Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ILKA 59.
JOLIET, ILLINOIS, 22. JUNIJA 1915
LETNIK XXIY.
juta bitka besni |	za posest Lvova.
Avstro-nemške čete v Galiciji zavzele močno utrjeno mesto Grodek in se približale gališkemu glavnemu mestu, kjer Rusi branijo zadnjo verigo svojih utrjenih postojank-
Krvavi boji tudi na zapadnem bojišču. Srbi baje v Draču ob morju.
D, Gen,
unai. 17. jun. (Čez London.) — bralni štab je danes objavil sledeče aznanil0: "v
nobeni točki v osre'dnji Galiciji po USl niso mogli upreti Aašim četam. na zasčito močne zadnje straže so se ,celi fronti dalje umikali v severo-
0<tai in vzhodni smeri, vneto zasle-lovani^5'-
Se V{
Po naših pritiskajočih četah.
g v'erno od Sieniawe so zmagovav-^Prodri; čez Cieplice in Cewkow ter s ali močne sovražne oddelke čez :	so jim prizadeli težke izgube.
zay ■ vzhodno prodirata nemška <lo<e2"ii<a proti Jaworowu^JPoprej sta bo' C V Lubaczow in po krvavem
^"»askočila Niemirow. Pre ,'v°vski železnici smo zvečer Wofa,i močne ruske oddelke blizu cilj CZUc'10v čez Wereszyco in nasko-„o °Polnoci zapadni del Grodeka. Juž-jj.c°c Grodeka je zapadni breg Weres-
. Popolnoma očiščen sovražnika, žaj UZn° 0(1 Dniestra je splošni polo-°stal neizpremenjen."
AngleŠki glas o bojih v Galiciji.
stuLo"do". 17. jun. — Poročevavec li-^0rbo '.nies" podrobno opisuje krvavo mošn--L	'n Prav'» da izid ta-
na kj1.. . bojev določi stvarni položaj zn^e mesece. Med drugim pravi: 56 zaveznikoma posreči, izgnati 'l,gu 'Z Ga''c'Je> ruske armade na tn0^azkr°piti, potem brzda ne sme-sko af po!etie računati z odločno rabijo ° eilz'Vo, in upi za Italijo in Sr-
s tem zelo zmanjšajo, je oč^? nemškega vojnega vodstva Hobc„!' . ta' ne dati Rusom v. Galiciji žatj e.pr'Iozil°sti za zbranje'in odre-kot 0JUzne. sovražne čete s Kijevom ciija P,rallščem od severnih. Od tega ski uSm° doslej še 'daleč, ali vsak' ru-nju Približuje Nemce uresriiče-njihove namere.
* Dfim-m,'!..

Pomanjkanje čet, ki sili Ruse k
defenzivi. Niti petina ruskih čet ni na bojišču, torej se zazdaj ni bati navala na Rusijo. Vzroki so drugi, in z nadčloveškim naporom se odstranjujejo ovire in nedostatki."
Rusi priznavajo neuspehe.
Petrograd, 17. jun. — Da so Nemci zavzeli nadaljnjih vasi, v okrožju Sza\v-le in dalje južno v okraju vzhodno od Mariampola, priznava snoči izdano naznanilo ruskega vojnega urada. Trdi pa, da so vpadniki hudo trpeli v brezuspešnih napadih onostran Njemena, in da je bilo severno od Przasnysza izgubljeno ozemlje zopet pridobljeno.
Velika bitka <ob Šariu v Galiciji se baje nadaljuje srdito in Avstro-Nemci neprestano pošiljajo novih čet na boj. Naznanilo se glasi:
"V Galiciji se bitka ob Sanu nadaljuje z vedno večjo ljutostjo, ker sovražnik neprestano pošilja novih čet v boj. Ob Dniestru se je bojevanje ob Tis-menici in Stryju nadaljevalo v ponedeljek in torek za nas ugodno."
Rusi grajajo zaveznike.
Berlin, 17. jun. — Poročila iz Petro-grfda pravijo danes, da ruski časopisi hudo obsojajo svoja anglo-francoska zaveznika zaradi njune nedelavnosti. Ker nista krepko napadla ob francoski bojni črti, tožijo časopisi, sta zaveznika dopustila, da so Nemci na-gromadili ogromne armade na vzhodu 'in raztolkli Ruse.
Pčtrograjski časopisi, pravijo ta poročila, poudarjajo, da je ruska vojska, dasi ne popolnoma mobilizirana, rešila Pariz pred Nemci'zadnjo jesen s tem, da je navalila na Vzhodno Prusijo in prisilila umeknitev nemških ,čet iz Francije.
Boj za Lvov.
Berlin, 18. jun. — Velika bitka za Lvov se je pjričela. Dve veliki avstro-
nemški armadi sta v masah pred Gro-dekom, petnajst milj zapadno od mesta, ena prodirajoč vzhodno ob prze-myslski železnici in druga pritiskajoč doli od severozapada skozi Jaworow.
Vojni urad je danes popoludne potrdil dunajska poročila, da se je sovražnik umaknil za močne obkope v jezerski krajini pri Grodeku. Bombar-dovanje teh utrdeb, ki tvorijo zunanja branišča Lvova, se je začelo rano včeraj. Severozapadno od Lvova je Mac-kensenovo levo krilo porazilo rusko desno. Ruske čete, ki so zavzele Rudnik pred več dnevi, so bile pognane nazaj več milj čez rusko mejo in se v neredu umikajo skozi rusko mesto Tarnogrod.
Bavarske čete so prekoračile rusko mejo in prodrle pet milj onostran iste. Na obeh straneh Tarnogroda nadlegujejo Ruse, ki se umikajo proti reki Ta-nevv.
Na fronti-ob Dniestru severovzhodno od Stryja je položaj ostal neizpfe-menjen.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 18. jun. — Avstro-nemške čete so v zasledovanju umikajočih se Rusov prekoračile gališko mejo severno od Sieniawe in dospele na višine .severno od Krezowa ter zavzele rusko mesto Tarnogrod, kakor nocoj naznanja vojni urad.
Rusi so bili povsod pognani nazaj na svoja zadnja branišča pred Lvo-vom, držeča severno in južno kakih deset milj zapadno od Lvova.
Brzojavke iz Bukarešta, Rumunsko, pravijo, da so Avstro-Nemci na buko-vinski fronti prodrli kakih deset milj. v Besarabijo in sedaj ogrožajo Cho-tin, severovzhodno, od Črnovic in ravno onostran ruske meje. Nadalje pravijo, da so avstro-ogrske čete zavzele Novoselico na Ruskem, onostran severne meje romunske, ob reki Prut.
Avstro-nemške izgube.
Petrograd, 18. jun. — Ruske čete so prizadele ogromne izgube armadam generala von Mackensena v bojevanju na Gališkem v zadnjem mesecu, kakor poroča tukaj danes izdano uradno naznanilo, ki ceni avstro-nemške izgiibe samo ob. Dniestru na 120,000 do 150,-000. Rusi so ujeli 40,000. mož.
Zmago za Ruse v bitki zadnjo sredo zvečer med rekama Tismenico in Stry-jem poroča drugo naznanilo generalnega štaba, ki našteva dogodke zadnjih treh dni. Nemške čete so bile pognane v nereden umik in 202 častnika in 8,554 mož je bilo ujetih po Rusih;; Avstro-Nemci so izgubili tudi šest topov, enoindvajset strojnih pušk in drugega vojnega plena. Priznava pa naznanilo, da so avstro-nemške čete prekp^ačile Dniester petnajst milj severovzhodno od Stanislawowa.
Uradni pregled vojskovanja v Galiciji za zadnji mesec pravi, da je gen. von Mackensen začel bojevanje s še--sterimi armadami. Napadale so oči-vidno brez ozira na izgube, kajti naznanilo pravi, da so avstro-nemške čete zavzele Stryj za ceno neverjetnih izgub.
1,160,000 vojnih ujetnikov.
Berlin, 18. jun. (Čez London.) — Kakor baje naznanja "Bayrische Staats-Zeitung", se je nahajalo dne 14. junija v nemških in avstro-ogrskih ujetniskih taboriščih 1,610,000 vojnih ujetnikov. List nadalje izvaja, da se to skupno število razdeljuje takole:
Rusov, 1,240,000; Francozov, 255. 000; Angležev, 24,000; Belgijcev, 41,-000; Srbov, 50,(XX).
Hči ruskega polkovnika.
Berlin, 18. jun. (Cez London.) — Med ujetniki, ki so tekom bojev v Galiciji prišli v roke armadi Mackense-novi, se je nahajala tudi hči nekega ruskega polkovnika. Nosila je uni formo enoletnega prostovoljca in se baje udeleževala bojev.
Grodek zavzet.
Dunaj, 19. jun. — Grodek, 17 milj zapadno od Lvova, gališkega glavnega mesta, in Komamo, 20 milj jugozapad-ho od Lvova, sta nemška zaveznika zavzela.
Naznanilo avstrijskega vojnega glavnega stana se glasi:
......................."V Galiciji se bitka nadaljuje. V ve-
SPOMlN BITKE PRI WATERLOO PRED STO LETI.	Žtevi'U Z^a"im ".skim jetam
18 . aPole0n ,	s	ob m severno od Wereszyce je bil pri-
lik ^'"'ja l8iSmOZ; k! Je "zkušal premagati svet, je doživel svoj Waterloo dne pravljen poraz za porazom in pošto nj!"ea d°8&dka mi,j	od Bruselja v Belgiji. Stoletnice tega ve-' janka za postojanko jim je bila vzeta.
vsle,j .-8e Je časopisje spominjalo z več nego navadnim zanima- "Grodek in Komarno smo zavzeli. ral 11 voivM	ki setIai Pretresa Evropo. Angleška pehota pod "Južni breg Tajiewa je očiščen so-
bi J"1' Bluecheri Wellin8tona s pomočjo nemškega konjistva pod gene- vražnika. Ulano smo po krvavem bo-leo1>ne8a n,oža J®!n J« zmagala v bitki tistega dne in odločila usodo časti- ju zasedli.
"a videti »..L1? lzkušal Podjarmiti ves svet. Ena najboljših slik Napo- "Južno od gorenjega Dniestra dobro
napredujemo. Vzhodna armada pod
generalom Pfanzerjem je uspešno odbila nove močne ruske napade."
Blizu Lvova.
Berlin, 20. jun. — Armade pod generalom von Mackensenom prodirajo dalji- proti Lvovu po zavzetju Grodeka in so z naskokom vzele ruske okope ob fronti skoro štiriindvajsetih milj severozapadno od mesta, kjer se Rusi obupno upirajo, kakor danes naznanjajo iz glavnega stana nemškega generalnega štaba.
Viljem vodi gališke boje.
London, 20. jun. — Brzojavka iz Kopanja pravi nocoj, da je nemški cesar sam prevzel vrhovno poveljstvo gališkega vojskovanja in ustanovil svoj,glavni stan v Plessu, v jugovzhodni Sieziji,- prav blizu meje. •
Italijani poraženi
v bitki ob Soči.
Avstrijsko topništvo odbilo sovražnikove napade pri Plavah in drugod.
AVSTRIJSKI USPEHI NA MORJU.
Torpedni rušivci bombardovali mesta na italijanski brežini.
Z zapadnega bojišča.
Pariz, 17. jun. — Zavezniške in nemške armade so zapletene v enega naj-krvavejših spopadov na francoski fronti iz;:a bitke ob reki Marne.
Lvuti<iapadi po Francozih in Angležih fer srditi nemški protinapadi v središč« so zemljo v "labirintti" resnično pokrili z mrtveci, in ranjenci.
Grmenje velikih, srednjih in malih topov z vmesnim prasketanjem pušk se nadaljuje že dva dni brez upa na kon^c.
Bojevanje z bajonetom iii ročnimi granatami med silnim topniškim stre-Ij^n.iem je navaden dogodek.
Enajst divizij nemške armade je v spopadu, a vkljub temu zavezniki napredujejo.
jVžno od Neuvilla so rabili zavezniki č'5 300,000 izstrelkov, da so zavzeli gotoVe točke močnih nemških obko-pov.j
Francozi predrli nemško linijo.
London, 18. jun. — Stoletnica bitke pri Waterloo je videla nemške in zavezniške armade še vedno v strašnem spopadu v predelu severno od Arrasa.
Francoske in angleške čete šo predrle nemške linije na četverih točkah, kakor uradno naznanjajo in priznavajo v Berlinu.
Izgube v tem predelu zadnje tri dni so bile ogromne.
Biilinsko- naznanilo zaltjuje,. da se je napad po nekem angleškem oddelku severno od vodovoda Bethune-La Basse končal v uničenju napadnikov. Te čete, je rečeno, so hitele naprej in bile tik nemške postojanke sprejete s strašnim streljanjem topov in strojnih pušk. Le malo jih je uteklo, kakor azna-njajo.
Srbi zavzeli Drač.
London, 20. jun. — Reuterjeva brzojavka iz Aten pravi, da so Srbi zavzeli Drač (Durazzo) v Albaniji, kakor naznanja neko poročilo. Essad paša, začasni predsednik albanski in bivši poveljnik turških čet v Skadru, je baje u-tekel v Italijo.
Bolgarski "reservisti pozvani domov.
San Francisco, Cal., 17. jun. — Ne-mnogi Bolgari, ki bivajo v Sah Franci scu, so prejeli pozivnice^ naj se vrnejo svojo rojstno domovino, pripravljeni za vojno službo, kakor se je doznalo danes.
Dunaj, 17. jun. (Čez London.) — Generalni štab je danes objavil sledeče naznanilo:
"Na italijanskem bojnem torišču so naše čete ob Soči blizu Plav odbile več napadov z najtežjimi izgubami za sovražnika. V gorskih okrajih se boji nadaljujejo. Na koroški fronti se ni dogodilo nič važnega. Na Tirolskem so bili vsi napadni poskusi krvavo odbiti."
Avstrijski podmorski čoln zmagal.
London, 17. jun. — Uradno naznanjajo, da je bil italijanski podmorski čoln "Medusa" torpediran in pogreznjen po nekem avstrijskem podmorskem čolnu, pravi brzojavka iz Rima Stefanijevi agenciji.
Podmorski čoln "Medusa" je zadel ob avstrijskega, ko se je nahajal na precej nevarni razgledovalni vožnji. En častnik in štirje mornarji so bili rešeni in ujeti" po poveljniku avstrijskega podmorskega čolna.
To je prvikrat v pomorski zgodovini, da je en podmorski čoln napadel drugega.
Podmorski čoln "Medusa" je bil zgrajen leta 1911. in njegova vodo od-tiskovalna moč je bila 241 tonov. Njegova hitrost je znašala 13 vozlov na površju in 8 vozlov pod vodo. Moštvo je štelo sedemnajst mož.
Italijani v Trentinu.
Rim, 17. jun. — Italijanske čete so zavzele Mori ob železnici iz Rovereda Arco in Rivo, važni mesti ob Gard-skem jezeru.
Ker je samo ena železnica v tem o-krožju, je zavzetje Area in Rive (zavzetje Rive . so enkrat že poročali), predno Italijani navalijo na Trentino od zapadne strani, samo vprašanje ne kaj dni. Mori je kakih pet milj južno od Rovereda, kamor prodira močan oddelek italijanske vojske, ali cesta do tega mesta je utrjena v tolikem' obse gu, da bo težko delo za Italijane, razbiti avstrijske utrdbe.
Krn zavzet.
Protinemške demonstracije.
Petrograd, 20. jun. — Moskva je u-trpela škodo v znesku do $20,000,000 med zadnjimi protinemškimi demonstracijami, pri katerih je bilo skoro 500 prodajalnic in tvornic ter več nego 200 zasebnih stanovanj popolnoma raz dejanih. Mestni odbor je ukrenil vse potrebno, da se izgredi ne ponove.
Bryan kot miroljub.
New York, 19. jun. — William Jen nings Bryan je nocoj na nekem delav-kem mirovnem shodu v Carnegie Hallu imel govor, v katerem je bivša predsednika Roosevelta in Tafta ostro obsojal, ki priporočata za rešitev mednarodnih vprašanj uporabo nasilnih sredstev, namesto priporočati popust Ijivost. "Tako početje je v nasprotju s koristmi te dežele in moti medna rodni mir," je izjavil.
Strašna nevihta.
Kansas City, Mo., 18. jun. — Pet najst oseb je storilo smrt, nad dvajset oseb je bilo ranjenih in četrt milijona dolarjev škode na lastnini je bilo na pravljene po strašni nevihti s točo, k je snoči in davi razsajala čez Missouri in Kansas. Dežja je padlo od dveh do pet palcev. Bati se je povodnji.
V pijanosti.
Jamestown, N. Y., 18. jun. — Fred Shaver je pozno danes ustrelil svojega očeta, svojo mačeho in nekega redarj ter bil sam usmrčen po drugih redar jih. Rabljeno orožje so bile puške, in Shaverjevo zločinstvo pripisujejo pija nosti in prepiru z njegovim očetom
imajo Avstrijci kakih 200,000 mož v močno obkopanih postojankah tamkaj. Pulj je mogoče zavzeti, pravi u-bežnik, le z bombardovanjem ali po dolgi oblegi. Avstrijsko vojno bro-dovje je v Pulju.
Razdejali italijansko železnico.
Rim, 18. jun. (Čez Pariz.) — V naznanilu italijanskega pomorskega vodstva, podpisanem od podadmirala Tliaon di Revela, je rečeno:
"Oddelek sovražnih torpgdnih ru-šivcev je na razgledovalni vožnji bom-bardoval danes pribrežno železnico blizu mest Fano in Pesaro. Nihče ni bil ranjen. Napravljena škoda je neznatna.
"Mesti Pesaro in Rimini sta bili tudi obstreljevani, dasi nista prav nič utrjeni. Škoda pa je bila tudi tam ne-i znatna. Izstrelki so zadeli nekaj zasebnih hiš v Riminiju in lahko ranili tri osebe."
Bataljon Ogrov uničen.
Rim, 18. jun. — V sredo popoludne je več nego 1,000 Ogrov splezalo na gorski prelaz Vrata, v nadi, da zajamejo italijanske postojanke ob strani. Italijanske alpinske čete so stopnje-ma obkolile Vrata, lazeč preko pod-zemljišč.
Nekaj časa niso odgovarjali na streljanje Ogrov, ker je med alpinskimi vojaki pravilo, ne'streljati, če ni mogoče ustreliti vsaj enegaTTasprotnika. Nazadnje je prišel trenotek, da so se Ogri približali na streljaj, in alpinci s6 jih obsuli s točo samih krogel, nakar so poskočili z nasajenimi bajoneti. Ogri so bili odbiti v zbeganosti in so poskušali uteči, a so povsod zadevali ob alpinske vojake, ki so vstajali od vseh strani. Vsak član ogrskega bataljona je bil aH usmrčen ali ujet.
Italijani odbiti.
Dunaj, 19: jun. — Naznanilo avstrijskega vojnega,gla*mcga .se glasi; - •
"Na fronti ob Soči in ob koroški meji je nžistopil mir po zadnjih brezuspešnih italijanskih napadih, ki si je ž njimi sovražnik prizadel velike izgube. V petek popoludne je bil nov sovražni napad na Plave odbit po našem topništvu.
"Ob tirolski meji so bile italijanske planinske čete, ki so poskušale zasesti v dolino Fasse držeče prelaze, pognane nazaj. Sovražnik je opustil svoje brezupne napade na visoki jjlanoti Fol-garia in Lavaronne."
Ljuto bojevanje se vrši že teden dni v pasu gore Krn, severno od Tolmina ob Soči, kakor poroča uradno naznanilo generala Cadorne, štabnega načelnika, izdano danes po vojnem ministrstvu.
Alpinske čete se dobro vedejo ter plezajo po sovražniku neznanih gorskih stezah in nepričakovano napadajo močno utrjene avstrijske okope. Skoro vsi ti so zdaj v rokah Italijanov.
Italijanske baterije se postavljajo na vrhu 4,000 čevljev nad morsko gladino.
"Ojačeni Avstrijci".
Verona, 18. jun. (Čez Chiasso v Pariz.) — Avstrijci so se tako ojačili, da so začeli ofenzivo od Morija in Rovereda. Prodiranje je namerjeno proti Brentonicu, kjer so Italijani utabor-jeni'na vznožju gore (Monte) Altis-simo, ter proti Arški dolini. O izidu bojev ni nič znanega.
Videni, 18. jun. (Čez Chiasso in Pariz.) — Zadnja poročila s fronte ugotavljajo, da je bila dosedanja, iz žan-darjev, finančnih stražnikov in črno-vojnikov obstoječa avstrijska obmejna zaščita nadomeščena z, linijskimi polki, zlasti hrvatskimi, češkimi in ogrskimi. To so vsi vojne vajeni vojaki, in zato jih je smatrati za sposobne nasprotnike.
Cadorna in dosedanje "zmage".
Generalštabni načelnik Cadorna je glede na te čete baje sam rekel, da je vesel, "da ima zdaj pred sabo sovražnika, vrednega Italijanov".
Italijanske alpinske čete so že tudi spoznale razliko in se bojujejo z večjo previdnostjo. Kot dokaz za to. navajajo namišljeno popolno uničenje nekega ogrskega bataljona, .ki "je hotel maščevati poraz Avstrijcev ob Krnu, a so ga bersaglieri obkolili, obsuli s točo samih krogel in nazadnje z bajonetom poklali".
200,000 Avstrijcev pri Pulju.
Rim, 18. jun. — Anglo-francosko vojno brodovje v Sredozemskem morju sedaj sodeluje z italijanskim bro-dovjem, tako da je Jadransko izdatneje zastraženo.
Neki ubežnik je dospel v Rim iz Pu-lja, avstrijske vojne luke, in poroča, da
Srbi proti jadranski politiki Italije.
Bukarešt, 20. maja. Vse Srbsko časopisje in poluradni listi pišejo o rastočem razburjenju vedno bolj o.stro proti laškim zahtevam po Dalmaciji in Istri. "Samouprava", organ srbske vlade, pravi, da je težko verjeti, da bi Italija za sVoj nastop na strani entente stavila take pogoje, ki prevračajo pravi vojni cilj entente, ki je nova u-reditev držav na temelju narodnostnega načela. Če pa bi-ententa sprejela neprimerne, proti Jugoslovanom naperjene pogoje Italije, tako da bi ta prevzela na Balkanu vlogo, tedaj bi morali Jugoslovani poseči po samopomoči in se z vsemi sredstvi brezobzirno boriti proti temu početju.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo» točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta.
Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom.
Najnižje cene:
1€ kron pošljemo za.........$ 1.70
"......... 4.15
25 50-100 500 1000
8.20 16.30 81.00 160.75
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje je jamčeno.
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 22. JUNIJA 1915.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, -da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčtijemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
•Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingm^n in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays \	by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 21. jun. — Danes, ko obhajajo svoj god vsi Alojziji, je najdaljši dan v letu, ko padajo solnčni žarki navpik na vroči pas rakov, in jutri zjutraj se prične poletje. Prihodnjo sredo, dne 24. junija ali rožnika, pa bomo obhajali sv. Janeza Krstnika. Na njegov predvečer se v stari domovini prižigajo kresovi v vesel pozdrav plodonosnemu poletju, in fantje in dekleta plešejo. Letos pa bodo grmeli topovi in prasketale strojne puške po vinorodnih brdih 'ob Soči, kjer se je zbrala črna vojska v obrambo rtaše ožje in širje domovine. Dal Bog našim starokrajskim hrabrim domoljubom najsijajnejšo zmago, da jim po brez-primernem trpljenju in žrtvovanju slednjič zasine solnce stanovitne sreče in svobode!
—	Prihodnji četrtek bosta obhajala svoj god med drugimi tudi naš župni upravitelj, č. g. John Plevnik, in g. Janez Stukel, Radeckijev veteran, ki bo zdaj dosegel prelepo starost 86. let — pač vreden dan, da se ga spominjajo vsi tukajšnji .njegovi sorodniki in prijatelji.
—	Poroka. V slovenski cerkvi sv. Jožefa sta bila danes poročena g. Frank Soklič in gdčna. Johana Berk, sestra č. g. Antona Berk, bivšega pomožnega duhovnika naše župnije in odličnega sotrudnika Am. Slovenca. Novoporočencema želimo v zakonskem stanu največjo -rečo in na mnoga leta!
—	V postelji zgorela. Gospa E. M. Allen, soproga wardena jolietske državne kaznilnice, je včeraj (v nedeljo) storila smrt na strašen način. Njeno truplo so našli v njeni postelji tako zgorelo, ga ni bilo spoznati. Iz hitrosti, s kojo s6 plameni oprav.fli svoje uničevalno delo, in iz najdbe praznega vrča, ki je vseboval lesni alkohol, sklepajo, da je bila gospa napadena po enem od mnogih "zaupanja vrednih" kaznjencev, ki uživajo skoraj popolno prostost gibanja v kaznilnici. Zločinec je menda potem,_ da izbriše slede svojega sramotnega čina, polil posteljo z alkoholom in jo zažgal. Najmanj eden kaznjencev je vedel, da se je warden Allen predsnočnjim podal v West Baden, Ind., in da se je gospa Allenova sama nahajala v svojem stanovanju Črnec Campbell iz Chicaga, ki je bil zaradi uboja obsojen v zapor za nedoločen čas in je izza kakih dveh mesecev opravljal domača dela v vvar-denovem stanovanju, je hitro sestavljenemu preiskovalnemu odboru pod predsedstvom bivšega držav, pravdni-
ka William D. Heise pripovedoval pri-godbo namišljene nesreče. '"Gospa Allenova je bila sama," je pripovedoval. "Zapadna vrata spalne sobe so bila zaprta, severna vrata pa odprta, tako da sem lahko prišel notri, če je kaj hotela. Prinesel sem ji okoli 5. ure'40 minut zjutraj jutrnje časopise in pozneje z ledeno vodo napolnjeno ter-mo-steklenico. Potem sem vedel na izprehod njenega psa, kakor sem storil vsako jutro. Ko sem se vrnil, sem videl, da prihaja dim iz njenega stanovanja. Dva drufca kaznjenca, ki delata za wardena, John Simpson in Cohen, sta bila že na tem, da prodreta skozi dim v spalnico. Alarmirali smo kaz-nilniško požarno brambo." Požarna bramba je pač ubranila nadaljnje raz* širjenje plamenov, a ni mogla pogasiti ognja samega, ki je v kaki pol uri izgorel. Nesrečne gospe ni mogel nihče rešiti. Kapitan Hennessy od jolietske policije trdi, da je bila posteljnina premočena, z lesnim alkoholom. Po mnenju članov preiskovalnega odbora bode črnec Campbell' prejkone postavljen pod obtožbo umora.
—	Do $100,000 bo stala mesto Joliet sedanja škrlatična epidemija s kvaran-tino vred, kakor je izjavil zdravstveni veščak dr. Frank D. Rich. Nadalje je rekel, da bi se bile epidemične koze pred dvema letoma in sedanja škrlatična epidemija, ki jo je moral prevzeti v oskrbo državni zdravstveni odbor, lahko preprečile, če bi bil v Jo lietu v veljavi popoln sistem zdravstvenega nadzorstva. Sedanja kvaran-tina, ki je v veljavi tukaj izza dne 1. junija in vsled katere ne smejo otroci v starosti pod 16. letom zapustiti svojih domovanj, utegne prenehati v enem tednu, kar kaže, da epidemijo uspešno zatirajo. Veseli so tega tudi jolietski trgovci, ker se je business zmanjšal za kakih 25 odstotkov, odkar je državni zdravstveni nadzornik dr. C. E. Crawford odredil najstrožjo kvarantino.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Kacer John. Likaševič Nikola.
Aurora, Minn., 16. jun. — Cenjeno ur. A. Slov.! Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu, ker -Vidim, da od naše naselbine ni dobiti dopisa v A. S., kakor da je ni. Pa vendar smo se namenili tukajšnji Slovenci'prirediti veselico ali piknik dne 13. t. m. Pa ker se je hudo dež ulil, kakor bi se oblak utrgal, da ni prenehal 24 ur, smo bili primorani, veselico odstaviti ali opustiti do prihodnjega meseca, in jo priredimo dne 18. julija. In so vabljeni s tem vsi Slovani v naši okolici, kolikor jt mogoče, da se udeležijo te veselice, ki se priredi v korist Slovenske dvorane. Veselica se bo vršila pri Bivvabik Laku ali jezeru. Korakala bojo vsa slovenska društva, v Auro-ro spadajoča.
Kar se pa dela tiče tukaj, ne svetujem ga priti iskat, ker so jih še veliko odslovili delavcev in si iščejo okoli zaslužka ali vsakdanjega kruha, pa vse zastonj. Ne vemo, kedaj se izboljšajo te delavske razmere.
Sedaj pozdravljam vse bralce tega lista in mu želim veliko uspeha.
G. B. S., star bralec.
Eveleth, Minn., 18. jun. — Slavno uredništvo A. S.! Uže veliko časa ni bilo citati dopisa iz naše naselbine Eveletha, zatorej sprejmi nekaj vrstic v svoje predale. Prvo hočem poročati tukajšnje delavske razmere, ter moram poročati zelo zelo slabo. Po celem železnem okrožju se slabo dela, najslabše pa tu na Evelethu. Dela se 4 dni na teden. Delajo pa večinoma o-ženjeni. Zaslužek je majhen. Živež oziroma potrebščine človeške so pa zelo drage. O napredku tukajšnjega slovenskega naroda ni pa niti govora. Imamo nekaj podpornih društev, ustanovljenih še v prejšnjih boljili časih, spadajočih k raznim jednotam, in v sedanjem času se komaj plačuje tako visoke asesmente. Imamo lepo slovensko cerkev, ki žalibog ni še vsa plačana. C. g. župnik prosi, svari, opominja z lepa in z grda pa veliko jih je, ki hi radi dali in podpirali cerkev, a ne morejo pri tem pičlem zaslužku. Oče 5 ali 6 otrok mora skrbeti prvo za svojo ženo in otroke, da lakote ne ginejo. Tudi tukaj jih je veliko, ki bi lahko d;Ji za cerkev, a nočejo. Za cerkev je škoda denarja, za čašo špirita pa ni škoda, da se nažre in napije, da je vsa cesta njegova, da ga še policaj zapre in plača 20 dolarjev v mestno blagajno — za cerkev nima centa! In veliko jih je "ta rudečih" socijali-stov. vmes nekaj zelenih, jim še zelje starokrajsko visi po rebrih; še ne ume kaj je socijalist, morda misli, da je kaj za pojesti ali popiti; a po duhovnikih, po sveti veri, sv. zakramentih zna pa ves ježik stezati. G. župnik je obljubil, da se bo septembra meseca obhajal sv. misijon, in res je potreba v tukajšnji naselbini sv. misijona. Bog daj veliko uspeha g. misijonarju, katerikoli že bode. Vreme je pa tukaj prav oktobrsko: sneg in dež se pajda-šita skupaj; pa morh sneg vrat ukloniti pred dežjem; ako se pa zjasni, je zjutraj pa slana. II koncu voščim vsem katoliškim Slovencem mir in slogo med seboj, in tebi, A. S., veliko naročnikov in predplačnikov, da bi začel nas obiskovati kmalu vsaki dan.
Avgust Gregorič.
listu A. S. Nič nimamo toplega vremena. Dne 11. in 12. t. m. smo imeli lepo pobožnost, so blagoslovili nečaka Joža Trobeča ter je bilo veliko ljudi pri tej slovesnosti. Dne 13. junija so imeli prvo sveto obhajilo ob 8. z veliko sveto mašo; popoldan ob 3. je bila sv. birma, ki jo je delil Rt. Rev. James Trobec. Preč. gospodu se vsi prav lepo zahvalimo za njegovo prijazijost. Iskreno tudi Rev. Ivanu Trobecu,'ki se je tako zelo trudil z otroci. Pa tudi iz zvonika se je lepo slišalo pritrkava-vanje ter so tudi topiči dobro pokali, da so prihiteli sorodniki iz Saint Clou-da, Rice in od Satela. — Dne 14. t. m. je bila poroka nekega Slovenca iz Satela, in mu voščimo srečo v novem stanu. — Sestra Emilija in sestra Ek-silija iz Dulutha sta prišli obiskat starše. — Danes sem dobil pismo z bojnega polja od sorodnika. Iz Gorjanske občine (Gorje pri Bledu) je 1.2 mrtvih, 32 ujetih, 53 ranjenih, 9 jih pogrešajo, ne vedo, ali so živi, ali ne. Franc Jan je v:es čas v boju, pa je še zmeraj zdrav. — K sklepu dopisa pozdravljam vse čitatelje A. S., listu pa kar največ uspeha.	John Poglajen.
RAZNO IZ ITALIJE.
(Iz "Slovenca" z dne 22. maja.)
St. Stephan, Minn., 15. jun. _ Cenjeno uredništvo A. S., prosim tudi jaz malo prostora v nam priljubljenem
Očividec, ki je prišel iz Rima, nam pripoveduje sledeče:
V Italiji med kmečkim ljudstvom kakor tudi med delavsstvom ni nobenega navdušenja za vojsko. Demonstrira se le po mestih, kjer je dovolj različnih elementov, ki so pripravljeni na migljaj od zgoraj storiti vse, to se razume, da ne zastonj. Zanimivo je, kako se dijaštvo udeležuje demonstracij. Profesor pride v razred; namesto da bi dijake poučeval, prične sam prvi v razredu demonstrirati in vpiti: "Evviva Italija!"; seveda dijaki pa za njim, ker na ta način so vsaj rešeni vsega strahu pred — kljukami. Profesor vzame zastavo, gre iz razreda, dijaki pa za njim in gredo na ulico, kjer demonstrirajo za vojsko itd. Na ta način se v Italiji že od konca marca ne vrši v srednjih šolah reden pouk, ampak prav pridno demonstrira.
Kdo pa je za vojsko in proti vojski? Znani pesnik in hujskač, ki se prišteva sam sebe tudi med "mučenike" — tfaj-brže ga bo kakšna framasonska loža proglasila za svojega "svetnika" — ni dobil od entente samo 100,000, ampak 8 milijonov, s katerimi razpolaga in podkupuje kakor pač sam hoče. Tako je to "mučeništvo" precej dobro plačano. Hujskajo pa na vso moč en-tenti prijazni listi. Ker je pa teh še premalo, se je n. pr. v Rimu ustanov'1 s pomočjo judeževih grošev list "Fouri i barbari!" (Proč z barbari!) Pod imenom barbari se misli Avstrijo, Nemčijo, Giolittija in sploh vse tiste, ki so proti vojski. ""Giornale d'ltalija" pa zepet na poseben način dela reklamo za se in za — vojsko. V uredniškem oknu ima izobešen kruh, kakršnega imamo pri nas, kjer se nahaja zraven tudi potreben komentar.
Celo hujskarijo proti Avstriji pa vo-dijoframasonske lože. Kaj pa pravijo člani teh rovarskih društev. \^ojsko hočejo za vsako ceno, pa naj jim Avstrija da, ne vem koliko. Seveda, njihov namen je popolnoma prozoren. Hočejo uničiti Avstrijo, ki je danes še, hvala Bogu, katoliška. Ce bi se jim to posrečilo, kar se jim pa ne bo, potem bi bil sveti oče nekako osamljen, in potem bi se z vso silo vrgli na Vatikan in na katoliško Cerkev, da jo uničijo. Vidi se pa, da framasoifi po-, znajo zelo malo zgodovino. Ce bi j<a poznali, potem bi se morali prepričati, da ni na svetu sile, ki bi jo mogla uničiti.
Kakor sem že omenil, pravega navdušenja za vojsko med ljudmi nI Demonstrirajo po mestih dijaki in nezreli ljudje, ki si pač ne morejo predstavljati, kakšne posledice npsi s seboj vsaka vojska.
Rezerviste hodijo na dom iskat; o-rožniki ter jih gonijo v vojašnice, n. pr. v Genzanu blizu Rima in tudi drugod. Ko pa pridejo ti rezervisti v mesto, se navadno stepo z demonstranti pristaši vojske. Med ljudstvom ni sloge, med vojaštvom pa ne discipline, posebno ne med onim, ki se rekrutira iz srednje in južne Italije.
Naj navedem slučaje iz Rima. Nekateri so proti, drugi pa za vojsko. To nedeljo so bile tam demonstracije in pretepi med obema strankama. In kaj so vpili pri teh demonstracijah? "Proč s kraljem!", "Doli monarhija!", "Proč z Giolittijem!", "Zivio republika!" itd. Napadali so tudi različne nemške trgovine, n. pr. knjigarno Loescher v Rimu, ki so jo popolnoma demolirali, kljub temu, da je Salandra že štirikrat izdal oklic na prebivalstvo, naj se spoštuje imetje tujcev. Seveda pri tem se je dogodilo marsikaj zanimivega. Neki duhovnik se je vozil v tramvaju. Rimska mularija ustavi tramvaj ter zahteva od njega, naj pove, kakšne narodnosti da je. Revež je bil v škripcih. Rekel je, da je Poljak. Seveda demonstranti niso bili s tem odgovorom zadovoljni, ampak so vprašali, kakšen Poljak. Bil je vendar toliko pameten, da je rekel, da je ruski Poljak. Sedaj so ga pa demonstranti vzeli v svojo sredo ter je moral z njimi — seveda kot njihov zaveznik — dve uri demonstrirati po Rimu ter vpit' "Evviva Italia!"
Preteklo nedeljo si je Salandra ogledal oddelek vojaštva. Vojaštvo je sicer vpilo "Evviva il re!", "Evviva Salandra!", pri tem so pa metali puške* na tla. Rezervisti mečejo proč torni
stre, ker ne marajo iti v vojsko, oziroma sploh biti vojaki. Dogodil se je zanimiv dogodek na tramvaju. Vojak sedi v vozu, nato pa vstopi častnik. Ta ga vpraša, ker ga vojak ni pozdravil: "Kaj si ti vojak?" Ta mu pa malomarno odgovori: "Ne vem," in gleda svojo obleko. Seveda častniku se je za malo zdelo, ker ga vojak ni pozdravil, in je zahteval, naj mu salutira. Vojak se ni za to pr^v nič zmenil, ampak mu je enostavno odbrusil, da če bi moral vsakemu salutirati, potem bi moral vedno mahati. Častnik ni bil zadovoljen z njegovo obleko, ker je bila u-mazana, ter ga je zaradi tega pograjal. Seveda, vojaku niio šli ti "očetovski" opomini k srcu ter mu je povedal, da ni vojak po poklicu.
Ljudstvo v srednji in južni Italiji ni navdušeno za vojsko, kakor tudi ne v severni. Demonstrira se le po mestih. Socialisti so proti vojski in skoro gotovo je, da tudi večina v Turinu in Milanu — ki je socialistična — se ne bo nagnila na stran vojnih hujskačev. V Italiji občudujejo moč Avstrije in se niso mogli načuditi, kako je mogla dobiti tri milijarde vojnega posojila, med tem ko so v Italiji z največjo težavo podpisali milijardo lir.
Gotovo je, da pride do vojske. Italija nima denarja, ima pa — kakor pravijo — zelo dobro orožje. Zato jo v tem oziru podpira evropejski "kramar" — Anglež. Kakšen pa je italijanski načrt. V Italiji se marsikaj sliši in govori, ter je to tudi verjetno. Za Trident pravijo, da je za nje pretrd oreh, ker so sama tla zelo pripravna za brambo in ker so Avstrijci zgradili izvrstne utrdbe. Torej tu ni nič z o-fenzivo, ampak tukaj mislijo ostati v defenzivi, da tako obvarujejo svoje glave. Imajo pa drugi načrt. Valona je v laških rokah, v sami Albaniji je splošen nered in tam imajo Italijani veliko svojih dobro plačanih agentov. Zato hočejo baje Italijani izkrcati čete tudi v Albaniji in skozi Srbijo ter Cr-ntigoro napasti Avstrijo. . Tudi Franciji so obljubili pomoč, in sicer jim pošljejo 500,000 mož, ententi-pa dajo na razpolago svoje brodovje, da bodo mogli zopet pričeti z operacijami proti Dardanelam.
Tako mislijo doseči veliko Italijo. Celo gibanje proti Avstriji in deloma tudi proti Nemčiji vodijo framasonske lože. Naj povem, kaj je pripovedoval o loži neki uradnik ministrstva, ki je zaveden katoličan. Na mizi svojega šefa je našel pismo neke rimske framasonske lože, v katerem ga vabijo na zaupen sestanek, ker bo dne 24. maja napovedana vojska. Iz tega se vidi, da ne bo italijanska vlada napovedala vojske, ampak framasonske lože, ki imajo danes v Italiji prvo in zadnjo besedo. Kralj je proti vojski; ne mara nakopati tako velike nesreče svoji državi. Zato govori ljudstvo, da je kralj bolan in da se mu — meša. Gotovo pa je, kdor pozna italijansko ljudstvo, da bo doma izbruhnila revolucija, posebno pa takrat, če bodo Italijani doživeli poraz in takrat bo frama-sonstvo slavilo svoje orgije v neomejeni meri, pa Italija kot monarhija bo takrat nemogoča.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E K
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
"Neodrešeni" Italijani.
Graška "Tagespost' posnema po listu "No\va Reforma" statistiko izven Italije bivajočih Italijanov, katere bi se moralo po mnenju takih laških vojnih hujskačev, kot je od trosporazuma podkupljeni pesnik prostozidarskih lož d'Annunzio, "odrešiti". Po zadnjem ljudskem štetju je v Avstriji 768,000 Italijanov, od teh na Tirolskem 368,-000 (na 561,000 pripadnikov drugih narodnosti), na Tržaškem 119,000 (na 111 tisoč drugih), na Goriškem 90,000 (na 117 tisoč drugih), v Istri 147,000 (na 256,000 drugih). V zadnjih treh deželah so Slovenci v premoči, in sicer jih je na Goriškem 155 tisoč, v Trstu 57,000, v Istri 223,000. Na Francoskem živi 1,100,000 Italijanov, od teh na Savojskem nad 500,000, na Korziki 3W0.000, v Tunisu 125,000 (proti 35,000 Francozov). V Švici je nad 300,000 Italijanov, od teh samo v kantonu Te-šin 156 tisoč. List stavlja vprašanje, če so inter.vencionisti pozabili na "od rešenje" pod francoskim jarmom živetih Italijanov in na ustvarjenje Velike Italije po Garibaldijevem načrtu na Savojskem in v Tunisu. (Iz tega se jasno vidi, koliko pravice imajo Italijani do zahtevanih ozemelj -in veseli nas, da se vendar enkrat priznava, da smo Slovenci na Primorskem v premoči. Op. ured. "Slov.")
Za bilijon dolarjev vojnih potrebščin naročenih v Ameriki.
Berlin, 18. maja. "Lokal Anzeiger" poroča iz New Yorka: "New York Times" pišejo, da se je družbi "Federal Sugar Raffinerie Yonkes" poverila komisijska dobava sladkorja, ki se mora čimprej ukrcati za Anglijo, v vrednosti treh milijonov dolarjev. Cena je 5.90 dolarjev za 100 funtov. Sladkor se bo mogel odposlati tekom dveh mesecev. To je doslej največja naročba sladkorja v Ameriki. "Westinghouse Electic Manufacturing Company" potrjuje naročbo drobnega orožja v vrednosti 28 milijonov dolarjev in za 60 milijonov dolarjev šrapnelov. Pogodbe so že dogovorjene in se ne omejujejo na čas vojne. "New York Air* brake Company" je dobila iz Rusije naročbo za šrapnele v vrednosti 83 milijonov dolarjev. "Sun" poroča: William Joyce, predsednik družbe "National Surety Company", je ugotovil, da so' vojne naročbe v Ameriki dosegle že bilijon dolarjev.
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING CO,
COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
rVELIKA PONUDBA"
Spredni del Nebo ikatljice vrede« be. * l»l,,il Celi kapea vreden h centi T goto*^'

b ir • S"
S. * i
» m »
v s -
i
C»li kuponi In sprednji deli ilitljic ln»jo illo Se jii Uhko i .'menja gotovino ali vredne pr« ^
(Ta pogodba utrasne 31. decembra l,"; P Lorillard Co.. Inc.. New Yjrk Ebt^,
Jadranska Banka
r
Popolnoma vplačena glavnica t,000,000 kron. Prihranki 780,000
Glavni urad: TRST.
.,•,..' i
Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovifo Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vJoge in jih obrestuje, kupuje in prodaje rrednort' nostne papirje in daje informacije vseh Trst
Prevzerolje menjice, dokumente in tirjatye za Avstro-Ogrsko, Bo*"® in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo« Turčijo i. t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
s
i <
i I
isi k \n m s m s s s m s m « m s b b b b * ¥ s
f
Buchanan-Daley Co
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLlN0"
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
predno naroČite dobite našo cin#
TFXEF0NI 597
Square Deal Vsakemu

S

Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovile*. L 1899
Anton Nemanich in Si*
1002 N. Chicago Street Konjuštiiica na 205-207 Ohio St..
Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eie" i0 0f osestu; ima lastno iasebno am bala ac«, ki je najlepi« ? > tvnike voior« in kočije.
Na posive se posluai vsak čas ponoči in podnavu.	Cbictf
Kadar rabite kaj t nasi stroki ae ogla«*« »M	*
toL 2575 ]in N. W. 344.
Naii Miitii in vsi deLavot so Slovane«

Union Coal & Transfer Co-
515 cass street, joliet, ilk ^ Piano and Furniture	^ ^
Chicago telefon 4313.
Northwestern te
Podpirajte trgovce, kateri imajo og v Amer. Slovencu.
\*m
AMERIKANSKI SLOVENEC, 22. JUNIJA 1915.
or«lmili-
Est-
a
ros.
ič8,
IBO
ijo,
Družba sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstauovljena 89. nov. 1911. Iakor. v drž. 111., 14. maja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL,
GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI Z\ ENEGA, EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111.
Podpredsednik... .John N. Pasdertz, Joliet, Ills,
Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111.
Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111.
Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1 Ant0» Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vs;
se
»a Pistna m denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika.
■bodi^t"0 Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-D ™ stu države Illinois s 8. udi obojega spola.
16. (j0 sPrejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od " eta- Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad.
•ačuje SM
Vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne
g g
srn
0-
019 )g
PopoWACUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana 00 vsoto ti ' '
: v.redu in
^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: za P°Polno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; m :.0p?,no izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00;
>tine v ■
^pKje sprejete v gl uradu'
23 izg«bo
ene roke nad zapestjem vsoto $100.00;
-	»unc uau
za ;*gu°0 obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za ■ ene noge nad členkom vsoto $100.00;
za iz h°	nog nad členki vsoto ?250-°°;
za i;:f70 najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; 2a zlo r na3'manj štirih Prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko del0 Jeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer tnltratno VS°ta	za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za
operacijo na kili ali vtrganjem. aPOskoH "
V«Č raZpj- nine m operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-P'ačatj po'], j t.ajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-"zplačiia s odnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
" za operacije.
Jb daje	J*e deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki
' s- D p , D' tak°j ko Je bil Pravilno sprejet v katero Podružnico in Članv. g tega Plujejo Društva bolniško podporo. ' °2iroin na p'a^ajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z
na vsoto zavarovalnine:
d
i
Razred 1 2 "	Za $250.00: Starost. ..... 16—20 ..	Asesment.	Razred. 1 ......:	Za $500.00: Starost. .. 16—20	Asesment. 35c
3 "	..... 20—25 ....		2 .......	.. 20—25	40c
4 "	..... 25-30 ....		3 .......	.. 25—30	
5 "	..... 30^—35 ....		4 .......	.. 30_35	50c
6 "	..... 35-40 .		5 .......	.35 10 .	55c
7 "	..... 40-45 ....		6 .......	. 40 45	63c
8 '	..... 45-50 ....		7.......	. 45—so	75c
^fole	..... 50-55 .......... 45c e 'ega plača vsak član(ica) še		5c na mesec	za stroške.	
Čla
NAZNANILO.
?nanja ,u Družbe Sv. Družine se na-"ašo or*! SWo te dni dobili znake za
Znaki nizacijo.
fob in so lepi. imajo 10 carat zlat
' "«odrn ejeni v slovenskih — be-{tedini ln rudeče - barvah, a v ^a2po;e, podoba sv. Družine, i n(ica) I"', f° na društva in vsak 8a drusf lahko dobi od tajnika svo-/■^eia^ ' sicer za 25c. 1Ce) seeH° SC' da bodo cenj. člani-nosilPVeh lePih znakih in jih
<£ ^ d<*leta t m0Žje' Žene' mlade'
t* svoi 1 se zavedajo in tudi trfc*Vi1?; ertifi[° narodnost-
Da sp	* drU»e take Pota ' da s	Pnd"° P'ipravljajo in u-7°šl jejo	Začetkom prili. meseca i br
«tv
ratski
0. s Po?dravom na vse član-
GL odbor.
d Joliet. Ill
(■itolŠtVa'sv ''n2l'.jlln- - Vsi člani(ice) vabij0 uzme št. 1, se tem po-
na
redno
v s , 1 se hn ° sejo teSa dru-T®ki dvor VrSlla Prihodnjo nedeljo b0 4 s«ja je -ob navadni uri.
ra*Pravij JazneSa pomena, ker se o o prireditvi našega
prvega velikega piknika, ki ga priredi naše društvo v Theiler's Parku v ne-'deljo 4. julija. Imenoval se bo odbor, ki bo skrbel za red in postrežbo na veselici.
Člani (ice) naj se te seje polnošte-vilno udeleže, če le mogoče, da se tembolj pripravimo za piknik, ker le v združenih močeh in s sodelovanjem članstva bo mogoče doseči pravi u-speli.
Naznanjamo tudi, da je društven odbor prejel večje število lepih novih znakov D. S. D .Kdor si ga želi kupiti ga dobi od tajnika za malo vsoto 25c.
Kdor želi pristopiti v naše lepona-predujoče veliko društvo sv. Družine št. 1, naj pride na sejo ali se pa oglasi pri tajniku. Zdaj se nudi vsakomur lepa prilika, ker v društvo je pristop popolnoma brezplačen le za vstop v Družbo se plača $1, pa mesečnino se plača, ki je primeroma jako nizka.
Kateri član(ica) ima koga, da bi želel pristopiti naj ga zdaj privede v društvo, ker tako prilika se ne bo dolgo ponujala.
V nadi, da se članstvo v polnem številu udeleži prihodnje seje dne 27. junija, smo z bratskim pozdravom,
Odbor.
'Z STARE DOMOVINE,
Sanjsko.
o-
m-
kr °4l, '
»ii, i3
st> za dela
■■■^■Wv vino-
Ok. ^rajnim J, da je razposlala ; 02>'oni "rstvom sledeči ' "larca . ,"a tukajšnji razpis z „a>ta J V ^830, o dovoljeva-V?9 k?l"bd?»ovanjc polja se "!'8'tst P'sa c iTrajnim glavarstvom t* Je z due's P.olJedelskega mi-Kb '' kr. J" t. 1., št. 19,348, SporQ^l' ,stvo za deželno
'1;> V TVUzdolC:kr' Poljedelskemu Nr?,1" št, Šolo 11 z dne 27. aprila > >ik«(vi' da Sl' —i" tudi
V ^Voliti no?radskim
hni
dop dc
»usti n
delav-ajdalje za 14
!S2Ui Oddel'kiSU <lulo^j° dežel. S ' V d"Rovo „C- kr- vojaških - J^'h r. stonni 0 8 Politii-ni.,,: se ?	Pje »a p
-{S

z
nj
Političnimi o-
Podstavi krajev-
. 3 odredbo je u-
vojno ministrstvo z
:apr,la t. 1., odd. 10., JO so ........ '
Je naročilo
jaškim poveljstvom, naj začetek dopusta določijo sporazumno s političnimi oblastvi I. stopnje na podstavi krajevnih razmer. O tem se obveščajo c. kr. okrajna glavarstva s pripombo, da je deželna vlada sporočila c. in kr. vojaškemu poveljstvo v Gradcu I. na tozadevno vprašanje dne 8. maja t. 1., št. 10,642, da bo z ozirom na različne razmere glede rasti dovoliti dopuste vinogradnikom v političnem okraju po-stonjskem za časa bd 25. maja do 7. junija, v političnih okrajih litijskem, krškem, novomeškem, črnomaljskem in kočevskem pa za čas od 1. do 14. junija.
— Prijavljenje črnovojnikov, ki so služili, a so bili odposlani na dopust. Po odloku ministrstva deželne brambe z dne 16. aprila 1915 se morajo ne glede na vrsto orožja vsi tisti črnovojniki, ki so služili in ki sq bili radi kake bolezni (kake hibe) do superarbitracije ali radi nadštevilnega -stanj? odposlani na dopust (v neaktivno razmerje) in ki radi tega ali radi kakega drugega
razloga še niso odšli pod orožje, takoj in tudi takrat priglasiti, če so se že svojčas priglasili. Oproščeni od te prijave so le taki črnovojniški obvezanci, ki so bili že superarbitrirani med svojo črnovojniško dolžnostjo ali ki so bili oproščeni od črnovojniške službe.
—	Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 17. pp. Rudolf Moebius, stotnik 17. pp. Evgen Ratz, prideljen 2. bos.-here, p., pred sovražnikom padli nadporočnik 7. pp. Karel Singer, poročnik 17. p. Herman Kral, poročnik 17. pp. Anton Hofmann in poročnik 2. bos.-herc. p. Ignacij Grandovec. Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: ritmojster 5. drag. p. Jurij grof Waldburg - Zeil - Lustenau-Hohe-nems, nadporočnik 7. pp. Robert Stine, nadporočnik 5. drag. p. baron Urban Oton in nadporočnik 84. pp. Valter Colerus pl. Geldern. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 79. pp. Karel Čada, nadporočnik 7. pp. Viljem Neuschitzer, nadporočnik 5. drag. p. Herbert Scluvarzer, nadporočnik 17. pp. Leo Hassiger, nadporočnik 7. pp. Vinko Potočnik, nadporočnik 17. pp. Julij Klug in poročnik 5. drag. p. Oton Winds. Zlato hrabrost no' svetinjo so dobilij desetnik Maver Avgust, infanterist Jernej Karel, Ragens-burger Franc in Schoenlieb Josip, vsi štirje pri 7. pp.
—■ "Slovencev" urednik Franc Ter-seglav je pisal svoji soprogi iz ruskega ujetništva dne 23. aprila vojno dopisnico: "Čeljabinsk, orenburskaja guber-nija, Rusija. Draga žena! Jaz sem vojni ujetnik v Rusiji. Sem zdrav in se izvrstno počutim." (Čeljabinsk leži v orenburški guberniji onostran Urala.)
—	Vojni kurat č. gosp. Faanc Kren obolel. Č. g. Fr, Kren, vojni kurat infanterijske divizije št. 22, je nevarno obolel in leži sedaj v Košicah na Ogrskem. Te dni so ga prepeljali v sana-torij. Č. g. Franc Kren je bil že od jeseni na bojišču.
—	Iz ruskega ujetništva se oglašajo in pišejo. J. Rejc je sporočil svojcem na Jesenice, da je ujet. Piše: ...Rusi so me ujeli. Že petnajst dni sedim v vlaku in sem že jako daleč od doma. Zdaj nisem več v Evropi, temuč tri dni se vozim že po sibirski železnici, pa še nič ne vem, kdaj bo konec mojega popotovanja. Ko bom na svoje mesto prišel, bom že pisal in povedal svoj naslov... Z Bogom! — Ferdo Majdič je sporočil sestri Barbi, orno-ženi Rode na Viru h. št. 20, da je bil ujet dne 24. sušca. — Matevž Podob-nikar piše iz Arzamasa blizu Nižnji Novgoroda: . ..Pozdrav Vam pošiljam iz tega ruskega kraja. Zdaj sem tu sredi evropske Rusije. Prej sem bil v Rjazanu v bolnici, potem sem se peljal še en dan in eno noč do tega mesta, kjer sem sedaj. Nastanjen sem v vojašnici in ostanem, dokler se ne vrnem v domačo vas. Zima je tukaj še precej huda, mraz je bolj kakor v Avstriji, snega je pa veliko manj kakor pri nas. Z Bogom! Pismo, pisano 19. sušca v Arzamasu, so prejeli onidan Matevževi starši, ki bivajo v Grabnu, pošta Dobrova pri Ljubljani. — Blaž Gulič je sporočil iz Skobeleva sestri Marjeti, bivajoči v Dobu hiš. št, 24, da da je bil 23. decembra 1914 ujet. "Sedaj sem v Aziji," piše, "pa nisem nič vesel. Gorko pa je tukaj, gorko (dopisnica je datirana dne 26. prosinca), da bi lahko bos in gologlav okoli hodil... Z Bogom! — Ivan Pavlin je pisal iz Moskve. Pismo, pisano v Moskvi dne 8. sušca, je prejel naslovljenec Ig. Potočnik v Gradacu na Dolenjskem. — A Žefran je pisal iz Moskve. Dopisnica, datirano v Moskvi dne 6. aprila, je prejel onidan naslovljenec A. Dolinar, ki biva v Šiški v Planinski ulici. — Franc Zeleznikar piše ženi na Dolenjem Golu pri Igu: ...Dne 22. sušca sem prišel Rusom v roke. Iz ižanske župnije nas je več skupaj.
—	Drzni "golobi". Trdnjavski top-ničar Leopold Legat (ki je leta 1912. in 1913. oskrboval planinsko kočo na Begunjščici) pišg vpok. župniku g. Ferdu Lavrincu dne 27. aprila iz Karpatov med drugim: Tu je zaenkrat pre cej mirno; a pripravljamo se eni in drugi. Le kadar se v zraku prikaže kak naš "golob", začno Rusi besno streljati, da lete krogle in šrapneli na vse strani iri se zgube celo k naši bateriji. 23. t. m. je zopet priplul nad nas naš "golob". Tri do štiri ruske baterije so začele bruhati nanj ogenj, tako da je bil ves v dimu. A "golob" se ni menil za to ter jo bodro rezal na rusko stran. Ko se je vračal, so ga Rusi zopet obsuli s šrapneli in granatami, da je bilo groza. No, naš "golob" je srečno ušel in nam prinesel važna poročila o ruskih postojankah, zlasti baterijskih. Takoj smo spravili dva naš težka možnarja daleč v ospredje, da prepodimo sovraga. O izidu Vam poročam. — Tisoč prisrčnih pozdravov iz Karpatov!
—	Dopisi naših vojakov. "Slovenec" je prejel tri vojnopoštne dopisnice: ICorporal A. Lajevec poroča, da je dospel v Karpate, kjer je srečal že mnogo znancev, o katerih se je v domovini mislilo, da so mrtvi. Tu in tam pokliče znanec, ki ga pa komaj spoznaš, ker so vsi zaraščeni. Oskrba s hrano je prav dobra in ni treba nikomur lakote trpeti, ako si zna hrano prav razdeliti. Za denar ni tod ničesar dobiti. — Z Ogrskega pošiljajo pozdrave slovenski- ulanci. — Alojzij Srednik poroča iz Inomosta, da so pripeljali tje-kaj vplenjenih ruskih in srbskih topov
SIGHTSEERS VIEWING SECO/iDf?f?r B/9TTERY ON WYOM//V&
OGLEDOVALCI NA BOJNI LADJI "WYOMING" MED PREGLEDBO ATLANTSKEGA BRODOVJA.
Vsled potopa "Lusitanije" je zelo naraslo zanimanje za atlantsko vojno brodovje, kQ'je bilo zasidrano v New Yorku meseca majnika. Takrat je pregledal brodovje tudi predsednik Wilson. Slika kaže množico civilnih ogle-dovavcev na bojni ladji "Wyoming", praporni ladji admirala Fletcherja.
in jih pred vojašnico postavili na o-gled.
—	Iz srbskega ujetništva. Simon Fevc, posestnik iz Zagorice pri Rovih, sporoča iz ujetništva v Niški Banji (Srbiji) dne 20. marca med drugim sledeče svoji ženi: Bog Vam daj, da bi vsi zdravi obhajali velikonočne praz nike. Jaz ne dobim od Tebe nobenega pisma. Sem zdrav, hvala Bogu. Imam tu dva tovariša, moža z Gorenjskega, eden iz Šinkovega turna, drugi iz Lahovič. Vsi skupaj si z raznimi pogovori krajšamo dolgi čas. Bo? Vas čuvaj. Zarobljenička komanda, nadomestna bolnišnica, Niška Banja. Srbija. — S karto z dne 12. aprila sporoča svojemu 851etnemu očetu: Srčno mi pozdravljeni. Želim, da bi zdravi obhajali svoj imendan. Sporočam, da sem zdrav, hvala Bogu. Pisma ne dobim nič z doma; to mi je najhuje. — Pripominjamo, da so se mu odppslala pisma in karte in denar. Ne grejme nič. Kje vse zastane? Vsaka karta je potprebovala do nas domala mesec dni.
—	Nadrobna prodaja krompirja in fižola na mestnem magistratu. Ljubljana, 21. maja: Jutri zjutraj se začne nadrobna prodaja fižola in krompirja na mestnem magistratu. Kupi se lahko vsaka množina, tudi pol kilograma, ker se hoče s prodajo omogočiti nakup tudi od strani siromašnejših ljudi. Boljše situirani ljudje lahko kupijo večje množine. Kupi lahko vsakdo, ker je prodaja splošna. Prekupcem se blago ne prodaja. 1 kg fižola stane 56 h, 1 kg krompirja pa 12 h. Prodajni prostor: Skladišče na dvorišču mestnega magistrata.
—	.Nepremišljenost. Dne 27. aprila, ob 1. uri, med opoldanskim odmorom, se vleže na žagi v Karmelu zaposleni delavec Gregor Košak na cirkularno klop in zaspi. 181etni sodelavec Jože Jakšič iz Kamenca pa pri tej žagi odpre motor. Žaga začne delati, zagrabi levo Košakovo roko in jo tako vreže v kost, da mu jo bodo morali najbrže odrezati. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico.
tajnosti ne sme povedati, kdo je našel denar. Kdor je tedaj izgubil denar, naj se oglasi pri orožniški postaji v Mozirju.
—	Vojaški dopusti. Ministrsko predsedstvo poroča z dne 14. maja: Z ozirom na veliko važnost, da se hitro konča pomladansko poljsko delo, so se dovolili vojakom v zaledju kratki dopusti. Sedaj se je ta odredba razširila tudi na vinorejce, ki so pod orožjem.
—	Znani Hofrichter, bivši nadporočnik, ki je bil, kakor znano, radi za-strupljenja obsojen v dosmrtno ječo, se nahaja zdaj v blaznici Steinhof. Hofrichter je bil zaprt v vojaški kaznilnici v Moellersdorfu, kjer je kazal znake umobolnosti, vsled česar so ga prepeljali v blaznico.
—	Cena petroleju. C. in Icr. vojno ministrstvo je izdalo lastnikom mineralnih rafinerij naredbo, s katero se zagotavlja stalna cena petroleju. Lastniki rafinerij morajo svoje odjemalce zavezati, da ne bodo pri prodajanju naprej imeli pri sodu petroleja več dobička, kakor 5 kron. Pri nadrobni prodaji pa ne sme liter petroleja v mestu več veljati kakor 62 vin., na deželi pa 64 vin. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
—	Poslanec Gloeckel aretiran. 15. maja so, kakor poroča "Grazer Volks-blatt', zaprli po naročilu praškega gar-nizijskega sodišča na Dunaju socialno-nodemokraškega poslanca Otona Gloeckel. Obdolžen je, da je govoril 24. aprila v Plettenu hujskajoč govor in da se je ž njim pregrešil proti par. 65. a) kazenske postave.
—	Skrivnostna najdba denarja. Občinski urad v Mozirju je 29. marca 1915 prejel nepodpisano pismo, v katerem se prosi, naj se razglasi, da se je pred več leti na mozirskem trgu našla večja vsota denarja in naj se lastnik oglasi. Oblasti so poizvedovale po piscu in ga našle v osebi nekega duhovnika, ki pa vsled spovedne
r
K#M$M.
— Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku ni premeščeno. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku objavlja v graških listih: V drugi jutranji izdaji št. 133 "Grazer Tagblatta" 14. majnika 1915 na strani 3. je bila objavljena sledeča notica: Premestitev ravnateljstva državnih železnic Beljak. Kakor izvemo, se ravnateljstvo državnih železnic neposredno premesti iz Beljaka v Ljubno. — Uradno se izjavlja, da je to poročilo napačno in temelji očividno na netočnih informacijah.
primorsko
—	Prof. Matko Mandič umrl. V Trstu je 14. maja umrl državni poslanec prof. Matko Mandič. Za primorske Slovane zelo žaslužni mož je bil že dolgo časa težko bolan. Ni dočakal, da bi videl svoj narod v boljših dneh.
—	Dr. Franko odložil svoje deželno-odborniško mesto. Iz Gorice poročajo: Dr. Franko je sedaj iz svojega lastnega nagiba odstopil svoje mesto dr. Antonu Gregorčiču, ki že izvršuje svoj deželnoodborniški posel. Goriški deželni odbor je sestavljen sedaj takole: predsednik deželni glavar dr. Faidutti, slovenska deželna odbornika sta: svetnik Dominko in dr. Gregorčič, italijanska dr. Pinavčig in dr. Flego.
—	Prebiranje črnovojnikov roj. 1865. do 1872., 1878,—1890., 1892,—1894. in 1897. leta se je vršilo v Trstu od 4. do 22. maja.
—	Uradno določene najvišje cene na ribjem trgu v Trstu so malo pomagale. Kupcev je prihajalo mnogo, a rib nt bilo, ne morda, da bi jih ribiči ne bili nič nalovili, ampak prekupci in vele-tržci, ki jim uradni cenik ne ugaja, ker nasprotuje oderuštvu, so znali poskrbeti za to, da rib ni bilo na trg. "Piccolo" zahteva strogo preiskavo, ka; so delale ves čas ribiške barke in kam so izginile ribe v času, ko je sila prebivalstva dosegla skoro vrhunec. Oderuhi na ribjem trgu se izgovarjajo na — burjo, vsled katere da barke niso mogle iz pristanišč. Ta pa je bosa!
—	Manifestacije slovenskih črnovojnikov v Gorici. Gorica, 21. maja. I}fo-coj ponoči je odhajalo nad tisoč slovenskih črnovojnikov od 18. do 50. leta v vojaško službo. Pod vtisom velikih dogodkov, katerih" so priča Goričani ravno te dni, se je zbrala na državnem kojodvoru nocoj opolnoči velikanska množica ljudstva, broječa 2000 do 30») oseb. V velikanskem vlaku so črnovojniki na sredi imeli pritrjeno slovensko zastavo, množica pa je neu--morno prepevala patriotične, vojaške narodne pesmi in himne. Tisočeri ži-vio-klici so pretresali tiho in lepo maj-niško noč. Prizori so se ponavljali tudi po odhodu drugega vlaka. Veličastni prizori iz julijskih lanskih dni so zopet vstali pred nami spontano, srca zvestega slovenskega obmejnega ljudstva so si dala duška.
— Pobiranje orožja, streliva in razstrelil. Tržaško c. kr. namestništvo je dne 20. maja izdalo na podlagi par. 8a, zakona od 5. maja 1869., drž. zak. št. 66, naredbo, glasom katere ne sme nihče izdelavati, prodajati, imeti ali nositi orožja, streliva in kakršnihkoli eksplozivnih stvari. Vsi taki predmeti se morajo proti potrdilu izročiti v krajih, kjer so državne redarstvene o-blasti (c. kr. policijsko ravnateljstvo, oziroma komisarijati, c. kr. okrajna glavarstva) tem v 24 urah, drugod pa c. kr. orožniškim postajam tekorn 48 ur. Obdržijo pa službeno orožje in municijo seveda uradne osebe,, med njimi poljski, gozdni in lovski čuvaji. —Enake odredbe izidejo tudi za Tirolsko, Predarlsko, Solnografko, Štajersko, Koroško in Kranjsko.

HRVATSKO.
— Aretirani vojaški dobavitelji v Bosni. Aretirali so bivšega bankirja milijonarja Ješua D. Salom, ki se je nahajal nekje izven Bosne in Hercegovine, ter ga pripeljali v Sarajevo v zapor. Zaprt je tudi njegov brat Mošo Salom, ki se nahaja v Meranu. Od tam je bil v spremstvu vojaške straže odpeljan v zapor na Dunaj. Zaprt je tudi trgovec z železom (!) Altarac Abraham Majer — torej sami židje. Vzroki zapora so, kakor izvemo, sledeči: Dobavljali so čevlje, ki so pa bili vse poprej, kakor pa čevlji. Podrobnosti bomo še poročali.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 22. JUNIJA 1S15.
Morski razboj		n	il	k.
ft*	Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M.		f*	
(Dalje.)
DVANAJSTO POGLAVJE.
Poročnik.
Ko smo zadnjič govorili o Edvardu Templemoru, smo omenili, da je bil takrat poročnik admiralske ladje v za-padnoindijski postaji ter poveljnik pomožne ladje z imenom "Enterprise", ki je bila skupno z neko drugo zgrajena v Baltimore. Obedve sta se odlikovali s svojo lepoto in svojimi dobrimi lastnostmi, a obedve sta služili popolnoma nasprotnim namenom. Prvotno sta bili zgrajeni za trgovino s sužnji. Sedaj pa je ena nosila angleško zasta-stavo ter križarila pod imenom "Enterprise", druga pa je imela črno zastavo in plula po raznih morjih kot "Avenger".
"Enterprise" je bila zgrajena in o-premljena prav tako, kakor smo že popisali njeno ladjo družico, to je z enim dolgim topom iz niedi sredi ladje in še več drugimi ob straneh. Glede števila moštva pa sta si bili zelo različni, zakaj "Enterprise" ni imela več kakor petinšestdeset angleških mornarjev, ki so spadali k admiralski ladji. Uporabljali so "Enterprise", kakor so sploh takrat uporabljali take pomožne ladje, časih za spremstvo ^admiralu ali pa tudi v bojne namene, ako je tako zahteval admiral; časih pa in zlasti, kadar jih niso potrebovali posebno, tudi v druge važne svrhe.
Edvard Templemore je časih tudi iskal sreče po morju in je pred kratkim po ljutem boju ujel jako lepo razbojniško ladjo. Zaraditega junaškega čina se je nadejal povišanja. Admiralu se je pa zdel še premlad, in zato je na prihodnje izpraznjeno višje me^o postavil svojega vnuka, dasi je bil še mlajši, kar pa je odmiral najbrže pozabil.
Edvard se je smejal, ko je po svojem prihodu v. Port Rpyal slišal o tem, in admiral, ki je mislil, da* se bo ta pri svojem prvem posetu in izporočilu držal bolj kislo, je bil tako zadovoljen z njegovo dobro voljo, da je obljubil Edvardu prihodnje prazno višje mesto. To obljubo je admiral seveda zopet pozabil, posebno ker je bil Edvard, ko jc bilo izpraznjeno neko višje mesto, slučajno ravno na dolgem potovanju. Pregovor: Izpred oči, iz misli je v tem primeru tako umesten in veljaven, da se prav lahko rabi za oproščenje ali izgovor pri osebi, ki ima misliti o toliko stvareh kakor admiral, ki mu je izročeno poveljstvo zapadnoindijske postaje.
Z ozirom na vse to se je prigodilo, da je bil poročnik Templemore skoro dve leti poveljnik "Enterprisi" in to brez godrnjanja. Bil je namreč, kakor znano, jako srečnega značaja in je imel sploh tudi jako srečno življenje. Witherington je bil jako dober z njim ter mu je dovolil, da je po volji podpi-saval dolžna pisma. Zato je imel vedno dovolj denarja za samega sebe in za onega prijatelja, ki ga je potreboval. Zabave tudi ni pogrešal. Med drugim se je zaljubil črez glavo. Na enem svojih izletov je pomagal španski ladji, ki je imela na krovu novega guvernerja za Porto Rieo z njegovo družino, ter se je zavezal, da jih prečno in varno izkrca na onem otoku. Za to uslugo je prejel angleški admiral lepo pismo, ki se je končevalo s skromno željo, naj bi Njegova ekscelenca živela še ti^oč let, Edvard Templemore pa je prejel povabilo, naj obišče guvernerja, kadar utegne zopet priti po tej poti; povabilo pa je bilo, kakor so sploh taka povabila, le bolj izraz vljudnosti nego resna želja. Slučajno pa je imel ta guverner jako lepo in edino hčer, ki sta jo skrbno nadzirala neka duena ali odgojiteljica in nekov menih. V to dekle se je Edvard Templemore zaljubil kar blazno.
Bila je res jako lepa in kakor vse
vard admiralu opomnil, ali ne bi bilo dobro, da vzame, če pride zopet blizu Porto Rica, odgovor na pismo španskega guvernerja. Admiral, ki je vedel ceniti dobre odnošaje s tujci, je temu pritrdil ter mu izročil pismo. Lahko si mislimo, da je bil drugi sestanek, kar se tiče mlade gospodične, mnogo bolj presrčen od prvega, dasi nista bila niti duena, niti menih zadovoljna s tem. Spoznala sta bila namreč kmalu, da je njiju varovanka v nevarnosti, da se ne seznani s krivover-skimi nazori.
Treba je bilo torej pozornosti in ker dela tajnost ljubezen mnogo mikavnej-šo in krasnejšo, je prejela Klara dolgo pismo in pa daljnogled. V pismu ji je Edvard izporočil, da se kolikorkrat mu bo le mogoče prikaže s svojo ladjo na južni strani otoka in da bo vselej čakal znamenja, ki naj bi mu ga ona dala z določenega okna, češ, da je spoznala njegovo ladjo. V noči po vsakokratnem znamenju pride s čolnom na suho ter se sestane z njo na določenem prostoru. Vse to je bilo jako lepo in zgodilo se je, da se je Edvard štirikrat ali petkrat sestal s Klaro, ne da bi ga bil kdo opazil, in zopet in zopet sta si obnavljala prisege in obljube. Dogovorila sta se, da takrat, ko on zapusti postajo, tudi ona odide od očeta in z doma ter njemu zaupa svojo srečo in bodočnost.
Marsikateremu našemu čitatelju se utegne zdeti čudno, da admiral ni opazil teh pogostih posetov v Porto Ricu, posebno ker je moral Edvard ob po-vratku pokazati ladjin zapisnik. Toda admiral je bil popolnoma zadovoljen z Edvardom kakor tudi z njegovo vnemo za križarjenje, kadar ni bilo drugega opravila. Zapisnike njegove ladje so prinesli na suho vedno lepo zavite in zapečatene. Admiralov tajnik je vrgel vso stvar v kot in se ni brigal več zanjo, Edvard pa je imel vedno pripravljeno dolgo zgodbo, da jo pove, kadar prisede k admiralovi mizi.
"Enterprise" je bila kmalu na to poslana v Antiguo in Edvard je mislil, da je to izvrstna prilika za poset njegove Klare d'Alvarez; zaraditega se je na povratku ustavil na običajnem mestu. Kmalu je zapazil belo zavezo na oknu.
"Evo znamenja,' je dejal eden izmed pomorskih kad' tov, ki je stal blizu njega — bili so namreč že tolikokrat na tem .mestu, da je že vse moštvo na "Enterprisi" vedelo za njegovo skrivnost — "dala je znamenje, da se ustavimo."
"Da vi ustavite svojo neumnost, Warren," je odgovoril Edvard smeho-ma. "Kako morete kaj vedeti o tem?"
"Sodim le po vzrokih in učinkih in vem, da bom moral iti nocoj še na suho in vas čakati."
"To ni nemogoče. Ukažite zaviti prednja jadra. Gledati moramo, da pridemo za ono predgorje."
Warren je govoril prav. Zvečer, nekoliko preden se je stemnilo, je moral spremljati svojega poveljnika na suho, "Enterprise" pa je ostala na svojem mestu s svetiljko na navadnem prostoru.
"Zopet enkrat, draga Klara!" je rekel Edvard, ko je odgrnil njeno dolgo J tenčico in jo pritisnil na prsi.
"Da, Edvard, zopet enkrat — toda .bojim se, samo enkrat; moja služab-I nica Inez je bila namreč zelo nevarno | bolna in se je izpovedala patru Rikar-I du. Zelo se bojim, da je v strahu pred I smrtjo povedala vse. Sedaj ji je'že bolje."
"Kako moreš misliti kaj takega?"
"O, ne veš, kako strahopetna neutn-nica je ta Inez, kadar je malo bolna! Naša vera ni taka, kakršna je vaša." ! "Ne, draga, ni; toda naučim te boljše!"
j "Molči, Edvard, tega mi ni smeš več I reči. Sveta Devica! Ako bi pater Ri-kardo to slišal! Meni se zdi, da mu je
meljska jama, kjer te počakam. Prihodnjič se morava sniti tamkaj."
"Torej se snideva tam, vendar ali ni preblizu obrežja? Ali se ne boš bala mož v čolnu, ki te utegnejo videti?"
"Tedaj morava še dalje od obrežja. Samo Rikardo je, ki se ga bojim, in pa dona Maria. Sveta nebesa! Ako bi moj oče vedel o tem, bi bila izgubljena — ločena za vselej!" Klara je ihteč položila glavo na Edvardovo ramo — in solze so ji tekle v potokih.
"Ničesar se ti ni treba bati, Klara! Tiho! Cul sem šumenje v onih pomarančnih drevesih. Poslušaj!"
"Da, da!" je šepetala Klara, "tam je nekdo. Proč! Dragi Edvard! Proč!"
Klara je skočila od njega ter odhitela proti gozdiču. Tudi Edvard se je vrnil, skakal po ozki stezi skozi grmovje in je bil kmalu na obrežju in v svojem čolnu. "Enterprise" je prišla zopet domov in Edvard se je napotil k admiralu.
"Delo imam za vas, Templemore," mu je dejal admiral ob povratku, "pripravljeni morate biti, da odidete takoj na delo! Dobili smo nekaj za vas."
"Nadejam se, da vam ustreženi!" je odgovoril poročnik.
"Tudi jaz se nadejam in ako jni prinesete dobro poročilo o vsej stvari, dobite še en znak na svoje rame. Ladja 'Amelia' je pri otokih Barbadoes videla in zasledovala razbojniško ladjo, ki že toliko časa nadleguje in vznemirja Atlantski ocean; zdi se mi, da je ni v vsem mojem brodovju ladje, ki bi jo mogla ujeti, razen "Enterprise". Od tedaj je razbojniška ladja zajela dve ladji, namenjeni v Zapadno Indijo, in videli so jo pluti proti Gvijanskemu obrežju. No, dam vam še trideset mož ter vas pošljem za njo."
"Hvala vam," je odgovoril Edvard in obraz*mu je žarel od veselja in radosti.
"Kako kmalu boste pripravljeni?" je vprašal admiral.
"Jutri zjutraj."
"Jako dobro. Poveljte Hadleyu, naj mi prinese povelje za moštvo in navodila, kje in kam morate pluti, da jih podpišem. Toda pomnite", mr. Templemore, da imate izvrstnega sovražnika pred seboj. Bodite oprezni — da morete biti hrabri, mi je znano."
Edvard Templemore je obljubil vse, kakor stori večina ljudi v podobnih primerih, in preden je napočil naslednji večer, so že jadra gnala "Enterprise" hitro po odprtem morju.
TRINAJSTO POGLAVJE.
Na suhem.
Posestvo, na katero je odšel don Cu-liianos z družino in Franciscom, se je razprostiralo več milj od izliva Mag-dalenske reke navzgor. Obsezalo je večinoma velikanske pašnike, na katerih so se pasle velike črede govedi. Hiša je stala kakih sto jardov od brega krasne reke in majhen, toda globok zaliv se je razširjal do postranskih poslopij. Don Cumanos je imel še druga bogata posestva, zakaj bil je lastnik zlatega rudnika blizu mesta Jambrana, ki je ležalo kakih osem milj ob reki navzgor. Ta rudnik je imel jako veliko rude, ki so jo po čolnih prepeljevali po reki navzdol ter jo topili v zunanjih poslopjih blizu ravno omenjenega zaliva.
Omeniti moramo tudi, tla je bilo v službi plemenitega Španca skoro sto ljudi, ki so delali ali pri topilnici aH na posestvih.
Francisco je živel tukaj nekoliko časa srečno in zadovoljno. Postal je zaupni iiadzornik vsega gospodarstva dona Cumanosa. Izkazal se je vrednega zaupanja v vseh varčnih stvareh in sploh so ga imeli za družinskega člana.
Nekega jutra, ko je odšel Francisco k topilnici, da nadzira razkladanje rude iz čolnov, ki so dospeli iz Jambrana in ki so bili še zapi ti, mu je eden izmed višjih povedal, da se je dan poprej ob izlivu reke zasidrala neka ladja in zopet odplula zgodaj zjutraj.
"Morebiti je prišla iz Kartagene", je odgovoril Francisco.
"Valga mi Dios, ako, bi to verjel," je rekel Diego; "o vsej stvari ne bi premišljal prav nič, toda Giaeonio in Pedro, ki sta šla kakor po navadi tudi snoči lovit ribe, se nista še"vrnila, dasi bi morala biti že pred polnočjo doma. "Ali res? To je jako čudno. Ali sta
Nato ga je nastavil ob okno in gledal nekoliko časa molče proti ladji.
"Da, na živega Boga, to je 'Avenger' in nobena druga ladja!" je vzkliknil, ko je odmaknil oko od daljnogleda.
"Kaj?" je vzkliknil don Cumanos.
"Razbojniška ladja je — 'Avenger'— življenje stavim! Don Cumanos, pripraviti se moramo. Večkrat so se pogovarjali, da pojdejo semkaj, kjer se nadejajo bogatega pleiia, in nekaj jih je na ladji, ki dobro poznajo te kraje. Resnica, da sta izginila dva izmed naših mož, me potrjuje v misli, da so poslali snoči svoje čolne, da si vse ogledajo, in da so pri tem ujeli onadva. Mučenje izvabi iz njiju ono, kar hočejo vedeti morski razbojniki, in tudi nikakor ne dvomim, da nas napadejo, kakor hitro zvedo, koliko zlata je sedaj tukaj."
"Morebiti govorite prav," je dejal don Cumanos zamišljen; "to se pravi, če je to res ona ladja."
"Gotovo, don Cumanos! Na njej poznam vsako desko in vsako bruno; na njej ni ene vrvi, da je ne bi spoznal. Na razdalji štirih milj s pomočjo tega daljnovida razločujem vsako najmanjšo stvarco na njenih vrveh. Lahko prisežem, da je razbojniška ladja," je ponovil Francisco in zopet gledal skozi daljnogled.
"lil ako nas napadejo, Francisco?"
"Braniti se bomo morali in upam, da odbijemo njih napad. Prišli bodo v svojih čolnih in ponoči. Ako bi prišla sama ladja podnevi bliže in se zasidrala nam ravno nasproti, bi seveda imeli le malo upanja. Toda njim se niti ne sanja, da sem jaz tukaj in da smo jih spoznali. Zaraditega, mislim, nas napadejo ponoči."
(Dalje prih.)
POTREBUJEMO — DEKLET ALI žen za delo pri razprodajanju blaga po hišah. Plača se po dogovoru. Več se poizve na 221 Plainfield Ave. Joliet, 111.
JOSIP ZALAB
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048, N. W. 770.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za...........
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.............
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za
.$10.» .$10.5»
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za U®* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za lj®*
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................iMH
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ..................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .....................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po.........................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov««-skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois-
.16* %
...1*
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU,
CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodil na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovir, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju.
Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000.
Nasvete in navodila pošljemo zastonj.
Pazite na bre«-vredue ponaredke in slejtt da dobiti pri-stniRichterjei Pain - Expeller z znamenje nt Anchor Trad* Mark, kot kažt slika. Cena 26 in 50c v Tsei lekarnah ali pri nara\nost nam pišite ponj.
F.AOiCltM
& Co. 74-80 Washington Street New York.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS.
POZOR ROJAKINJE'
Ali veste, kje je dobiti na)
iboljš«

so po najnižji ceni? Gotovo! _
J. & A. Pasdeft
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
Y1N0, ŽGANJE IN 8M0DKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
se dobijo najboljše svcze
in
klobase in najokusnejse
p# nit*'
jene
Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso.
Pridite
tof«)'
Nizke cene naše geslo.
dobra P°stfe
žb»
obiskat' «•»»'
na
Ne pozabite torej našej mesnici in grocery« ^t, l'u Broadway and Granite
Chic. Phone
2768. N.W. Phone
njene rojakinje jako živahna. One morala Inez povedati vse, zakaj taker j^j poprej izostala tako dolgo?"
dni, ko je bila na krovu ladje s svojim očetom in jih je "Enterprise" spremljala do pristanišča, je bilo popolnoma dovolj, da sta se vneli dve srci, ki se tako lahko vnamejo, kakor sta bila Klara d'Alvarez in Edvard Templemore. Menih je ostal na krovu špan-
resno me pogleduje. Včeraj mi je dejal, da že dolgo nisem bila pri izpovedi."
"Povej mu, naj se briga rajši za svoje stvari."
"To so njegove stvari in snoči sem morala iti k izpovedi. Povedala sem
ske ladje, ker na "Enterprise" ni bilo	mu veliko reči in nato me je vprašal, je
prostora niti za dueno, niti zanj, njen	li to vse. Njegove oči so me presun-
oče don Feliks de Masos de Cobas pa	ljivo gledale. Tresla sem se, ko sem
je imel preveč opravila s svojimi ciga-	zinila neresnico, zakaj rekla sem mu,
retami, da bi bil pazil na hčer.
Po prihodu na suho je bil Edvard
da je vse." "Jaz se izpovedujem svojih grehov Templemore povabljen h guvernerju j le Stvarniku, Klara! In svojo ljubezen
na posestvo zunaj mesta ob krasnem zalivu na otoka južni strani. Stanovanje v mestu je bilo pridržano za uradne posle in razne slovesne prilike. Bilo je pa sicer tudi pretoplo za trajno bivanje in guverner je vsak dan prebil tamkaj le nekoliko ur. * Edvard Templemore je ofctal na o-toku samo nekoliko dni in je prejel pri odhodu od očeta zgoraj omenjeno pismo za angleškega a'dmirala, od hčer ke pa zatrdilo nepremenljive zvestobe ilo angleškega poročnika. Ob povratku je izročil pismo admiralu, ki je bil z njegovim vedenjem popolnoma za-dpvoljen.
Ko je dobil zopet povelje za križarjenje, kar se je navadno zgodilo vedno, kadar ni bilo drugega opravila, je Ed-
priznavam samo tebi. Delaj kakor jaz, draga moja."
"Na pol te bom slušala, Edvard. O svoji ljubezni se ne bom izpovedovala.'
"Grehov itak nimaš, Klara, in zato me boš slušala popolnoma."
"Tiho, Edvard, ne smeš govoriti tako. Mi vsi imamo grehe, in joj, kako velik greh, pravijo, da je ljubiti tebe, ki si krivoverec! Sveta Devica, odpusti mi! Toda ne moreni drugače."
"Ako je to tvoj edini greh, draga moja, prav lahko ti dam odvezo."
"Nikar, Edvard, se ne šali, temveč poslušaj me. Ako je Inez povedala, me bodo tukaj iskali in zaraditega se ne smeva shajati vsaj tukaj ne. Gotovo ti je znan mali zaliv zadaj za skalo, ni dosti dalje odtod, in tam je podze-
"Nikdar in hodila sta že sedmo leto: lovil ribe."
Francisco je oddal ključe možu, ki je odprl zapahe na čolnih in ga mu dal nazaj.
"Tamle je!" je zavpit mož, ko so se prikazala najprej gorenja jadra in je bilo črez nekoliko časa videti vso ladjo kake štiri milje daleč od obrežja. Francisco je pogledal proti njej in se nat > hitro napotil proti hiši, ne da bi bil kaj izpregovoril.
"No, Francisco, je dejal don Cumanos, ki je ravno mešal čašo čokolade, "kaj je novega danes?"
"Ladji 'Nostra Senora del Carmen' in 'Agltijla' sta dospeli in dal sem Ji ravnokar odpreti. Tam zunaj na odprtem morju je pa ladja, ki si jo motam ogledati nekoliko natančneje, m prišel sem po daljnogled."
"Katero si morate ogledati malo natančneje? Zakaj, Francisco?"
"Ker se Giacoino in Pedro, ki sta šla snoči lovit ribe, še dosedaj nista vrnila in se prav nič ne ve, kje bi utegnila biti."
"To je čudno! V kakšni zvezi P a Je to z ladjo?"
"Vse to vam povem, kakor hitro jo malo bolje ogledam," je odgovoril Francisco, ko je prijel za daljnogled-
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
Porter
Oil tckfna 405,
Brewing Company
S. Bllff St.. Jolitk'