16 Interakcije med ribištvom in morski- mi sesalci so razširjen in pogost pojav in so lahko pozitivne ali negativne za eno ali drugo stran. Predvideva se, da so interakcije med delfini in ribiškimi aktivnostmi vedenjski odziv delfinov na zmanjšanje virov hrane zaradi pre- komernega ribolova in da prekomerni ribolov in s tem pomanjkanje hrane vse bolj ogrožata obstoj te vrste. Zelo verjetno je tudi, da delfini ribiške ak- tivnosti enostavno izkoriščajo kot al- ternativno in lažjo obliko iskanja hra- ne. Omenjeno temo sem preučevala v okviru svoje diplomske naloge. V društvu Morigenos že 15 let beležimo in spremljamo interakcije med ribištvom in delfini. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so interakcije med veli- kimi pliskavkami (Tursiops truncatus) in določenimi ribiškimi aktivnostmi v slo- venskem morju in okoliških vodah sever- nega Jadrana. Ključni cilji so bili ugotovi- ti, kateri delfini sledijo ribiškim ladjam, koliko jih je, ali so pri sledenju prisotni mladiči ter ali tip in količina ulova vpli- vata na pogostost pojavljanja delfinov za ribiškimi ladjami. Po svetu so bile opra- vljene raznolike raziskave o interakcijah z ribištvom, a po metodah in načinu analize podatkov primerljivih raziskav nismo za- sledili. Velika pliskavka je verjetno ena od vrst kitov, ki so najpogosteje vključene v inte- rakcije z ribiškimi aktivnostmi. Velike pli- skavke ponekod povzročajo ekonomsko škodo bodisi zaradi zmanjšanega ulova bodisi zaradi poškodovanih mrež, na- ključni ulov v ribiške mreže pa na nekate- rih območjih predstavlja grožnjo za oseb- ke te vrste. Po drugi strani pa ponekod, npr. v Braziliji, že desetletja (morda celo stoletja) poteka sodelovanje med ribiči in delfini. Delfini naženejo ribe proti mre- žam ribičev, ti pa počakajo, da se delfini nahranijo in umaknejo. Ko delfini odpla- vajo, ribiči poberejo preostali del ulova. Ribolovna oprema, ki je najpogosteje vključena v interakcije z velikimi pliskav- kami, vključuje pridnene vlečne mreže, pelagične vlečne mreže, stoječe zabodne mreže in stoječe trislojne mreže. Prav ta- ko lahko delfine srečamo ob stoječih mre- žah, ki so položene na dno. Ponekod so pogoste tudi interakcije velikih pliskavk z ribogojnicami. V Sloveniji ločimo dva ti- pa ribiških ladij (imenovanih tudi koče). Prvi tip so koče, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže s širilkami, ali na kratko pri- dnene koče, drugi tip pa so koče s pelagič- nimi vlečnimi mrežami, ki običajno lovijo v paru, krajše pelagične koče in lebdeče koče – volante. MORSKO RIBIŠTVO V SLOVENIJI Prvotno slovensko morsko ribištvo je bilo omejeno na severovzhodni del Tržaške- ga zaliva, kjer se je odvijalo večstoletno obdobje slovenskega morskega ribištva. Omenjeno obdobje je trajalo do časa po drugi svetovni vojni, ko je pričelo ribi- štvo predvsem zaradi italijanske politike priseljevanja postopno zamirati. Po dru- gi svetovni vojni se je neodvisno razvilo drugotno slovensko morsko ribištvo. Ta- krat so Slovenci naselili obalna mesta; do njihovega prihoda so se z ribištvom ukvarjali v glavnem Italijani. Ribištvo se je tako razvijalo pod močno italijansko tradicijo in v okviru takratne skupne dr- žave tudi pod hrvaškim vplivom. Za ob- dobje po drugi svetovni vojni pa je bil značilen tudi zimski ribolov na ciplje v Pi- ranskem zalivu, ki so ga izvajali izključno slovenski ribiči. Pri tem so uporabljali ve- liko mrežo, imenovano trata, s katero so jato rib obdali, nato pa oba konca mreže vlekli na obalo. Zaradi spremenjenih raz- mer (pozidava obale, turizma, plovbe) je v zadnjem desetletju ta način lova cipljev zamenjala zaporna plavarica, ribolov pa v Piranskem zalivu poteka še danes. Tretje obdobje ribištva, ki se je pričelo z osamo- svojitvijo Slovenije, je zaznamovalo pred- vsem zmanjšanje območja, na katerem so lovili nekateri slovenski ribiči, in tržišča za ribiške proizvode. Sorazmerno veliko število zastarelo opremljenih malih ri- bičev in neprilagodljivost večjih ribičev sta skupaj z neskladji med ribolovnimi, proizvodnimi in trgovskimi zmožnostmi privedla do krize slovenskega morskega Interakcije med velikimi pliskavkami in ribiškimi aktivnostmi v Severnem Jadranu Besedilo: Polona Kotnjek Delfini za pelagičnimi vlečnimi mrežami. (foto: Tilen Genov) Delfini za pridnenimi vlečnimi mrežami. (foto: Tilen Genov) 17 ribištva. Obdobje po vstopu Slovenije v EU je prineslo predvsem nova pravila, povezana z izvajanjem skupne ribiške politike. Na ribiški sektor pri nas vplivajo nerešena politična vprašanja s Hrvaško o razmejitvi na morju in neizvajanje ribi- škega dela dvostranskega sporazuma med državama. Slovensko morsko ribištvo iz- korišča večino ribolovnih vrst, ki so seli- vske in ki jih delimo z drugimi državami Jadranskega morja. Pelagične vrste rib (ribe, ki živijo na odprtem morju) že de- setletja predstavljajo glavnino ulova slo- venskih morskih ribičev; ocene glede sta- nja pelagičnih staležev so zaskrbljujoče. TERENSKA RAZISKAVA Celotno raziskovalno območje diplomske naloge je obsegalo slovenske teritorialne vode ter del hrvaških in italijanskih vo- da. Približno 1.200 km2 veliko območje je razmeroma plitvo, povprečna globina je okoli 20 m, in je pod močnimi antropo- genimi pritiski turizma, ribolova, gostega pomorskega prometa, industrije in tudi urbanizacije. Opazovanje in zbiranje po- datkov je potekalo med letoma 2002 in 2012. Analiza podatkov je pokazala, da je sku- pni odstotek interakcij z obema ribolovni- ma tipoma plovil 22 %. Zanimivo je, da je kljub veliki razliki v številu aktivnih plovil posameznega ribolovnega orodja odsto- tek interakcij praktično enak. Glede na to, da je aktivnih plovil, ki lovijo s pridnenimi mrežami, več kot pelagičnih ladij, ki lovijo v paru, rezultat raziskave lahko pomeni, da je bila verjetnost opažanj za pelagič- nimi kočami nekoliko višja. Razlog za to je lahko: a) večji ulov pelagičnih koč in s tem večja količina dostopne hrane za del- fine, b) prehranska preferenca delfinov za glavne tarčne vrste tega tipa koč, ali c) oboje. Velike pliskavke v načinu in vrsti pre- hranjevanja veljajo za oportuniste, ki se hranijo z raznolikimi vrstami rib in dru- gimi organizmi, npr. mehkužci. Dosedanje raziskave na področju prehrane delfinov v različnih regijah kažejo, da so med naj- bolj pomembnimi viri prehrane ravno epipelagične vrste rib, na primer sardon (Engraulis encrasicolus). Med najpogo- stejšo hrano velikih pliskavk spadajo ribe iz družin morske grbe (Sciaenidae), sku- še (Scombridae), trske (Gadidae), osliči (Merlucciidae) in ciplji (Mugilidae). Naj- bolj zastopani vrsti v ulovu pelagičnih koč pri nas sta sardela in sardon (tudi papa- lina in zlati cipelj), ki sta hkrati tudi po- membni plenski vrsti delfinov. Podatki o količini in tipu ulova kažejo, da količina skupnega ulova z leti upada. Ob primerjavi trenda skupnega ulova, tren- da vseh opažanj in trenda opažanj z inte- rakcijami je razviden trend upadanja pri skupni količini ulova; takšnega trenda pri ostalih dveh spremenljivkah ni opaziti. Kljub temu da količina ulova pada, se tako trend opažanj z interakcijami ne zmanj- šuje. To pomeni, da je sledenje kočam priljubljena aktivnost delfinov. Sklepamo lahko, da je ta aktivnost priljubljena zato, ker je količina rib v ribiških mrežah še ve- dno višja kot drugod. V teoriji naj bi bile interakcije delfinov z ribištvom posledica večje količine rib na določenem obmo- čju, ki privablja tako eno kot drugo stran. Interakcije delfinov s kočami so lahko Mladiči znotraj skupine so v 45 % vključeni v interakcije. (foto: Polona Kotnjek) Prikaz količine ulova z obeh tipov koč med 2002 in 2012. (vir podatkov: http://www.biosweb.org) Zemljevid opažanj delfinov za posameznim tipom koč z interakcijami in brez njih. 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 ko lič in a ul ov a (t ) 18 vedenjski odziv na zmanjšano dostopnost hrane. Podatki fotoidentifikacije kažejo visok odstotek vključenosti v interakcije ne- katerih delfinov. Skoraj polovica vseh prepoznanih delfinov je bila vsaj enkrat vključena v interakcijo z ribištvom, ven- dar so bili določeni osebki v interakcije vključeni pogosteje kot drugi. To se skla- da z analizami socialne strukture, saj smo v preteklih raziskavah ugotovili, da se delfini med seboj ne mešajo naključno, temveč so močno strukturirani v tri soci- alne skupnosti. Dve skupini sta večji, zno- traj njiju pa osebki tvorijo močne socialne vezi. Člani skupin se med seboj praktično nikoli ne mešajo. Tretja skupina pa se me- ša tako s prvo kot z drugo skupino; oseb- ki znotraj nje ne tvorijo posebno močnih vezi. Prva skupina pogosto sledi kočam, medtem ko druga skupina tega ne počne skoraj nikoli. V skupinah, ki so bile vključene v interak- cijo z ribištvom, smo beležili tudi priso- tnost mladičev – ti so bili prisotni v 45 % vseh interakcij. To nakazuje, da se mladiči že zelo zgodaj začnejo učiti takšnega ve- denja. Ena največjih groženj morski biodiverzi- teti (in s tem tudi morskim sesalcem), ki je posledica človekove dejavnosti, je vse- kakor prilov. Ta označuje vse vrste, ki so ujete z raznolikimi tipi orodij in ne spa- dajo med tarčne vrste posameznega ribo- lovnega orodja. V naši raziskavi prilova delfinov nismo zabeležili, kljub temu pa so podatki o prilovu na območju severne- ga dela Jadrana zaskrbljujoči. Delfini živijo in se gibljejo na velikem ob- močju, njihov kompleksen način življenja pa predstavlja velik izziv in je zahteven za preučevanje. Velika pliskavka je vrsta, ki za svoje aktivnosti redno uporablja preu- čevano območje, kar pomeni, da je to ob- močje za del lokalne populacije izredno pomembno. Stališča so občutenja in vedenje do raz- ličnih objektov ali situacij, ki usmerja- jo naša dejanja. Na oblikovanje stališč vplivajo okolje, znanje o objektu sta- lišč in neposredne izkušnje z njim. Ka- čji pastirji so zaradi zmožnosti letenja in pisanih barv privlačne žuželke, zato imajo ljudje do njih večinoma pozitiv- na stališča. Kačji pastirji so potenci- alne krovne vrste pri varstvu in ohra- njanju mokrišč. So dobro raziskan red žuželk, malo pa vemo o znanju in stali- ščih laične javnosti o njih. Dojemanje kačjih pastirjev se sicer odraža v lokal- nih imenih in legendah, ki so znane iz različnih kultur. Na Japonskem kačji pastirji simbolizirajo moč, zmago in srečo, medtem ko so v Srednji Evropi marsikje odposlanci hudiča, njihova imena pa so pogosto povezana s kača- mi ali zmaji. V raziskavi v okviru moje magistrske na- loge z naslovom Stališča in znanje dijakov o kačjih pastirjih smo uporabili anketni vprašalnik in preizkus znanja, s katerima smo preverili stališča in znanje sloven- skih dijakov o kačjih pastirjih. V raziskavi je sodelovalo 288 dijakov z dveh gimnazij, od 1. do 3. letnika. Rezultati raziskave so pokazali slabo znanje o kačjih pastirjih. V povprečju so dijaki na preizkusu znanja dosegli 38 %. Dijaki imajo sicer več splošnega znanja o Stališča in znanje slovenskih dijakov o kačjih pastirjih Besedilo: Maja Bahor kačjih pastirjih in manj znanja o evoluci- ji, ekologiji ali anatomiji kačjih pastirjev. Zelo slabo poznajo življenjski krog kačjih pastirjev, saj so najslabše odgovarjali na vprašanja o njihovem razmnoževanju in razvoju. Zelo slabo je tudi poznavanje zu- nanje morfologije ličinke kačjega pastirja, saj je samo 11 % anketirancev pravilno prepoznalo ličinko kačjega pastirja, kar 51 % dijakov pa jo je zamenjalo z ličinko komarja. Rezultati kažejo, da imajo slo- venski dijaki malo neposrednih izkušenj z vodnimi nevretenčarji. Ugotovili smo, da imajo dekleta slabše znanje kot fantje, medtem ko okolje bi- vanja in letnik nimata vpliva na znanje o kačjih pastirjih. Prepoznali smo tudi na- pačne predstave o kačjih pastirjih, ki so v povprečju prisotne pri kar 63 % dija- kov. Napačno si predstavljajo, da z barvo opozarjajo na strupenost, da nas lahko z izrastki na koncu zadka pičijo in da se za- držujejo samo v bližini kač. Stališča dijakov do kačjih pastirjev so pozitivna, razen v znanstveni kategoriji stališč, ki se kaže v želji po (ne)učenju o objektu. To je lahko tudi posledica ze- lo obsežnih učnih načrtov v gimnaziji. Neposredno izkušnjo s kačjimi pastirji (so držali kačjega pastirja v roki) je imelo 17 % dijakov (n=288). 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 delež (%) prvič slišali za kačje pastirje držanje v roki branje o njih na spletu pri pouku v šoli ogled oddaje na TV opazovanje v naravi na fotografijah