AC ROCEPHALUS Xlll-55-1992 Višinska meja naseljenosti močvirske sinice Parus palustris in gorske sinice P. montanus na Pohorju Altitude settling lines by Marsh Tit Parus palustris and Willow Tit P. montanus at Mt. Pohorje Milan VOGRIN UVOD Znano je, da nadmorska višina tako ali drugače vpliva na razširjenost žival- skih in rastlinskih vrst. Pri obravnavanih dveh vrstah sinic, močvirski in gorski, je sicer bila znana delitev na nižinski in gorati predel, ne pa tudi njuna natanč­ nejša meja naseljenosti. Od 1. 7. do 8. 7. 1990 je v Šmartnem na Pohorju deloval mladinski razisko- valni tabor pod pokroviteljstvom ZOTKS. V okviru tabora je delovala tudi ornitološka skupina, ki se je ukvar- jala tudi z vplivom nadmorske višine na naseljenost močvirske in gorske sinice. Zaradi pomislekov, da podatki zbrani v pognezditvenem obdobju, niso rele- vantni v gnezditvenem obdobju, sem rezultate preverjal v letu 1992, in to na mestih, kjer je prihajalo do prekrivanja obeh vrst. Rezultate sem preverjal v aprilu (6. in 19.), maju (3. in 15.) in juniju (6.). OPIS PODROČJA Skupina je delovala v kvadrantu WM 34 in 44. Obdelali smo naslednje relaci- je: Bojtina-Areh, Močnik-Urh-Zg. Pre- bukovje, Šmartno-Smrečno-Ošelj in Trije kralji-Osankarica-Črno jezero. Nadmorska višina se tukaj giblje od 650 do 1247m. Področje glede na fitograf- sko razdelitev sodi v alpsko območje, glede na fitoklimatsko razdelitev pa v preddinarski fitoklimatski teritorij (Smo- le, 1988). 174 METODA IN DOLOČEVANJE Da bi lahko v tako kratkem času prišli do čim bolj verodostojnih podat- kov, smo vrsti popisovali v različnih nadmorskih višinah, različnih habitatih, in to po linijski metodi z beleženjem prisotnosti vrst ter njunega števila. Vrsti smo opredeljevali na osnovi oglašanja, po petju in pa vizualno z daljnogledi. Pelo je le še nekaj oseb- kov, kar je razumljivo, saj je večina obeh vrst imela že speljane mladiče (verjetno že drugega zaroda). Pri eni gorski in eni močvirski sinici smo opa- zovali starše pri krmljenju mladičev ( 4. 7., Močnik-Urh-Zg. Prebukovje). Pri vi- zualnem opredeljevanju smo bili po- zorni na naslednje: dolžina črne kape, velikost podbradka, obseg beline na licu, čokata - brezvratna drža ter splo- šen vtis (jizz). Zelo važno je oglašanje, po katerem se ti dve vrsti dokaj dobro ločita. Vse dvomljive podatke sem izlo- čil in jih pri končni obdelavi nisem upošteval. HABITAT Znano je bilo, da je močvirska sinica nekako nižinska vrsta, vezana bolj na listnate gozdove, loke, parke, sadov- njake in podobna okolja, medtem ko gorski sinici bolj ustrezajo iglasti ali pa vsaj mešani gozdovi. Po Matvejevu (1988) na Balkanskem polotoku obe vrsti naseljujeta isti areal XIIl-55-1992 samo v planinah, vendar bi naj živeli v različnih biotopih. V istem delu Matve- jev ne omenja (možnosti) vpliva nad- morske višine. Prav tako isti avtor uvr- šča obe sinici med sestrske vrste (si- bling species), (Matvejev, 1988). REZULTATI Z našim terenskim delom smo ugo- tavljali razširjenost obeh sinic na tem delu Pohorja glede na nadmorsko viši- no. Na stičnih točkah, torej tam, kjer naj bi potekala navidezna meja med obema vrstama, ni ostrega prehoda, kot bi to morda pričakovali. Ugotovili smo celo nasprotno. Prihaja namreč do prekriva- nja, kar pomeni, da na tem mestu lahko srečamo obe vrsti. Enako ugotavlja tudi Matvejev (1988). Tako močvirsko sinico najdemo do višine kakih 850 m, medtem ko gorsko sinico dobimo od približno 750 m naprej. V letu 1990 (štirje terenski dnevi) smo v predelu med 750 in 850 m nad- morske višine, kjer smo srečevali obe vrsti, imeli osem srečanj z močvirsko sinico ter šest srečanj z gorsko sinico. V letu 1992 (pet terenskih dni) pa sem na omenjenem terenu šestnajstkrat evi- dentiral močvirsko sinico in devetkrat gorsko sinico. RAZPRAVA Na takšno višinsko porazdelitev prav gotovo v veliki meri ( če ne odločilno) vpliva vegetacija. Zanemarljiva pa ni tudi nadmorska višina, ki v nekaterih primerih diktira rast vegetacije. Čisti iglasti gozdovi so tudi nižje (celo v nižini) od spodnje meje razširjenosti gorske sinice in skoraj čisti listnati go- zdovi višje od zgornje meje razširjenosti močvirske sinice, pa kljub temu v teh ACROCEPHALUS gozdovih ne živi nobena od dveh sinic. To vsekakor kaže na vpliv nadmorske višine pri naseljenosti obeh vrst. Seveda takšne razširjenosti ne gre posploševati, saj na to prav gotovo vpli- vajo še drugi dejavniki, pa čeprav v manjši meri. Semkaj bi lahko šteli neka- tere faktorje žive (hrana, medsebojni odnosi, konkurenca) in nežive narave (temperatura, vlažnost, svetloba, klima), ki na razširjenost vplivajo posredno ali neposredno. Vsekakor bi bilo zanimivo vedeti, ali med vrstama prihaja do kon- kurence, v katerem ekološkem seg- mentu in v kakšni meri. altitude nadmorska višina (m) 1400 1300 1200 l 100 1000 900 800 700 600 gorska sinica D Parus montanus močvirska sinica l}:/l Parus palustris obe vrsti • both species N = 39 Analiza naselitve močvirske P. palustris in gorske sinice P. montanus glede na nadmorsko višino Analysis of altitude settling lines by Marsh Tit Parus palustris and Willow Tit Parus montanus LITERATURA MATVEJEV, S. (1988) : »Sestrinske vrste« (si- bling species) ptica u fauni Balkanskog poluos- trva. Biosistematika 14/2. str. 1-7, Beograd. SMOLE, I. (1988): Katalog gozdnih združb Slo- venije. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana. . VOGRIN M. (1991) : Ornitološke raziskave na MRT Šmartno 90. str. 38-46, ZOTKS GZM, Ljublja- na: l '70 ACROCEPHALUS SUMMARY In summer 1990 and spring 1992 the line of .settling by Marsh Tit Parus palustns and Willow Tit Parus montanus was being studied by the author and his associates. Their research confir- med that while the first species inhabits lower situated forests, the second one prefers higher situated woods. Indeed, no Willow Tit was found below the altitude of about 750 m at Pohorje, and no Marsh Tit above the altitude of 850 m, while in the zone stretching between the altitudes of 750 m and 850 m, both species (N = 39) were recorded. X I 11-55-1992 POVZETEK Avtor je s sodelavci proučeval višinsko naselje- nost močvirske in gorske smice na Pohorju. Ugo- tovil je, da močvirska sm1ca naseljuje tamkajšne gozdove do višine približno 750 m nad morjem in gorska sinica od višine približno 850 m nad mor- jem navzgor. V vmesnem pasu je bilo opaziti predstavnice obeh vrst (N = 39). Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas Opazovanje španskega kupčarja Oenanthe hispanica ob Cerkniškem jezeru - Observation of Black-eared Wheatear Oenanthe hispanica at Lake Cerknica Primož KMECL, Karin RIŽNER OKOLIŠČINE OPAZOVANJA Španskega kupčarja sva na Cerkni- škem jezeru opazovala 5. 4. 1992 pri cerkvi v Gorenjem jezeru. Ura je bila šest popoldne, vreme pa že ves dan spremenljivo, oblačno, pihal je močan jugovzhodnik z orkanskimi sunki. Občasno je deževalo, temperatura je bila okoli 10° C. Kupčarja sva najprej splašila že na cesti, nato pa se je spreletaval po dre- .vesih v sadovnjaku pri cerkvi. Ko sva se mu zaradi fotografiranja preveč pri- bližala, je odletel med sosednje kme- tije. OPREDELJEVANJE VRSTE IN PODVRSTE Pogled na neznano ptico, ki sva jo splašila, naju je na začetku precej zbe- gal. Ko pa sva se nekaj metrov naprej ustavila in premislila o vsem, kar sva videla, sva se brez obotavljanja odločila za španskega kupčarja Oenanthe hispa- nica. Opazovana ptica je bila kontrastno 176 črno-bela, belina pa se ji je na hrbtu vlekla od glave do repa; bela barva je imela izrazit kremast nadah. Po vtisu sva jo uvrstila nekam med drozge, Ka- snejše opazovanje je determinacijo po- trdilo, saj sva videla tudi črno »črko T« v sicer belem repnem perju, črno ma- sko, torej sva opazovala samca motno rumeno bele barve na zgornjem delu telesa. Ptica je v celoti delovala zelo elegantno v letu in po najinem mnenju je bila nekoliko večja od navadnih kup- čarjev, ki sva jih vajena. Pri španskem kupčarju ločimo dve podvrsti, nominantno hispanica, ki nase- ljuje zahodno Sredozemlje, in podvrsto melanoleuca iz vzhodnega Sredozemlja. Obe podvrsti se pojavljata v dveh mor- foloških oblikah, in sicer s črnim grlom ali brez. Delež obeh oblik v populaciji je odvisen od geografskih razmer, na- vadno pa je za obe obliki približno enak Najzanesljivejše lahko podvrsti lo- čimo po barvi perja, podvrsta melano-