ir. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Lelo VII.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Dunaj, 1. junija 1927.
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Št. 22.
Gabilo
na
Prosvetni dan
kmetskega ljudstva
ki ga priredi
Slov. krsc.-zveza za Koroško na binkostni ponedeljek dne 6. junija 1.1. v Šmihelu nad Pliberkom.
SPORED:
Ob 9ih sv. maša, potem
1.	Shod na prostem z govorom „Kmet temelj
naroda in države".
2.	Shod za moške v Šei cerjevem kozolcu z govorom
„Kaj zahteva današnji čas od Kmeta".
3.	Istočasno v Šercejevi dvorani shod za žene in
dekleta z govori „Vzor slovenske kmetske matere" in „Slovensko kmetsko dekle".
4.	Popoldne ob 4ih ljudska veselica s petjem in
igro „Miklova Zala":
Vse može in fante, žene in dekleta vabi k udeležbi
Slov. krsč.-zveza za Koroško".
76 '
Šolska reforma.
Jasno je, da moramo napredovati v kulturi. Za to nam je dal Bog pamet, da si podvr-žemo naravo in se poslužujemo njenih moči: pare, elektrike itd. Z drugim svetom napreduje tudi poljedelstvo, napreduje naj tudi življenje naših kmečkih ljudi. Naj bi se boljše hranili nego pred 100 leti, naj bi lepše stanovali, naj bi bili manj bolni, naj bi ne umiralo toliko otrok, naj bi ljudje dalje živeli. Vse to naj nam posreduje napredek v kulturi. Drugo: kino in radi jo, tobak in alkohol, godba in ples, ni nobena kultura. Najvišje in najdragocenejše nam je seve sveto evangelje, nam je, versko življen-
je. A nadnaravnost ima za predpogoj naravo in zato je misijonar povsod, kamor je prišel, poleg krščanskega nauka učil ljudi obdelovati polje in izvrševati obrti, učil jih je in jih uči svetne kulture.
Kamorkoli je prišel misijonar, je postavil zraven cerkve-šolo. Pred 1000 leti in dandanašnji ravno tako, ker brez šole kulturnega napredka ni. Treba torej da se zavedamo pomena dobre šole in zato treba da skrbno opazujemo vsako prenaredbo na tem polju. Pred 40— 50 leti in pozneje se je slovenska stranka ognjevito borila za versko in narodno šolo: ta boj je utihnil, privadili smo se novega reda. Ko se je v Avstriji odtegnila šola uplivu cerkve, je 'dejal papež Pij IX. o avstrijskem cesarju : pogubil bo sebe in svoja ljudstva41 — morebiti se je beseda uresničila. Na Dunaju so izmed 100 učiteljev samo še 3 kristjani. Z vso silo se je zoper obstoječi šolski red zaletela socijalno-demokraška stranka. Izdal je Glockl neke na-redbe, katerih posledica je, da otroci, ko pridejo iz ljudske šole, ne znajo ne računati, ne znajo nobenega pravopisa. Temu neredu hoče vlada zdaj napraviti konec in napoveduje novo postavo.
Na Dunaju so zdaj poskuševali z vsemi mogočimi šolami: za naprej naj obstoje samo gimnazije, realke, realne gimnazije in za dekleta višji licej ter ženska višja šola. Tako je v Nemčiji in tako naj bo pri nas: srednje šole imajo namen, mladino pripravljati za visoke šole, torej se morajo toliko učiti, da bodo tam mogli slediti pouku. Na srednjih šolah se bo učilo več kakor do zdaj nemščineznanja materinega jezika. Nam Slovencem so na Koroškem vedno pravili, da se slovenskega jezika učiti ni treba, ker ga otroci znajo baje že iz-doma. Realke se bodo razširile na osem let. Predlog pa ne pove nič, da bi bilo treba na realki verskega pouka, ki ga n. pr. v Celovcu na višji realki ni. Spodnji razredi raznih srednjih šol si bodo tako slični, da učenci lahko pre-
stopijo iz ene šole v drugo. In ne samo to, tudi meščanske šole se bodo tako uredile, da odlični šolarji iz meščanske šole lahko prestopijo v gimnazijo ali reàlko, ne dai bi izgubili pri tem kako šolsko leto. Agitatorji namreč pravijo delavcem, da se jim godi krivica, ker njihovi nadarjeni otroci ne morejo študirati. Res je, da so talenti najlepše in največje, kar Bog podeli narodu. Ali če bi se kedo smel pritožiti, da otroci ne morejo v študije, bi bil to le kmet, ki nima s čim sina v mestu vzdržati, delavsko ljudstvo pa večinoma v mestu stanuje in zanj ni težje spraviti otroka na gimnazijo nego dati ga v ljudsko šolo.
Potem se bo v šolah spremenilo nekaj podrobnosti: latinski pouk se prične šele drugi semester prvega leta, pouk v grščini se začne v črtem, ne v tretjem letu. Latinščina se bo mogla poučevati tudi v spodnjih razredih realke. Višja ženska šola bo dekleta poučevala v ženskem gospodarstvu. V višjih licejih se bo od petega razreda naprej tudi latinščina poučevala. Posebno je pozdraviti, da nova postava odklanja skupno šolanje fantov in deklet, „koedukacijo“ in kjer za dekleta ni lastne šole, zahteva, da se zanje urede posebni razredi.
II POLITIČNI PBEGLED |
Avstrija. Dne 24. in 25. maja se je sestal parlament, da se ponovno posvetuje o carinski zaščity kmečkih pridelkov. Vlada in sedanja delovna večina parlamenta stojita na stališču, da se mora domači pridelek varovati pred tujo konkurenco in da se tuii pridelki uvažajo samo v toliko, koliko ie potrebno. Varovati pa se mora tudi delavstvo, da dobi dela. Ako se to doseže, se bo kupna moč, zlasti kmetijstva dvignila in se razširil trg. O prosti trgovini, ki jo zahteva industrija, ne moremo prej misliti, predno je ne uvedejo tuje, večje in vplivnejše države. Dokler sosedne države ne odnehajo od carinske politike, bi opustitev te bila za državo!
M	PODLISTEK	ffl
Reberški Ožbej:
KapelškI pimi.
(Nadaljevanje.)
Tisto noč Anka ni zatisnila oči. Pred seboj je videla vedno Robertovo podobo, ki ga je vzljubila z vso močjo prve deviške ljubezni, a zraven je morala gledati resen, otožen materin obraz. A ni se zmenila za njene opomine, sila mlade ljubezni jo je gnala k ljubljenemu, saj on ji je bil vse.
Minul je lepi maj, osulo se je cvetje in nastopilo je poletje. Anka se je sestala večkrat z Robertom. Pri nekem takem sestanku mu je sramežljivo priznala, da ni več sama in prosila Roberta, da jo naj reši sramote. Robert je o-supnil in jo tolažil, a o kaki poroki ni hotel nič slišati, češ, sedaj še ni na to pripravljen in naj tedaj čaka.
Neizmerna žalost se je polastila njenega srca, a vendar je še upala, da se reši sramote. Robert je prihajal vedno redkeje na sestanke, nazadnje je docela izostal. Škodoželjna tovarišica ji je neki dan pošepetala na uho, da naj nikdar ne čaka na Roberta, ker on je našel pri Mažarjevi Faniki svojo uteho.
In tako je tudi bilo. Robert se je naveličal Anke, na kaj resnega nikdar ni mislil. Začel je zahajati bolj pogosto v Mažarjevo gostilno.
Bila je ena tistih mnogoštevilnih gostiln, ki so nastale v Kapli, ko se je pomikal ves promet čez Jezerski vrh skozi Kaplo na Koroško in daljne dežele.
Mažarjeva Fanika je bilo živahno dekle, gizdavo, ki ni vedelo, kaj bi vse storilo, da bi bolj ugajalo fantom. Sukala se je kakor vrtavka med gosti, za vsakega je imela zapeljiv pogled in sladko besedo. Zato je bilo tam tudi vedno vse polno gostov, posebno mladih.
Tudi Roberta je vleklo tja. Ker je bil gosposki, so si šteli Fanikini stariši v čast, da so pridobili takega gosta. Zato je imela hči še bolj proste roke:	celiala je Roberta v posebno
sobo, da mu ni bilo treba biti med drugimi gosti. Fanika, ki je poznala vse umetnosti zapeljive ženske, je kmalu tako omrežila Roberta, da je pozabil na Anko, posebno, ko mu je natvezla še laž, da je prej rada gledala sosedovega To-meja, ki sedaj piha od jeze, da ga Anka ne mara več. Pisar je zahajal k Možarjevim vsak dan in ostal tam dolgo v noč.
S svojim pretkanim vedenjem je vedela Fanika privezati Roberta popolnoma nase, do-brikavala se mu je in ga vzbujala k strasti, a zopet se mu je umikala in nalašč privoščila tudi drugim zapeljiv nasmeh. Vse to pa je delala s prebrisanim namenom, da zadobi čez Roberta vso moč, kajti ženitev s takim ljubimcem bi ne bila napačna. Ona bo imela gostilno, on pa bo služil gotov denar, poleg tega pa bo še
imela vedno zabavo, ako ji bo mož predolgo-časen.
Bližalo se je reberško žegnanje. Da bi se mogla Fanika pokazati tudi v javnosti s svojim častilcem in zadati Anki najhujšo srčno rano, je pregovorila Roberta, da gre z njo na Reber-co in jo pelje tudi na ples kot svojo izvoljenko. Robertu sicer ni bilo dosti do tega, toda njenim zapeljivim besedam se ni mogel ustavljati. Tako je prišel na Reberco, sicer ne s procesijo, ampak pozneje, kajti za božje stvari mu ni bilo dosti mar. Kjer je le mogel, je zabavljal čez cerkvene obrede in se iz njih norčeval. Sešel se je s Faniko po dogovoru pri kapelški muti. Bila je kaj gizdavo oblečena, svetlo krilo se je ovijalo njenega vitkega telesa, na prsih je imela obleko globoko izrezano, da je tembolj mamila njenega častilca. Na nogah pa je nosila najnovejše čeveljčke, katere si je med potom večkrat popravljala in kazala pri tem drobne nožiče, tako preračunjeno, da je še bolj vzbujala v poželjivem Robertu strast ljubezni.
Prišla sta na Reberco, ko je že minula služba božja. Šla sta h Grajnarju. Kmetski fantje in dekleta se niso brigali dosti za ta dva gosposka, češ, to ni navada, da bi se taki u-mešavali med nas, tembolj pa se jih je razveselil gostilničar, videč, da pride k njemu grajski pisar kot gost.
(Dalje sledi.)
gospodarski samomor. Ukinitev trgovinskih pogodb ne zahteva nihče, a spremeniti se morajo v medsebojnih dogovorih tako, da omogočijo obstoj tudi lastnim ljudem. Največja važnost se mora polagati na to, da se konsum ne podraži, da pa kupna moč vendar pridobi in se razširi trg. Višje carinske postavke ne zahtevajo vedno večje cene. kar se vidi posebno pri mleku, katera cena zadovoljuje prodajalca in kupovalca. Čim več zmore kmetijstvo, tem več dela se najde, ker je kmet največji konzument in da delo in izkupiček obrti in industriji. Industrija greši, ako samo misli na zunanji trg in temu primerno diktira cene in pogodbe, ampak ozirati se mora tudi na notranji položaj. Kmetijstvo pa ne zahteva samo spremembe carine, ampak tudi zboljšanje davčnega vijaka in dajatev. Ako bi se moglo pridobiti celoten notranji trg za naše kmetijstvo, bi bilo kmečko vprašanje rešeno in kmetje bi imeli zadosti odjemalcev za svoje produkte. Pri industriji je to drugače. Tam bi imeli vsekakor še tedaj nekaj nadprodukcije, ko bi se povečal notranji trg, ker je v razmerju do števila preveč industrije in se mora dedati na izvoz. Ako se pa pravi, da plačuje kmetiistvo slabe plače, se pa to lahko zboljša samo tedaj, ako se kmetijstvu pomaga, da more životariti. Kmetijstvo je prišlo do takega siromaštva, da se lahko primerja z brezposelnim, razlika je samo ta, da ima brezposelni svojo plačo, a nič dela, kmet pa ima delo, pa nič plače. Ko vlada vsaj pri vladnih strankah že ta uvidevnost, je vendar upati, da se tudi praktično nekai j/H'^. kar bo kmetijstvu v korist. — Vlada se je bavila tudi s šolskim vprašanjem. Kakor znamo, je uvedla zlasti socijaldemokracija dosti novotarij, ki jih je hotela razširiti na vse šolstvo. Vladne stranke se temu upirajo in naglašajo že obstoječe šole z malimi spremembami za povoljne. Zlasti se je hotela uvesti enotna srednia šola kot obvezna šola za vse. Na ta način bi odpadla meščanska šola, za katero pa glasujejo meščanski sloji, ker je za te kroge boli praktična kot srednja šola ali pa nižja srednja šola, ki jo misli nadomestovati. Posebna važnost pa se bo polagala na to, da bo odgovarjala srednja šola nemškemu duhu in da bo središče celega pouka nemščina. Naučiti na se mora en tuji jezik. Že v debati o gospodarstvu se je naglaša-la potreba ozkega stika z Nemčijo in če mogoče carinska unija, pri šolah pa ravno tako čim manj razlike v avstrijskem in nemškem šolstvu, ali z eno besedo, povsod se dela za praktičen anšlus. — Poštni nastavljene! se zopet potegujejo za zboljšanje gmotneva položaja in za boljši način napredovania. Z ozirom na napredovanje se je poštna direkcija že malo uda-la, v drugih točkah pa je nepopustljiva. Strokovna organizacija napoveduje ostre korake, ako se zahtevam ne ustreže.
Angleška—Rusija. Kakor znano, se je vršila v prostorih sovjetske trgovinske delegacije v Londonu hišna preiskava, ker so Angleži domnevali, da špijonirajo njeni nastavljene! v prid Rusiji. Ko je izginilo nekaj važnih zaupnih dokumentov o angleški letalski službi, so zasedli angleški policaji poslopje in šiloma odprli omare. Našli so več dokumentov, ki so se fotografirali v teh prostorih in prišli na sled tajni špijonaži. Komunistično propagando so hoteli razširiti posebno med posadke angleških ladij in jo zanesti zlasti med zatirane narode brit-skega imperija. Preiskava je nadalje dokazala, da se je vodila iz sovjetske hiše tudi vojaška špijonaža. Ruska vlada je odgovorna za delovanje trgovinske delegacije, ker določbe trgovinske pogodbe prepovedujejo vsako direktno ali indirektno propagando proti angleškemu imperiju. Angleška vlada je radi tega sklenila, da odpove trgovinsko pogodbo z Rusijo in zahteva odpoklic trgovinske delegacije in sovjetskega zastopništva v Londonu in odpokliče angleško zastopstvo v Moskvi. Ruska delegacija šteje okoli 250 členov in misli takoj odpotovati. Angleški parlament je to odločitev sprejel z večino glasov na znanje. Proti so glasovali osobito zastopniki delavstva, pa tudi industrijski krogi se čutijo prizadete. Liberalec Lloyd George je naglašal, da ima 24 držav, med njimi Francija in Italija, stike z Rusijo in da se s prekinitvijo odnošajev Angleška samo osmeši pred svetom. Rusi so ostali popolnoma hladni in naglašajo, da bo ta korak škodil edinole angleški trgovini, poslabšal gospodarsko
stanje v Angliji in tako razvnel revolucionarno gibanje angleških delavcev. Rusija se je jela pogajati takoj z drugimi državami, katerim hoče odstopiti naročila in zlasti centralne evropske države še obetajo iz tega konflikta več ruskih naročil. Kar se tiče drugih držav, se misli edino Kanada postaviti na angleško stran, Francija pa je zatrjevala pri obisku Rusa Či-čerina v Parizu, da do sedaj nima nobenega povoda, zavzeti proti Rusom drugo stališče. Nemčija se zadržuje nevtralno in pravi, kar je tudi mnenje vseh drugih držav, da radi tega ne pride do nobenega oboroženega spopada. Vendar ni neopravičena domneva, da se bo povečal spor med Anglijo in Rusijo na daljnem vzhodu, zlasti radi Kine. kjer se vpliv Angležev in Rusov menja. Začasno imaj zopet severna armada, ki šteje okoli 100.000 mož in stoji pod vplivom Rusije, veliko moč in prodira proti južni nacionalni armadi, ki šteje okoli 60.000 mož. Vsekakor je ta spor največji dogodek zadnjega časa, ker se tiče največjih držav in tudi dveh različnih gospodarskih nazorov.
1 DOMAČE NOVICE
Rešitev manjšinskega vprašanja na Koroškem bo za mnogo ljudi trd oreh. „Bauern-zeitung“ z dne 19. maja ponovno zagovarja nemštvo Glančnika, o katerem „Karntner Tag-blatt“ trdi, da je rojen Slovenec in da hoče biti nemški nacijonalec. List sicer pravi, da Glan-čnik nikdar ni tajil, da je b i n d i š a r, da je pa bil nemško vzgojen in radi tega bolj zna nemško kot slovensko. „K. T.“ sicer narobe trdi, da nemškega jezika ne zna in je radi tega odklonil kandidaturo v deželni zbor, ali nam je to lahko vseeno. Važno pa je to, da je Glančnik nemško vzgojen, ako-ravnoje hodil v našihkrajih v šolo, in to v take šole. o katerih s e trdi, da so utrakvistične, torej ne pone m č u j e j o. Glančnik pa v tej utrakvistični šoli ni samo pozabil slovenskega jezika, ki ga je govoril kot otrok, ampak je po zatrdilu lista nemško vzgojen. Torej morajo biti šole v naših krajih, v ozemlju manjšine, vendar le take, da pozabi slovenski otrok v njih
slovenski jeziki no ostane nemško
vzgojen. Tu je pa z drugo besedo povedano samo to, kar smo vedno trdili in proti čemur se moramo boriti, da so naše šole p o-nemčevalnice in ne odgovarjajo p o t r e b a m m a n j š i n e. Pa tudi drugače biti ne more. Ako morajo poučevati slovenski u-čitelji nemško deco v nemškem jeziku v popolnoma nemških krajih, ki ga hvala Bogu razumejo, kdo bo potem poučeval slovensko deco? Ali nemški učitelji, ki slovenskega jezika ne razumejo, ali učitelji po vzgledu Glančnika, ki je rojen Slovenec, a ne zna slovenski? Pa si še gospodje okoli „Bauernzeitunge“ tolažijo slabo vest in pravijo, „da v „mešanem ozemlju14 ni redek slučaj, da otroci popolnoma nemških staršev na deželi ne znajo nemški, ko pridejo v šolo. Posli govorijo slovensko (bin-diš) doma in delodajalci ter njihovi otroci so primorani storiti isto. Tudi otroci govorijo nemško s slovenskim naglasom Se pozneje^ ako ne pridejo v nemške kraje.11 Čudno moč mora imeti naš slovenski jezik. Iz šole je izgnan, po Nemcih zaničevan, pokvarjen, povsod se mu rogajo in vendar ima tako silo, da se nemški starši in njihovi otroci slovenizirajo, ako je v hiši slovenski posel. Čudimo se samo, da niso že vsi delodajalci postali iz tega vzroka, ki ga navaja „Bauernzeitung“, Slovenci, in da ni n. pr. v Celovcu, kjer je veliko slovenskih poslov, mnogo več slovensko govorečih delodajalcev in zlasti njihovih otrok. 1 ake oslarije misli natvesti ..Bauernzeitung11 svojim čitateljem, da bi jih ja opozorila na nevarnost, ki nreti od slovenskih poslov nemškim gospodarjem! Značilno za pojmovanje manjšinskega čustvovanja pa je izjava, ki si jo bo tudi ..Karntner Tagblatt11 zapisal za ušesa, „d a z a pripadnost k narodnosti ni odločilno ime ali jezik, ampak priznanje ali pa dejanj e“. To je v tem slučaju prav otroško naziranje in je norčevanje iz jezika, ki bi naj ne bil bistveni razloček med ljudmi. Na njegovo mesto se postavlja priznanje. Ravno priznanje pa ni nič trajnega in se ravna po političnem vetru, zato pa tega priznanja za narodnost ne moremo odobravati in
ga tudi Nemci na Tirolskem ne odobravajo. Tam poznajo Nemce samo po jeziku in ne po priznanju. S strahom se vpraša „Bauernzei-tung“, kaj bi nastalo iz avtonomije, ako bi se še nadaljevala pot, da imenujejo nemški listi bindišarje za renegate. Moglo bi nastati, da se spreobrnejo v Slovence, kakor jih je rodila, mati, in to mora ..Bauernzeitung11 preprečiti. Zato tako zvijanje in taka bol!
Dosti izbire! V Celovcu se nahajajo sledeče zavarovalnice zoper požar in druge nezgode: Anglo-Elementar Vers. A.-G., Villacher-strasse 1. — Franco-Hongroise Vers. A.-G., Bahnhofstrasse 19. — Kàrntn. Landes-Brand-schaden-Vers. Anstalt. Alter Platz 30. — Internationale Unfall- und Schaden-Vers. Ges., Alter Platz 9.	— Versicherungs-Anstalt der
òsterr. Bundeslànder, Burg. — Providentia Vers. Ges., Burggasse 12. — Steirer Vers. A.-G., St. Veiterring 27. — Riunione Adriatica, Neuer Platz. —- Sonciere, Allgem. Versiche-rungs Anstalt, Kardinalsolatz 8. — Frankfurter Versicherungskonzern Union. Kaserngasse 17. — Phònix, Lebensversicherungs Ges., Pau-litschgasse 15. — Fortuna, Lebens- und Ren-tenversicherungs A.-G., Villacherstrasse 1. Kakor se čuje, dajeta najboljše pogoje Franco-Hongroise in Riunione. Na veliko izbiro je treba misliti tedaj, kadar se sklepa zavarovalna pogodba ali se zavarovalnina zvišuje.
Marijanišče. Prošnje za sprejem v Marija-nišče, kjer je preskrbljena večina naših dijakov, je treba vložiti do 15. junija.
. Na letovišče! Karntner Pressedienst poroča: Vsi obiskovalci rivijere in najvažnejših kopališč v Jugoslaviji, kakor Arandjelovac, Bled, Daruvar, Dobrna, Ilidje, Krajpinske Toplice, Li-pik, Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Stubiške Toplice, Vranjska Banja. Varašdinske Toplice itd. dobijo 50 odstotni železniški popust, pa naj potujejo sami ali v družbi. Za vse druge kraje Jugoslavije velja 25% popust za posamezne potnike in 50% popust za družbo od 5 oseb, če v eno smer vozijo vsaj 500 km in se na isti^ progi vrnejo ali pa napravijo 1000 km pota. Če potujejo obiskovalci rivijera ali kopališča po isti poti nazaj, lahko dobe cel vozni listek v prometni pisarni Dunaj, I„ Seiler-stàtte 30, palača jugoslovanskega poslaništva, ali pa na obmejni postaji. Ako ne potujejo po isti poti nazaj, pa naj dobe v imenovani pisarni kupone za 50% popust, ki jim omogoči potovanje v vsaki smeri. Ti kuponi se izdajajo samo v imenovani prometni Disami. Dokazati pa je treba, da je bil obiskovalec najmanj 14 dni v Jugoslaviji, ako hoče uživati te ugodnosti. Potrdila se izdajajo od kopališčnih uprav, občin ali prometne pisarne na rivijeri in sicer na formularih, ki se dobe za 5 dinarjev v prom. pisarnih ali kolodvorih. Potniki, ki reflektirajo na 25%. popust morajo kupiti eno celo in polovično karto in jo shraniti za pot nazaj.
Piistrica. Kdor pozna Pustrico, se bo gotovo čudil, da smo dobili samo tri glasove pri volitvah, akoravno je po pretežni večini slovenska fara. Uvedla pa se je nemška pridiga in od tega časa ne ču.iemo ne v cerkvi in ne v šoli slovenske besede. Plačevati pa smemo. Slovenci živimo puščavniško življenje. Nimamo slovenskega berila in nobenega razvedrila, govorimo pa med seboj še vedno slovensko. Ko bi se mogli organizirati, bi postalo kar boljše, pa Nemci bi tedaj najbrže napravili „AnšIus ans Lofntol11. — Dne 11. maja pa so udrli tatovi v trgovino mešanega blaga na Pu-strici in jo izropali. Od tatov pa ni sluha ne duha.
Bilčovs. (Po volitvah.) Minul je boj in naši hrabri nevstrašeni borci za vero in jezik naših dedov lahko ponosno zrejo na njihove uspehe. Daši so nekateri izmed naših vrst prelomili zvestobo sebi in rodu ter nasedli vabam naših nasprotnikov in postali dezerterji ali pa stali preprižanih rok ob strani, vendar naše število ni padlo. Danes lahko naši volilci s ponosom in zaupanjem gledajo na naša dva poslanca, ki nas zastopata v deželnem zboru koroškem. Storili so volilci svojo dolžnost in lahko oni tudi zaupajo našim poslancem, da bodo zastopani po možeh, ki sc na merodajnih mestih ne boje, se potegnili za pravice našega rodu in za koristi našega kmeta in delavca.
Severno od Drave. (Dopis.) »Koroški Slovenec" pravi v svoji 18. številki, da so kraji severno od Drave pri volitvah nazadovali. Temu se mi, ki prebivamo tukaj, niti ne čudimo, ker prihaja v listu iz naših krajev malo dopisov. Nimamo volilnih shodov, ne avtomobilov, kočijažev in konjev kot nemške stranke, in tako smo komaj zvedeli, kdaj so volitve. Še volilne listke smo težko dobili in nemške stranke so napravile zmedo, ker so vse pred volitvami znale slovensko. Poslale so pa tudi dosti govornikov in še take, ki so govorili slovensko, da so nas lažje vpregli pred nemški voz. Pa smo še kljub temu zadovoljni. (Treba se bo navaditi tega, da je ob takih slučajih potrebno, da se vsak sam zanima in pomaga, ker vodstvo nima zadostno število moči na razpolago, da bi se obiskali vsi kraji. V nekatere pa celo ne more. Zato se iščejo sotrudniki, ki pomagajo. Kritika je dobra, pa mora človek tudi sam prispevati pri delu. (Op. ur.)
Št. Jakob v Rožu. (Novi gasilni dom.) V zadnjem dopisu o tem se je urinila pomota. Moralo bi stati: Po blagoslovu je za požarno brambo mnogozaslužni, požrtvovalni načelnik g. Franc Pečnik prisrčno pozdravil vse goste. Za njim je g. Janko Lepušic v daljšem, dobro zamišljenim, navdušenim govoru govoril o pomenu in namenu požarne brambe. — Binko-štni pondeljek obhaja naša Marijina družba dvodesetletnico, kar se je ustanovila. V društveni dvorani bo ob 3 igra sv. Neža. — Napri-hodnjem sestanku izobraževalnega društva 26. junija bodeta govorila č. g. župnik iz Pod-gorij in M. Amruš.
Hudi kraj. (Nesreče.) Ogenj je pri nas velikokrat napravil škodo. Lanskega leta je pogorelo poslopje pri Reberniku, ki je bil slabo zavarovan, z vsem pohištvom vred. Pozidal je nanovo. Letos pa je 18. majnika izbruhnil požar pri Brezniku ter hitro vpepelil hišo in gospodarsko poslopje. Ker ni bilo vode, ni bilo misliti na rešitev, akoravno se je zbralo veliko ljudi. Bila je mogoče najstarejša hiša v tem kraju in štirikrat prezidana. Imela je še dimnico, katerih je čimdalje manj. Stari oče je že 80 let star ter še vedno priden in delaven. — Tudi toča in nalivi so nam že škodovali, pa še kakšna nesreča pri konjih ali živini se vrini vmes, da imamo več skrbi. — Pri volitvah pa je manjkalo precej volilcev v volilnem imeniku, ker je tudi nesreča svoje vrste. Uradniki najbrže mislijo, da se zato plačujejo, da lenarijo.
Kazaze. Ženske žalujejo po kumarcah, ki jih je slana pomorila. Tudi orehe, ki so dobro obetali, in mnogo sadja, je mraz pokončal. Fižol je uničen, škodo je trpela koleraba, koruza in zgodnji krompir. Krompir letos plačujejo domačini in sosedi po 15 g, lani je bil po 11 in 12 g. Citai sem, da kura nese 10 dkg težka jajca. Tudi pri nas se je zgodilo čudo, da je znesla kura troje jajc z dvema rumenjakoma. Pi-ščeta delajo gospodinjam skrbi, ker jih odnašajo vrane in mačke. Posebno ganljivo je pa to, da je mačka odnašala piščata in jih grela v svojem gnezdu, ko so ji mačeta prišla proč. Materina ljubezen išče nadomestila za otroke.
Celovec. (Razno.) Načelnik kmečke bolniške blagajne g. Franc Scheliessnig je svoje mesto odložil. Njegovo mesto je prevzel g. Lovrenc Plaš, pd. Tomaže v Žihpoljah. — Dne 19. junija se vršijo v Celovcu tekme srednjih šol pod predsedstvom ministra za prosveto in dež. glavarja. — Gdč. Hilda Crozolli iz Solno-grada je napravila pri dež. vladi izkušnjo za stavbenega mojstra. To je prva ženska tega poklica v Avstriji. — V Celovcu je po cestah in parkih izvzemši Križne gore 2810 dreves, večinoma kostanjev. — Prostovoljna požarna hramba je bila klicana v mesecu aprilu 92krat. Prvo pomoč je prinesla v 15 slučajih in prevozila 75 bolnikov. — Prošnje za izkušnjo v gimnazijo v Beljaku je treba vložiti do; 20. junija. Kolek 1 Š. Sprejemni izpit se vrši 1. in 2. julija. — Tukajšnji fotograf Schdpf je povozil z avtom pri Mostiču neko žensko, ki je bila takoj mrtva. Izza voza, ki je stal na cesti, je skočila direktno pred avto. ne da bi je bil prej fotograf videl. Nesrečen slučaj!
Tinje. (Razno.) Lansko leto smo imeli samo en požar, letos pa že tretjega. Meseca apri-
la je pogorelo poslopje Jožefa Turner-ja, Plaže-ja pod Humom, ki je že do sedaj nekoliko pozidal. Dne 9. majnika pa se je vnelo pri Stropeju na Lesinah. Kljub temu, da so bile samo tri ženske pri hiši, se jim je posrečilo ogenj udušiti. Sedaj pa se je nekdo oglasil in rekel, daje gospodinja sama zažgala in ko jo je zgri-valo, zopet pogasila ogenj. Prišla pa je ravno od majniške pobožnosti in se vlegla spat, ko je ogenj izbruhnil. Proti takemu sumničanju je na mestu sodnijska pot. — Dne 24. maja pa je zgorelo poslopje županove druge kmetije pri Bukovniku, ki je najbližji sosed Stropeja. Dvema prebivalcema je zgorelo skoro vse imetje.
—	Slana je napravila tudi pri nas precej škode; pa slično se poroča tudi iz drugih krajev.
—	Po noči od 22. na 23. majnika je bilo vlomljeno pri Živu v Rakolah in okradeno precej svinjskaga mesa, klobas, tri žepne ure, obleka, čevljev in nekaj denarja. Tatu še niso 'dobili. — Nova električna luč je posvetila v vas in krasi cerkev. K majniški pobožnosti ljudje še radi prihajajo.
Št. Vid v Podjuni. (Razno.) G. Pavlič se razburja in pravi, da že 25 le^ni bil v Galiciji in da dopisnik z očitnimi lažmi podpihuje nemir in sovraštvo v občini. Kdaj je bil v Galiciji, nas ne zanima in ga po tem tudi nismo vprašali. Zdaj vsak čitatelj lahko presodi, komu je treba »pristriči dolgi lažnjivi jezik". Z zavijanjem se je hotel oprati pred landbundovskimi pristaši. — Dne 21. majnika se je vršila občinska seja. Že dolgo se bavi občinsko zastopstvo z zavarovanjem desnega brega Bele vzhodno od Belskega mosta. Vsled poplave je pot iz Bele na most deloma odnešena in obstoja nevarnost, da bo glava mosta o priliki slične povodn-je odnešena in bo pričetek mosta stal v vodi. Delo se odloži, dokler ne pride napovedana komisija zveznega ministrstva in deželne vlade, ki bo pregledala Belo v svrho proglasitve za hudournik, in to na prošnjo vseh prizadetih občin. — Rajoni glede pregledovalcev živine in mesa se odpravijo. Vsak pregledovalec ima na razpolago celo občino. Odbor smatra, da sta dva pregledovalca za celo občino zadosti in da je nastavitev tretjega nepotrebna. — Za popravo poti Mlinče-Bela se pozovejo interesenti, pot od Breznika v Podkrinj pa občina ne prevzame v svojo oskrbo. — Sprejme se, predlagati razlastitev poti iz Bele v Zased, ki ga rabijo BelčanI po odplavi vaškega zasebnega mosta čez Belo. — Dve osebi se sprejmeta v občinsko domovinsko zvezo, tretji pa se da zagotovilo sprejema. — Pri Pirnatu v Goričah se napravi odvodni cestni kanal. — Babici Marjeti Povoden se dovoli izvrševanje obrti neomejeno. Okrajna babica ostane Marjeta Ha-bernik za po deželnem zakonu določene kraje.
—	Požarni hrambi v Kamenu se dovoli 1000 S podpore. — Govori se tudi o konjedercu (šin-tarju) in o predpisani tarifi. (S tem se bomo v listu še bavili.) — Ko se rešijo še nekatere ubožne zadeve, se seja zaključi.
Škocijan. (Zaključek igralne sezone.) Na kvaterno nedeljo dne 12. junija vprizorijo naši igralci lepo igro »Domen" pri Rušu v Samožni vasi ob treh popoldne. Ker bo to zadnja igra v zimski sezoni in nastopi naše marljivo društvo svoje poletne počitnice, ki trajajo do 12. novembra, se vso občinstvo najvljudnejše na udeležbo vabi, da s tem še enkrat pokaže našim igralcem, kako visoko iih ceni za lepe prireditve. Po igri bodo nastopili tudi pevci in skrbeli z znamimi izbornimi glasovi za razvedrilo. Kdor je že enkrat slišal doneti našo milo pesem po dvoranah Ruša, ta bo tudi sedaj prišel. (Igralcem bi od srca želeli, da bi se mogli oddahniti kje na morju, ali naše poletne počitnice so večinoma samo pomnoženo delo na polju. Op. ur.)
Ponikva pri Pliberku. Dne 28. aprila t. 1. smo položili na libuškem pokopališču k zadnjemu počitku Jožefa Godec, pd. Bošanka. Rajni zasluži, da se ga spomnimo tudi mi. Mirna duša kakor je bil, v vsem svojem življenju ni prizadejal komu hudega, a vendar ga to ni rešilo preganjanja. Nahujskani zaslepljenci so po plebiscitu grozili 701etnemu starčku, da ga ubijejo, ter mu drugače nagajali na vse mogoče načine; z gnojem so mu vrata zadelali itd» vse to pa samo radi tega. ker ni tajil, da je Slovenec. Ostal je do smrti zvest svojemu teptanemu narodu. Lahka naj ti bo zemlja slovenska!
Šmarjeta v Rožu. Kruta neizprosna smrt je ugrabila iz naših vrst enega izmed najboljših. Dne 17. t. m. je umrl po težki operaciji v celovški bolnici France Križnik, pd. Bolterjev na Dobravi, star komaj 21 let. Rajni je bil prepeljan iz Celovca in smo ga pri številni udeležbi ljudstva v četrtek izročili materi zemlji. Domači g. župnik se je poslovil od njega v krasnem nagrobnem govoru in šmarješki pevci so mu zapeli na grobu lepo žalostinko. Tudi kočuška požarna hramba je polnoštevilno izkazala rajnemu članu zadnjo čast. V prerani grob je legel nadebuden mladenič; smrt nam je vzela bodočega narodnega delavca, Doltarjevi hiši bodočega gospodarja, staršem pridnega, skrbnega sina; bratu in sestri ljubega brata. Sladko počivaj, dragi France, v rodni zemlji, naj bi ti bila ta slovenska zemlja, ki si jo tako ljubil, lahka! Doltarjevi rodbini pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje.
j ŽENSKI VESTNIK HI
Najdragocenejša dota.
Kar v mladostnih letih naukov, zgledov lepih 'položila mati je v ljubezni blagi mi v srce, najlepši dota, najkrasnejši dar je mamke moje.
«
Sreča mladine in sreča naroda ima svoje središče v materinem srcu.	Mati.
Spomini na nageljček.
Ko so nosili v Rožni dolini na Koroškem narodno nošo, in to je bilo že tudi pred letom 1800, pač šopek na prsih ob času cvetlic nikdar ni smel manjkati. Navadno je krasil prša žensk šopek iz nageljčka, rožmarina in roženkravta. To je bilo moderno. Stara mama, Prmožinja na Mačah, pri Svečah, Mojca Permož, so rojeni leta 1848 pri Andrejcu na Mačah. Mati Mojce Permož, rojena Andrejčič, so bili rojeni leta 1790.
Leta 1860 so povedali mati, rojeni pri Čin-kovcu v St. Janžu, svoji hčerki vse natančno, kako da so se oblačile Rožanke v tem stoletju in da šopek na prsih ob cvetju rož nikdar ni smel manjkati. Skoro ni bilo nobene hiše v Rožni dolini od leta 1800 pa do leta 1860, da ne bi se gojil nageljček.
V	pesnih se kaj rad opeva nagelj.
Daj mi rožmarina deva, daj mi roženkravt, nagelj vtrgaj v oknu temnem in ga mi daj...
Brat je podaril svoji sestri, oskrbnici, ki je gojila z vso ljubeznijo krasne nageljčke, sledečo kitico v spomin:
Da bil bi nageljček rudeči, na prša tebi bi se spnel na srcu tesno ti sloneč, da te le ljubim bi zapel...
V	zbirki pesmi: »Nageljni" za mešane in možke glasove je najlepša, jako priljubljena pesem: »Rožmarin". Nageljni, uglasbil Ivan Ocvirk v Ljubljani 1904, samozaložba. — Tisk J. Blasnika naslednikov.
Ko so bivali duhovnik presvetega Srca Jezusovega, preč. g. Ivan 2el kot kaplan v Tinjah pri mil. g. proštu Gregorju Einspielerju, tedaj so naučili preč. g. Žel pevce pesem Rožmarin in še mnogo, mnogo drugih pesmi. Ob prostem času so igrali č. g. Žel harmonij, pevci pa so se učili pesmi.
Z vso ljubeznijo so gojili mil. g. prošt Gregor Einspieler nageljne in tudi drugih krasno negovanih cvetlic je bilo po hodnikih, oknah in v jedilni sobi vse polno. To je bil pravi idealni,- nežni dom petja in cvetja. Mil. g. prošt so z malo kanglico sami prilivali cvetkam mlačno vodo. Kadar so prišli gostje v proštijo, tedaj je kaj rada nečakinja mil. g. prošta podarila gostu nagelj v pozdrav in spomin. Tudi nečakinja Zala je ljubila nagelj in petje. V jedilni sobi so pozdravljali goste sredi jedilne mize v krasnem šopku zloženi nageljni.
V	Železno Kaplo pride pogostokrat na letovišče v svojo vilo blaga družina doktor Šu-
manova. Gospa mama Zofija Šamanova in plemenito vzgojeni t gospod medicinec, sin Pavle Šaman sta imela ob cvetju nageljnov na prsih pripet nagelj. Zvečer pa sta djala skrbno šopek v mrzlo vodo, da je bil še za rabo prihodnji dan. Tudi temno rudeče gorske nageljne sta kaj rada utrgala mati in sin. Med cvetjem je visela slika t Šumanovega Pavla v napolnjeni cerkveni dvorani v Beogradu. Trije govorniki so opisali delo in pomen komaj 221etnega akademika belgrajskega. Po žilah blagega gospoda Pavla se je prelivala tudi Koroška kri. Gospa Zofija Šumanova, mama plemenitega mladeniča, so Korošica in sicer hči umrlega gosp. deželnega nadzornika Gobanza v Celovcu.
S pomočjo nageljnov se učijo tudi otroci doma pri mamici in tudi v šoli šteti. Otrok šteje: Eden nagelj, dva nageljna itd.
Nagelj mi je bil vedno ljub.
G. generalu Majstru sem podarila tudi enega in še več drugim gospodom ob priliki shoda. Tudi za g. doktorico Angelo Piskernik je bil pripravljen nagelj. A ta dan delavni gosp. doktorici ni bilo mogoče priti v našo sredo.
Večji šopek nageljnov sem izročila v ro-žanski narodni noši laškemu zastopniku antantne komisije leta 1920 z besedami: „Un saluto di cuore dalle Slovene." Vsi domačini, ki so pozdravili pri prvem sprejemu antantno komisijo, so imeli pripet nagelj na prsih. Spomini, le hitite nazaj...
Ko so bivali še mil. g. prošt Valentin Limpl v Kapli ob Dravi, tedaj so viseli velekrasni nageljni v prvem nadstropju iz srednjega okna.
Brat piše sestri, bil je med vojno po nedolžnem zaprt:
Poslala si nagelj mi v ječo,
Pa revček je hipno zbledel —
Al ve, da mi z barvo rudečo Bol srčno na novo bi vnel?
Potovale sva s teto čez Ljubelj na Brezje k Mariji Pomagaj. Ljubelj je vas v ljubeljskej dolini, to je stranska dolina Rožne doline. Ko sem šla skoz ljubeljsko dolino, sem videla skoro iz vsake hiše viseti dolge, bujne, košate, krasne, mnogoštevilne nageljne. Toliko število tako velikih, lepih nageljnov še nisem videla v nobeni vasi. Kadar je v Brodeh ali v Ljubelju pranganje, tedaj je navada, da ima vsaka devica pušelc z nageljna, rožmarina in rožen-kravta v roki ali na prsih. Tudi v Slovenjem Plajberku je ta navada.
Torej, kdo še kaj lepega ve o nageljčkih, naj sporoči v ženski vestnik „Koroškega Slovenca".
Vsem ženskam pa pošlje nageljček prisrčnih pozdravov	___________Mati.
j GOSPODARSKI VESTNIKI
Kmečke mesnice.
(Konec.)
Kmečka mesnica pa bi morala samo obstati kot zadružna mesnica, torej kot mesnica, katero sicer opravlja izkušen mesar, ki pa ni drugega kot nastavljenec zadruge. Odjemalec je seveda vsakdo. Za potreben prometni kapital, ki ne znaša več kot približno 1500 šilingov, pod pogojem, da je mesnica že izdelana, skrbe zadružniki in je potreben radi tega, ker se meso oddaja tudi na knjižice, ki se mesečno poravnajo. Gledati je treba seveda posebno na krajevne običaje, ker mora tudi kmečka mesnica biti tako vravnana, da vzdrži konkurenci mesarjev, ki se navadno strnejo, da skupno letijo Šturm proti vsakemu novemu podjetju, ki bi izviralo od kmetov samih. Trezen odbor, kateremu pripada naloga, skrbeti za dobrobit zadrug, je predpogoj in le prečesto se dogaja, da škodujejo brezvestni ljudje, ki se postavijo, celi zadružni misli. Zato pa se mora napraviti pogodba med odborom in nastavljencem, ki točno označuje zlasti vprašanje plače in delokrog, da se izogne samolasti nastavljenca, ki bi hotel gledati na svoj žep. Kjerkoli se je že ustanovila zadružna mesnica, se je pokazalo, da so se dosegi s časom isti poboji, kot so jih stavili drugi mesarji glede prodaje in oddaje, to bi pa naj ne bil povod, da ljudje odpadajo od organizacije, ker ta je šele povzročila, da je vplivala na druge. Ko je doseženo ravnotežje,
LasMk : Pot. in gosp. dnritoo za Stoosnoe na KoraMtem
fTtska L i d o v a tiskarna
je samoobsebi umevno, da ne more tudi kmečka mesnica iti preko gotovih mej, ki jih stavijo producenti in konsumenti, ali to ravnotežje šele priča o zdravem gospodarskem razvoju, ki ne trpi hitrega skakanja cen,in povzroča, da se vse prilagodi razmeram. Dejstvo pa, da si kmetje sami lahko vstvarijo nekaj, kar jim koristi, je tako velikega pomena za razvoj gospodarstva, samozavesti in zadružništva, da je ta vpliv na posameznika že več vreden kot par krajcarjev, ki bi mogoče šli v škodo v slučaju največjega skupnega pritiska nasprotnih krogov. V slučaju, da rastejo cene živini na prostem trgu, mora seveda stremeti tudi kmečka mesnica za tem, da ne ovira z nizkimi cenami mesa razvoj cen in to bo lahko storila, ako zasleduje trgovino. Kmetje pa ne smejo pričakovati čudežev in nuditi samo najslabše blago, ker odjemalci gledajo v prvi vrsti na kakovost, in radi tega je potrebno, da se stavijo za sprejem živine v klavnico isti pogoji, ker se namreč prodaja boljše blago boljše kot slabšo. Kjer se bo gledalo na to, bo zadružna misel lahko pridobivala na vplivu in koristi za kmete.
Tržne cene. Celovec: Voli 1—1,20, plemenske krave 1—1,30, pitane krave 0,70—0,90, pitani prašiči 2—2,40, plemenski prašiči 2,30— 2,80 Š za kg žive teže. Žito: pšenica 42, rž 38, ječmen 36, oves 32, ajda 38, koruza 28, grah 120, leča 110 g za kg. Sladko seno 14, kislo 7,50, slama 4,50 Š za metercent. Zelen fižol 40, krompir 25, zelje 60, repa 60 g; goveja mast 6,80, čajno maslo 6, prekajena slanina 5,40, svinjska mast 3,40, sladka smetana 3,40, kisla smetana 2,40 Š za kg. Liter mleka 44 g. V e likov e c: Biki 1,20—1,30, pitani voli 1,30—1,40, vprežni voli 1,10—1,20. junci 1—1,20, krave 0,60—0,90, telice 0,90—1,20 plemenske svinje 2,60, plemenski prašiči 2.40. ovce 0,60—0,90, koze 0,30—0,40 Š za kg žive teže. Jajce 10—14 g, sirovo maslo 4,40—4,80 Š, pšenica 41, rž 37—39, oves 32,'ječmen 42, ajda 42—43, krompir 16 g za kilogram.
RAZNE VESTI ___I
Mestna mladina.
Na Dunaju je predsednik mladinskih zvez msgr. F r i e d povedal voditeljem katoliške mladine to-le: Na naši mladini strašno veliko manjka. Naše katoliške (namreč organizirane) mladine je le majhen del. Večina tudi ni v so-cialdemokratičnih organizacijah ali pri vele-nemcih, večina sploh nikjer ni. Ta mladina ima svoj poseben način življenja, svoje lastne ideale. fiočejo lepo napravljeni biti, dobro jesti in piti, stremijo po zabavah in veselju. To mladino najdemo povsodi, na velikih igriščih, v Dunajskem gozdu, na ulicah, v gostilnah pri vinu in pivu. Skupno so fantje in dekleta ter se hočejo samo zabavati. Tu pa pride fantu dekle ravno prav in dekletu fant ali gospodič. O globljem čustvu, o pošteni ljubezni, ki misli na prihodnje življenje, na lepe in težke dolžnosti v družini ni govora, oni hočejo imeti svojo zabavo, svoj kratek čas. To je hrepenenje naše mladine: nič ali ne veliko delati, dobro imeti, življenje v vseh oblikah vživati. To je strašna nevarnost, kajti iz te mladine ne more zrasti zdravo ljudstvo; taka mladina v javnem živ-Ijenju ne bo mogla izpolnjevati svoje dolžnosti ali pa se bo celo nagnila na ono stran, ki ne pozna nič drugega kot materijo, če jo še v tako lepih besedah povzdigujejo kot kulturo. Mladina ni sama kriva tega, ampak manjka že vzgoja pri starših, v družini. Goethe pravi: Starši bi mogli roditi vzgojene otroke, ko bi bili sami vzgojeni. Starši puščajo vajeti iz rok, ubogajo otroke, ko ti komaj morejo stati na svojih nogah, potem pa naj se še čudimo nad nebrzdano mladino. — Tožbe pa prihajajo tudi z dežele. Stari možje se čudijo nad obnašanjem mladine, in prizori, ki jih opazujejo. Zdi se, kot bi ne bilo več očetovske oblasti, nič več hišnega reda, nič več resnobe v vzgoji. Treba nam je resnih naukov o vzgoji. Mladina se mora pripravljati k čitanju dobrih knjig in za vzgojo se moramo resno pobrigati!
Drobne vesti. Na svetu je 1864 milijonov ljudi. Leta 1800 jih je bilo 775 milijonov. — Na Dunaju se je ustanovila nova stranka, ki se imenuje:	Kommunistenpartei Oesterreich-
Opposition. Naslanja se na soc. demokrate. —
V	Berolinu je bil otvorjen 11. sestanek zveze lig Društva narodov. Na dnevnem redu je vprašanje nemške narodne manišine na južnem Tirolskem. — Od 5.—19. junija se vrši na Dunaju slavnosten teden, ki se bo otvoril pred rotovžem s sodelovanjem 4000 oevcev. — Zagrebška carinarnica je obsodila neko Nežo Ljubej iz Maribora na 300.000 Din. globe ali 2 leti zapora radi tihotapstva saharina iz Avstrije. — Ob priliki dvanajstletnice vstopa Italije v vojno je obiskal italijanski kralj Trst.
V	luki se je zbralo 40 bojnih ladij in več drugih. — Dva angleška letalca, ki sta hotela do- ; seči Indijo, sta se morala po 32 urah nepretrgane vožnje spustiti na morje. Rešila ju je neka angleška ladja.
Za tiskovni sklad so darovali:	Egartner
Ančka 1 : Kralj Urška, nabrala pri kapelških naročnikih 4; neimenovan Slovenec, ker so pri volitvah Slovenci v Celovcu napredovali 4; Gozdni mož v Št. Jakobu 1; Breznik Štefan, Lečja gora, 4; Schweiger Rupert, Št. Janž, 3; Strauss Josip, Dob, 2: Petrič Ivan, Št. Ilj, 2; Hranilnica in posojilnica Št. Jurij na žili 6; Josip Krvina, Šmihel, 2; neimenovan, Bruca, 2; neimenovan v Skočidolu mesto venca na grob g. župnika Antona Gabrona 20; Josip Krvina, Šmihel, 3 šilinge. Mesto venca na grob mil. g. prošta Einspielerja so darovali: dr. Ilau-nig 50, Spatzek 100, dr. Ravnik 100, sreski poglavar dr. Ipavic 50, sreski poglavar Mlakar 20, poslanec Žebot 30, kaplan Krevh t20, župnik Zavadlal 10 dinarjev, vsi v Mariboru.
V a b i S o
ji	"a	||
;j	redni letni	občni	zbor	ji
ii „Hranilnice in posojilnice v Bilčovsu, registrovane j j zadruge z neomejeno zavezo", ki se vrši j ,
] | dne 12. junija ob 3. uri pop. v Bilčovsu. 11
j !	DNEVNI RED:	j|
j j 1. Citarne in odobrenje zapisnika o zadnjem < i i i	občnem	zboru.	J	j
j j 2. Pismeno poročilo načelsiva o nastavitvi zlate	i	i
i i	začetne	bilance.	J	J
j !	3.	Odobritev zlate začetne bilance.	(	,
j j	4.	Sprememba pravil (§ 2, 6, 10, 28, 42).	i	i
i >	5.	Poročilo in odobritev računskega zaključka ]	|
za leto 1926.	,	|
i !	6.	Volitev načelstva.	i	i
i i 7. Slučajnosti.	77 j J
1 Ì	1	*
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo
o	VABILO
0	na igro	8
1	Pozna „ I I pomlad 1
O	žaloigra v petih dejanjih	x
0 ki jo uprizori Izobraževalno društvo v Dobrli vasi o
§ na binkoštno nedeljo, dne 5. junija pb § g 3. uri popoldne v društvenih prostorih, g
g	K obilni udeležbi vabi ODBQR. g
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Skodle (šindelne) \
okrog 80C0 komadov, prodam po ugodni ceni. I
Mihael Plaš pd. Brod na Gori pri Vetrlnju. M
TAW
POCENI PRODAN POSESTVO,
sestoječe iz stanovanjskega in gospodarskega poslopja, 2 oralov posetve, 7 oralov travnikov in gozda, redita se lahko dve kravi in nekaj svinj, in voda je pri hiši. 75 Več pove Jakob Offner na Beli, pošta Galicija.
v Celovou. — Založnik, iadajatelj ta odgovorni urednik : Žinkovskf Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgass« 9. — Ant. Maebét ta družba (za ttsk odgovoren Jos. Ztakoveky), Dunaj, V., Margarotenptetz 7,