 60 v, jedi so vedno dražje, košček kruha t do 8 vinarjev, to je nezaslišano, gorje onim^ki so navezani na gostilno! Ne godrnjajo morda samo tujci, ki morajo bivati v Ljubljani, oglašajo se tudi Ljubljančani, ali ti so menda precej navajeni, da jih krčmarji navijajo. V imenu e-nih in drugih: poklicane oblasti, regulirajte tudi ta »trg«, maksimalne cene, ne pa da se bo drlo uboge ljudi, ki so primorani, hoditi v gostilne na hrano! — V Ljubljani se imajo otvoriti šole, kakor navadno, vsaj dela se na to z merodajnih strani; čujemo, da na srednješolskih zavodih bodo otvorjeni vsaj višji razredi, ako že ne bo mogoče otvoriti vseh. V slovenskem oddelku počitniškega tečaja šole v Rojanu so izdelale učiteljice in učenke za ranjence: 43 blazih, 24 nožnih krp in nad 50 metrov obvez. NaglaSamo to, obžalovaje, da izkaz Rdečega križa ni povedal, da so bile te stvari izdelane v re-čenem tečaju v Rojanu. Veljavnost fragklranja s znamkami 1. emisije. Na podlagi najnovejšega odloka c. kr. trgov nskega ministrstva se smejo do nada 1 j ni h odredb za frankiranje uporabljati vojne znamke I. emisije. Poštni uradi so prejeli nalog, da iz tega razloga ne zadržujejo pošiljatve s takimi znamkami. Izkaznica za kruh in moko. — Poziv. Da se uredi prodaja kruha in moke, se bodo v mestnih in predmestnih okrajih Trsta razdelile izkaznice za kruh in moko. Za razdelitev teh izkaznic bodo poskrbele nalašč v ta namen ustanovljene komisije. V to svrho bodo mestni in predmestni okraji Trsta razdeljeni v 37 okrajev ter bo v vsakem teh okrajev funkcionirala po ena komisija za razdelitev izkaznic za kruh in moko. Posamezne komisije bodo sestavljene iz 3 do 4 članov; njihov sedež bo občinstvu svoječasno naznanjen. Za sestavo teh komiaij ie treba kakih 150 požrtvovalnih oseb, kj bi bile pripravljene brezplačno prevzeti to delo. Poživljajo se zatp vsi oni, ki bi bili pripravljeni prevzeti članstvo komisije za razdelitev izkaznic za kruh in moko, da se zglase v dneh 16. in \1. septembra t. i. od 9. u-re dop. do 1 ure popoldne v pritličju hiše št. 2 Capo di Piazza. Ta poziv velja pred vsem državnim vpokojencem, občinskim vpokojencem, vpokojencem paroplovnih družb, bank in drugih velikih trgovskih podjetij. Ob svojem času se bo sklical sestanek. na katerem bodo člani komisij dobili potrebna pojasnila. Od soške fronte. nam piše Silvester P e r t o t, Dtvši meter našega lista: V hudem plesu smo. Ni ga dneva, da ne bi težke granate frčale proti nam. Dosedaj me Bog čuva in sem še zdrav. Sedaj sem že v četrtič v ognju, odkar je izbruhnil novi plamen v naših fcrajih. Ali korajža nas drži pokonci. Obupa in strahu tukaj ne poznamo. Po dnevu tuljenje, žvižganje in eksplodiran je granat, ponoči pa smo gospodarji in se ne maknemo niti za korak, - četudi prihaja premoč! Raje poginemo, nego da bi Italijanu prepustili našo sveto zemljo. Pošiljam iskrene pozdrave milim kolegom in urednikom. »Edinost« težko pogrešamo, izlasti zato, ker nas je večina Primorcev. Pozdrave iz kjer se nahajajo že polnih 13 mesecev, pošiljajo našemu Trstu in njegovi slovenski okolici, posebno pa svojim družinam in našim državnim oziroma deželnim poslancem dr.u Ryba-fu, Antonu Miklavcu, dr. VVilfanu in Josipu Negodetu: iz Sv. Marije Magdalene spodnje: Ivan Cepar, Josip Jurjevič, Just Kariš, Ivan Marija Petaros, Ivan Lavren-čič, Evgen Delteško; od Sv. Ivana: Josip Lenardon, Josip Fonda, Fran Cepar, Jakob Jurkič, Ivan Mikelič, Anton Ferluga, Peter Parovel, Josip Mihalič, Ivan Ko-cjančič, Kari Mozetič. Učni tečaj za babice. C. kr. vodstvo uči-lišča za babištvo razglaša: S 1. oktobrom 1915 se odpre na ces. kr. učilišču za babice v Trstu praktično-toretični tečaj v slovenskem jeziku. Ženske, ki se žele u-deležiti tega nauka, ne smejo biti stare nad 40 let; ako niso omožene, morajo biti stareje od 24 let. Pri vpisovanju morajo prinesti s seboj: 1. krstni ali rojstni list. slučajno tudi spričevalo poroke, vdove pa spričevalo o smrti soproga; 2. domovnico, ter spričevalo občinske oblasti o dobrem vedenju; 3. izpričevalo zdravja in fizične sposobnosti, izdano od uradnega zdravnika politične oblastnije (okrajnega glavarstva, mestnega magistrata); 4. izpričevalo cepljenja koz oziroma ponovitve cepljenja. Poleg tega se morajo izkazati s šolskimi izpričevali ali ob prilik sprejemnega izpita, da znajo čitati in pisati v učnem jeziku. Prosilke za štipendije poknežene grofije goriško-gradiščan-ske in mejne grofije istrske, morajo predložiti svoje prošnje na pristojno politične okrajno oblast do 25. septembra 1915 z go- podipsanim reverzom, s katerim se izrecno zavezujejo, da ostanejo vsaj pet let v odkazani jim občini v izogib povračila prejetih zneskov in dotičnih taks. Vse o-ne, -Ki žele vstopiti v tečaj, se morajo predstaviti od 1. do 4. oktobra 1915 profesorju na c. kr. učilišču za babice v mestni bolnišnici, ker po preteku tega časa vpisovanje ne bo več mogoče. ^Noseče žene in one, ki vzamejo s seboj otroke pri prsih, se ne sprejemajo v babiško šolo. Samomor. V hiši št. 312 v ulici delle Sette Fontane je stanovala z dvema že odraslima hčerama Marija vdova Germa-nisova, ki je bila svojčas krčmarica in katero so ljudje nazivali za »Pipanco«. Ženici, ki je štela šele 54 let, je Šlo zadnje čase jako slabo, vsled česar je bila vedno otožna, a zadnje čase je celo večkrat izrazila namen, končati si življenje. Včeraj zjutraj okoli štirih je pa vstala s postelje in šla — po domače oblečena — iz hiše. Ker jo le ni bilo nazaj, ste začeli hčeri skrbeti zanjo ter jo iskati in povpraševati po njej. Tu je pa neki drug človek, ki stanuje v isti hiši, povedal, da je ravno okoli štirih slišal, kakor bi bilo nekaj padlo v vodnjak, ki se nahaja na dvorišču hiše. Pozvali so nato na pomoč gasilce z glavne gasilske postaje, ki so s pomočjo vrve-nih lestev zlezli v vodnjak in res našli v njem mrtvo truplo pokojne Marije Ger-manisove ter je potegnili iz vodnjaka. Obvestili so nato takoj redarstveno stražnico v ulici P^fliialp Revoltella, odkoder je tam službujoči redarstveni nadzornik telefoniral po zdravnika na zdravniško postajo in šel potem tudi sam na lice mesta. Zdravnik z zdravniške postaje je prišel kmalu za njim, a ni mogel drugega, nego konstatirati, da je nesrečnica že mrtva. — Truplo pokojnice je bilo preneseno v mrtvašnico pri Sv. Justu. Nezgoda na delu. Včeraj popoldne je prišel v Trst iia zdravniško postajo 38 letni kmetovalec Ivan Zlobec iz Boljunca. Revež si je bil namreč na delu hudo po-rezal palec leve roke. Zdravnik mu je moral rano zašiti z enim šivom. • Lučanje kamenja. Antonija Sušanova, ki stanuje v ulici Pondares št. 21, je vče-t raj popoldne privedla na zdravniško postajo svojega 9 letnega sina Brunona, kateremu ~ je bil neki drug paglavec zalučal kamen in ga precej hudo ranil nad desnim ušesom. — Istotako je privedla na zdravniško postajo svojega 11 letnega Marija Katarina Gropajčeva, ki stanuje v ulici dei Giu-liani št. 12 Tudi Marija je neki paglavec, zalučavši mu kamen, ranil nad desnim u-šesom. Na zdravniški postaji službujoči zdravnik je obema dečkoma desinficiral in povezal rane. Oparila se je 25 letna Viljelmina Ple-terškova, ki stanuje v Škorklji št. 124. Postavila je bila lonec mleka na ogenj, a ker ni nanje pazila, je mleko vzkipelo. Ko je pa hotela vzeti lonec z mlekom z ognja, jo je kipeče mleko oparilo po levi roki. Morala je na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik podelil primerno pomoč. Umrli so: Prijavljeni dne 15. t. m. na mestnem fizikatu: Bonazza Galliana, leto dni, ul. P. Costaldi št. 11; Bradač Pierina, 14 mesecev, Sv. Mar. Magdalena sp. št. 815; Cjančič Jordan, 14 mesecev, ul. Risorta 13; Germanis Marija, 54 let, Rocol Štev. 312; JuriŠevič Marija, 44 let, Vrdelca (Školj) št. 7; Maršič Antonija, 65 let, Campo Marzio 14; Mikolič Frančiška, 56 let, ul. Erta štev. 16; Mikovilevič Božo, 21 let, ul. della Madonna del Mare št 12; Zaccoriotto Ivan, 41 let, Sv. .Marija Magdalena spodnja št. 516. V mestni bolnišnici dne 15. t. m.: Barut Ivanka, 49 let; Maluso Enfemio, 79 let; Perini Elizabeta, 17 let; Rožando Mihael, 82 let; Stepančič Ester, 15 mesecev. Kdo ve kal? Prosijo ao podatki o naslednjih osa- Štefan Kamenšček št 65 in Ivan Boltar št. 98 iz Hresteoice, občina Kanal, Primorsko, nahajajoča se sedaj pri delavskem oddelku St. 17, mornariška vojna pošta bi fada izvedela, kje ?«e nahajate njiju druži ne. Cene rožnih živil v Trstu. (Dne 15. septembra 1915.) Moka bela ............. K 0 76 kg Sladkor..............K 1-— kg Meso (goveje) sprednji deli ... K 4 32, 5 62 kg zadnji „ K . . . 4 48, G — kc Meso telečje.........K 5 20 do 8-— kg Meso koštronovo •• • . . • . K 3 20 do 3 60 kg Vampi ....... ...... ...K 2*— kg Slanina fsoljena) .......4.40 do 5.40 kg Gniat, kuhana ....... •••..K 12— kg Maslo sirovo............K 5*40 kg Sir (ementalski) ...........K 3*40 k£ Kokoši .......... K 7-50 do 8-— kg Piščanci ......... K 3 — do_4 — kg Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg B namočena ......... 1*28 kg Testenina................K 160 Rii •«»*..•...«...... K 2*— kg Fižol................K 128 kg Bob .................K 1-60 ki Zelje (sladko) ...».......K 32, 4G kg Zelje (kislo) . . . • • K —-72 kg Kisla repa ............K Ječmen ............... Fižol (stročjl) vinarjev •».*... Krompir „ Žele Gest Grah Paradižniki Radič Salata eleno en rebula Jajca Buče Pesa Malaacane Kumare Mleko • • » • • . . • . 66. 64 kg . K — 80 32 40 kg , . . . 20 kg . . —-80 kg ■ . . 28, 32 kg 1 do 6 merica . 8 do 10 glava . . 8,12 glava .12. 20 glava . K 64, 72 kg . 18, 20 komad 3, 4 komad 2 do 4 komad 3, 4 komad 4 do 8 komad , . 56, 60 liter iiiiii | Mile iz Oljnega mleka SMespfeni S Bergmann & Co., Deiln na Labl, Tetstiien U uživa vsestransko priljubljeno^ vsled svp- m iega izbornega učinka in dokazani neprekos- ■ li i vos t i za oap M S jivosti za odpravo poletnih mehurčkov in raeHonei^o negovanje kože In lep«££. Jsa. tisoče žahval^ih piš&m. Mnoga odlikovanja ! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferčP in nh polno ime tvrdke ! Dobiva se po K J'— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijab- Ravno tako se je obnesla liHjna krema „M anefa" (80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok. MALI OGLASI. HebllroRti levo. soba se odda (K 24) pošteni gospodični. Ul. Commerciale 0, III. nad. 517 UVinfOHI se 0(Ida gostilna, združena s kavarno IlUJbin n prodajo tobaka v sredini trga v Ajdovščini s 1. novembrom. — Vpraša naj se pri gospej Rozi PolSak, Šmarje pri Ajdovščini. 424 atffbfltfnli na?t°P iščem zmožnega in snai-lunujailjl nega pekovskega pomočnika. — Andrej Mtcarol, pek. mojster Seiana. 425 V i ;H| se dnevno nova in rabljena volna po kon-11 Upi kurenCni in visoki ceni. Prinesti aH pihati Debiasio, ul. Chiozza Štev. 34. 313 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ I Umetni zobje j t z In brez čeljusti, zlate krone in obrobki i ! VILJEM TUSCHER i konces. zobotehnlK ! TRST, ul. Caserma it. 13, H. n. Z Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ o ♦ $ : Vesti iz Gorttbe. >9 «1 Furlanskih beguncev v Gradcu in okolici Je okoli 4000. Jako dobro skrbi za nje pomožni odbor, ki ima svoj sedež na magistratu, predsednik odbora je furlanski poslanec Piccinini in vitez Blasig iz Ron-kov. Tudi v šolskem oziru je dobro poskrbljeno, doslej so imeli letni tečaj, ki •.e pa sedaj izpremeir v redno šolo. Tudi več furlanskih duhovnikov je med begunci v Gradcu. Med interniranci iz Brd v Aleksandriji v Italiji se nahaja tudi Josip Figar, posestnik iz Brd. ZOBOZDRAVNIK DnJ.Čermak se le preselil In ordinira seda] v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. izifiraKiic! zobov brezbolečine. Plombiranje.^ UMETNI ZOBJE. J Cene zmerne. Postrežba točna. ri navedenimi izpričevali in vrhu tega z j Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb). . . izpričevaJom i " činska ob!ast% kakor Kolera o Trstu. Poročilo o stanju kolere dne 15. septembra! 915 Dne 14. sept. je bilo v zdravniški oskrbi: 5 Novi slučaji:..........— Okrevalo (oseb):........1 Umrlo (oseb): 4 izpričevalom ubožnosti, ki jim ga izda ob- Baciionosci v opazovanju tudi s svoieročno]V vfli Sartorio fe na opazovanju: ^ Špirit Tropinovfico Rum Cognac ter sloviti ielodini liker Florian se vdobi vedno in vsaki množini pri dobroznani tvrdkl U. Plesnitor - Trst Via Donlzettl 3 nasproti židovskega tempelna. Cene zmerne. Postrežba točna. IL^ilii Tržaška posojilnica lh hranilnica41 1L1L-J II I ■■■ reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piaz7a della Caserma Itv. 2f#l. nad. - TRST (v lastni palaCI) vhod po glavnih stopnjirah. POSOJILA DAJE sa vknjižbo 5 l/š % ^ na menice po 6*/® na zastave in amortizacijo za daljSo dobo po dogovoru ESKOMPTUJI TRGOVSKI MMUOL HRANILNE VLOGE firiiip, e« t^i m ud in jih obrestuje po e vloge in vtogelia^c. račun po dogovoru. p Utaj« Esved ihl . V lan m laMo po eno krono. - ODDAJA domaČe nabirali«?(hranilmc putiće). PoStno hraniltiični račun 16 004. TEG E FON 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambe viedno. CTANJS VLOO NAD "SO MILUJHOV KRO*. tate m. ed t k 12 ajpaM. a rJ J^ii 5 pgpiil foafrfr n tu> hhn v rtfcft nrnr rmr i iiw,wiiT-rsv /