|64| Planinski vestnik | aPRil 2012
Lep sončen dan na snegu je lahko 
prekrasen, lahko pa se zaradi naše ne -
pazljivosti ali malomarnosti pri zaščiti 
oči pred sončnimi žarki hitro spremeni 
v pravo moro. Kazen je lahko huda. 
Oči moramo zaščititi pred sončnimi 
žarki v vseh letnih časih, najpomemb-
neje pa je, da to upoštevamo spomladi 
in poleti, ko se gibljemo po snegu v 
visokogorju. Na snegu se večina 
UV-žarkov odbije in svetlost lahko 
10–15-krat preseže vrednosti, ki so 
za naše oko še udobne in na katere 
se naše oči lahko prilagodijo. 
V takih razmerah lahko pride do sve-
tlobne poškodbe očesa, ki jo poznamo 
pod imenom snežna slepota. To je 
najpogostejša oblika poškodbe oči 
v gorah. Uporaba ustreznih sončnih 
očal je zato nujna. 
Oko je naš najpomembnejši organ 
za pridobivanje informacij. Leži v 
kostni votlini, kjer je relativno dobro 
zaščiteno. Na sprednji strani, kjer 
ležijo prozorni deli očesa, ga varujeta 
spodnja in zgornja veka. Od zunaj 
ga obdaja veznica, pod katero ležita 
beločnica, ki ščiti notranjost očesa, 
in žilnica, kjer potekajo žile. Najbolj 
notranjo stran prekriva mrežnica, ki 
je naš receptor za svetlobo in nam 
omogoča videti okolico. 
Oko je podobno fotografskemu 
aparatu. Njegova prozorna sprednja 
dela, to sta roženica in leča, imata 
vlogo objektiva. Žarke, ki padejo v oko, 
izostrita na mrežnico, ki ima vlogo fo-
tografskega filma. Iz mrežnice potuje 
vidna informacija po vidnem živcu do 
možganov, kjer se slika obdela. 
UV-žarki so nevarni predvsem 
za roženico in veznico, saj lahko s 
svojo močjo povzročijo njuno vnetje. 
Njihovega negativnega učinka ne 
začutimo takoj, ampak šele po šestih 
do dvanajstih urah po izpostavljenosti. 
Zato je nevarnost dodatnega izposta-
vljanja nezaščitenega očesa še toliko 
večja. Tega se moramo zavedati in 
zato nujno upoštevati navodilo, da v 
sončnih dneh, še posebno, če je sneg, v 
hribih nosimo ustrezna sončna očala, 
ki lahko zaustavijo večino UV-žarkov. 
"Poglej, prosim, kaj mi je padlo v oko!"
"Občutek imam, kot bi imel pesek 
v očeh. Pa vedno bolj me boli." Tako 
običajno razpredamo, ko se vrnemo 
s poznopomladanske ture, če nismo 
upoštevali nam vsem bolj ali manj 
znanih navodil, da se v hribih nosi 
sončna očala. V očesu se ne vidi nobe -
nega tujka. Občutek tujka (peska) 
je namreč le eden od znakov, ki 
se pojavijo pri vnetju oči zaradi 
izpostavljenosti UV-žarkom. Pri-
družijo se mu še močne bolečine, 
strah pred svetlobo, solzenje in 
krč vek, ki lahko popusti šele po 
zdravniški pomoči. 
Kako si lahko pomagamo sami 
in kaj lahko naredi zdravnik?
Takoj ko začutimo prej opisane težave 
in posumimo na možnost svetlobne 
poškodbe očesa, oči pokrijemo. Čim 
prej obiščemo zdravnika, ki nam v oko 
da anestetične kapljice, doma pa si oko 
mažemo z antibiotičnim mazilom. Več 
dni se moramo zadrževati v temnem 
prostoru, zunaj pa moramo nujno 
uporabljati sončna očala. Lahko upo-
rabljamo hladne obkladke in tablete 
proti bolečinam. Običajno simptomi 
izzvenijo v treh dneh. 
Kako se lahko snežni slepoti izognemo? 
Snežno slepoto preprečimo tako, da 
vedno ko se gibljemo v visokogorju, 
predvsem pa, ko se gibljemo na snegu 
na višjih nadmorskih višinah, nosimo 
ustrezna sončna očala, ki prepuščajo 
največ 5–10 % vidne svetlobe in 
absorbirajo skoraj vse (za ekstremne 
višine 99–100 %) UV-žarke. Očala se 
morajo lepo prilegati obrazu. Poleg 
tega morajo imeti dovolj velike leče in 
stranske ščitnike, da preprečijo dostop 
žarkom z vseh strani. Nositi jih je 
treba vedno, tudi kadar je oblačno, saj 
UV-žarki prehajajo tudi skozi oblake. 
Problem pri nošnji takih očal je lahko 
rosenje, ki bi ga z odmikom od obraza 
lahko odpravili, a bi s tem usodno 
zmanjšali zaščito proti UV-žarkom. 
Bolje je uporabiti sredstva proti 
rosenju očal. 
Kaj moramo še vedeti?
Od svežega snega se odbije okrog 80 % 
UV-žarkov. Njihova jakost se z višjo 
nadmorsko višino veča in se na vsakih 
300 metrov poveča za štiri procente. 
Nevarnost za snežno slepoto se zato z 
večjo nadmorsko višino stopnjuje. 
Ne pozabimo – oči so naše najpo -
membnejše čutilo. m
ZDR AVJE
Zakaj v hribih 
nosimo sončna očala?
Besedilo: Dr. Petra Zupet Svetlobna poškodba očesa
Foto: Oton Naglost