•KATEDRO« mariborskih Študentov Izdaja Zveza Študentov Jugoslavije Odbor mariborskih viso-koSolskih zavodov t Urejuje uredniSk) odbor, glavni In odgovorni urednik je Vlado Golob 0 Katedra izhaja vsako drugo sredo 0 Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30, teleton 35-96 0 Tekoči račun:	604-13-3-501	(za
Katedro) 0 Tiska Časopisno pod-
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV
j Premalo pozornosti ideološkemu delu
Zimski semester je za nami. En semester ne pomeni mnogo pri delti študentske organizacije, posebno še, ker smo imeli letno skupščino Z S MVZ z veliko zamudo, vendar rezultati, ki jih lahko zasledujemo, in slabe izkušnje iz lanskega leta, nam nudijo obilo snovi za razmišljanje.
Poročilo ideološke komisije ZS na letni skupščini je pozornemu bralcu kaj hitro razodelo, da je bilo tako pomembno področje, kot je idejna vzgoja, v preteklem letu skoraj povsem zanemarjeno.
џ Pred časom smo imeli v Mariboru Center za marksistično izobraievanje študentov, ki je prirejal predavanja v okviru Marksistične tribune in so študentje kazali veliko zanimanje za ta predavanja. Centra ni več, ni več predavanj in z njimi klasične oblike politično-ideološkega dela.
Kje so vzroki za nazadovanje? ngCcvta, da je na mariborskih višjih šolah postala praksa izgovarjanje na inten-ziviteto dveletnega študija, obremenjenost, po kateri so prizadeti vsi študentje, posebno pa študentje — funkcionarji, tako v Zvezi študentov kakor v osnovnih organizacijah Z K na šolah in Komiteju ZK MVZ. Ni dvoma, da dejstva o intenzivnosti študija držijo, vendar se bomo morali počasi na njo privaditi in si smotrneje porazdeliti čas, rezultati, ki se kažejo ob izpitnih rokih nekoliko demantirajo izgovore o študijski zavzetosti. Študentje — funkcionarji, ki so na letnih skupščinah prostovoljno sprejeli zadolžitve in odgovornosti, da bodo svoje naloge izpolnjevali, so jih dolžni izpolnjevati, poskušati morajo premagati težave, ne pa »vreči puške v когигог ob prvih težavah.
Ko govorimo o ideološki vzgoji se seveda ne omejujemo na predavanja kot klasično obliko ideološkega dela, vključujemo tudi ideološko vzgojo preko specialnih predmetov (pouk družbenih ved), mnogokrat pa se ustavimo na konstataciji, da je dosedanja praksa ideološkega dela zastarela. Ni dvoma, da bi diskusije o nekaterih aktualnih družbenih vprašanjih, o zunanji politiki, gospodarstvu, zainteresirale večji krog študentov, ki bi aktivno sodelovali v diskusijah. Nekaj takih poskusov smo lani na naših viS-jih šolah zasledili, vendar je potem vse zaspalo.
Med subjektivnimi faktorji, ki so vplivali na nedejavnost ideoloških komisij ZS po šolah, je bilo premalo sodelovanja komunistov, saj bi ti morati biti s svojo idejno izgrajenostjo glavna opora kolegom, ki delajo na idejno političnem področju pri Z S. Zlasti pri starejših kolegih komunistih prevladuje prepričanje, da je dovolj, če izpolnjujejo naloge, ki jih dobijo neposredno od vodstva osnovne organizacije ZK, za delo ZS pa naj se zadolžijo drugi. Tako gledanje je enostransko in nasprotuje celo statutarnim določilom ZKJ
Obdobje enega semestra, ki je pred nami, je kratko, za delo bi bilo treba prijeti takoj, namesto da se spuščamo v abstraktne razgovore o~politično-ideološkem delu, bi bilo treba pričeti z akcijami.
Ivo Vajgl
Kurenti o s ti k o leto spreminjajo /n nekaj dni lice o a si okoli Ptuja, brenti se družijo o skupine; trume, ki z oglušujočim žvenketom soojih г°опсеп poskakujejo, pojejo in oriskttjo o pustnih dneli po naseli Ptuj-
ojL
еЛа polja, so pošastne. Grozljiva je predvsem njegova maska, grozljiv ^ trušč zvoncev, ki jih nosi za pasom, in z nezaupanjem gledaš ježevko. ^°da nič se ne hoj: kurent kvečjemu dekle narahlo požgečka z njo. '(<‘r pa je ježevka orožje. Gorje namreč kurentu, ki hi mu kdo snel t>u*sko! Za vedno je osramočen.	(*Kll RENT* — 1962)
Izredni študentje med semestralnimi počitnicami
V zadnjih letih, odkar je Maribor dobil vrsto višjih šol, se je v mestu marsikaj spremenilo: precej se je povečal odstotek prebivalcev, ki študirajo; tisti, ki so želeli na študij v Ljubljano ali celo v druge republike, so ostali doma, kjer jim je bil z ustanovitvijo številnih višjih šol študij dostopnejši. Vse te študente vsak dan srečavamo na ulicah, pred šolami, v knjižnicah, gledamo jih, kako korakajo z aktovkami ali z zajetnimi mapami. In vsi imajo eno skupno lastnost: vsi so mladi in mesto jih poznu.
Pa vendar to niso edini študentje, ki študirajo v Mariboru. Veliko več je takih, ki študirajo na drugačen, veliko težji in večkrat bolj zamuden način. Poleg ehtžbe. ki jo opravljajo sleherni dan v tednu.
jev, ki pa eo velikokrat tudi zelo zahtevni. Pa tudi ravnatelj šole na mojem delovnem mestu v Slivnici je pokazal precej razumevanja za moj izredni študij, tako da kakšnih večjih objektivnih težav v času mojega študija ni bilo. Res pa je, da ves ta čas nisem imela niti ene proste ure.«
Izredni študij ne predstavlja omejitev za študente, saj prihajajo samo nekajkrat na šolo, da bi poslu-
			
Т	'i* ' ' >:v	Us	mm
Pedugoška akademija
poleg družine, za katero skrbijo iz leta v leto, so se vpisali na kakšno višjo šolo, ker hočejo izpopolniti svoje znanje in tuko dati družbi še več od sebe.
Teh študentov ne poznamo z ulic, dasiravno vemo, da število izrednih na nekaterih šolah prerašča število rednih. Tudi na šolali jih ne vidimo velikokrat. Tu in tam se prikažejo na seminar ki traja dva do tri dni, včasih ves teden, potem opravijo izpite in spet odidejo. Nihče razen profesorjev posebej ne zaznamuje njihovih uspehov, ki 60 v veliki večini prav spodbucni.
Med počitnicami sem »odkril« tik pred izpitom na Pedagoški akademiji dva izrednu študenta.
Prva. Matilda Sajfrid. učiteljica iz Slivnice, mi je povedalu, da bo skoraj diplomirala na oddelku za zgodovino in zemljepis.
»Kdaj ste začeli s študijem?«
»Januarja 1961,« je zelo no kratko odgovorila.
»V službi ste in kljub temu pridno študirute. Kako to dosegater Ali predstavlja izredni študij za vas veliko težavo?«
»Da, tak študij je zelo naporen, toda vsak izpit pomeni droben uspeh, ki me zato spodbuja k nadaljnjemu delu. Precej mi je k uspešnemu študiju pripomogla tudi smotrna organizacija študija na naši šoli in razumevanje profesor-
8TKAN 2	------------------------
kakor knj-ige, skripta in drugi zapiski s predavanj.
Izredni študentje morajo premagovati mnogo težav, ki jih tudi mi poznamo. Ve.liko je tudi drobnih, skritih skrbi, takih, o katerih ne bomo nič zvedeli, ki se sproti pozabljajo ali zamolčijo. Uspehi izrednih študentov pa so ogledalo njihovega dela. Na mariborskih višjih šolah je doslej diplomiralo
že čez 6to izrednih študentov (leta
1961 je diplojniralo 17 izrednih, leta
1962 pa že 86 izrednih študentovi), ki so se nato vsi aktivno vključili v družbeno upravljanje. Izredni študij zahteva tudi precejšnji finančni napor, ki gre večkrat na račun standarda cele družine. Vendar ta »znižani standard« ne traja dlje, kakor doba študirnnja, kar pa v večini primerov ne presega dveh ali treh let. Tudi družbi ni potrebno nuditi za razvoj izrednega študija tako visoke pomoči, kot ga nudi za normalen študij rednemu študentu.
Takšni so. Tihi. zamišljeni hitijo iz službe domov k svojim knjigam in skriptom. Po temeljitih pripravah odidejo na izpit — stopnico više na poti do diplome — in nato spet domOv, h knjigam in skriptom.
Ivan Herga
šali seminarje ali opravili izpite. Zato je študij omogočen tudi takim, ki živijo daleč izven mesta.
Naslednji študent, s katerim eem se pogovarjal o izrednem študiju, je bil Matjaž Natek, predmetni učitelj iz Šoštanja. Na vprašanje, ali se je odločil za nadaljevanje študija lani, tik pred razpisom v časopisu, ali je že prej nameraval študirati, mi je odvrnil, da se ie za tak način študija odločil šele ob razpisu. Vendar je že prej čutil potrebo po izpopolnjevanju.
»Ali bi mi poveduli kaj o organizaciji izrednega študija? Se vam zdi primerna?«
»Zdi se mi, da študij ni najbolje organiziran, saj smo komaj pred enim mesecem dobili program dela in izpitov, semester pa že gre h kraju.«
Po krajšem premolku je še dodal: »Tudi občina ni dovolj zainteresirana. da bi dobila vieoko kvalificiran učni kader, saj ne nudi nobene pomoči. Znano mi je, da imajo to v nekaterih občinah bolje urejeno, čeprav je ravno šoštanj-ska občina ena izmed najbogatejših v državi.«
Naposled sem mu zastavil še eno, zanj zelo spodbudno vprašanje: »V kolikem času upate da boste doštudirali?«
»Morebiti v treh letih.«
Pozanimal sem se tudi, kako je z izrednim študijem na ostalih višjih šolah v Mariboru. Da ne bi bili prepuščeni sami sebi, se izredni študenti združujejo v sekcije, ki delujejo pri raznih organizacijah. Mariborska eekcija VEKS deluje npr. pri društvu ekonomistov. Podobne sekcije so tudi v drugih mestih: Ptuju, Murski Soboti, Celju, Brežicah, Novem mestu, Trbovljah, Ljubljani, Kranju in Kopru. Vsuk izredni študent se poveže s tisto sekcijo, ki mu je najbližja. Sekcije nato organizirajo predavanja, seminarje, sestanke in posvetovanja e profesorji šole. izpite na sedežu šole, izpite na sedežu sekcij ali skupaj s kakšno bližnjo sekcijo. Tu se vrši tudi vpisovanje izrednih študentov. Tem študentom so lahko dosegljivi tudi vsi učni pripomočki.
Vi Katedri - Katedra vam
ф Zanima me ali bo tudi letos natečaj za najboljšo popevko mesta Maribora. Slišal sem, da bo celo festivali slovenske popevke v Mariboru.
C. G., dijak
— Kot vse kaže letos ne bo v Mariboru nobene tovrstne prireditve.
ф Lani je bil »Aprilski študentski teden. Ali bo letos tudi?
— Bo.
ф Slišal sem, da je VII. kongresu LMJ prisostvovalo mnogo tujih delegacij Koliko?
D. V.
— Kongresu je prisostvovalo 44 delegacij.
RAZGOVOR OB DVEH
Izredno študentko prvega letnika Višje stomatološke šole, Marijo Ficko (22 let), uslužbenko zdravstvenega doma v Velenju, sem našel pri vajah iz kemije v laboratoriju VTS.
Ker je bila ob pogovoru malce zmedena, sem ji postuvljal malce konvencionalna vprašanja.
ф Kuj meniš o študiju na tvoji Šoli?
— Zadovoljna sem, vendar menim, da bi morala biti boljša povezuva ined rednimi in izrednimi študenti.
ф Kakšna je povezava med šolo in vami, izrednimi študenti?
— Sola nas sproti obvešča o seminarjih, toda mislim, da bi lahko organizirala sestanke ob vpisu, kjer bi nas seznanili z načinom študija in pogoji, ker se brez tega zelo lovimo.
ф Kaj pa izpitni režim, ali je h ud ?
— Treba je znati, kot pri vsakem študiju, če hočeš kaj doseči.
ф Imaš težave z literaturo?
— Da, ker ni mogoče dobiti ničesar, posebni? zaradi premajhne povezave z rednimi študenti.
Ф Sedaj si v prvem letniku, kakšen občutek imaš torej pred izpiti? Ali sii morda nervozna?
— Ne, ker sem jih že vajena iz Višje medicinske šole.
ф Ali ti v službi pomagajo pri študiju?
— Ne, imam precejšnje težave. Na Zdravstveni dom sem vezana s štipendijo in tako nimajo razumevanja za izredni študij. Zato tudi težko dobim proste dneve, ki jih potrebujem za obiskovanje seminarjev.
ф Ali čiitaš »Katedro«?
— Da, s prijateljico sva naročeni nanjo, ter jo redno prebirava.
ф Imaš morda kakšnega konjička?
— Pravzaprav ne, vendar se med prostim časom rada zabavam in hodim na izlete.
ZAPIS*
Počitnice so nam nenadoma podaljšali in tabo sem lepo v miru in zbrano končal svojo maturitetno nalogo. Vsak dijak si lahko izbere snov, ki mu je najbolj blizu. In ker je umetnost slučajno moj konjiček, se nisem lotil kakega
tehničnega problema. Izbral sem si naslov: Vloga umetnosti danes. To je precej zamotana snov. Mnogo moraš vedeti, mnogo moraš razmišljati; virov je sicer mnogo, a prepisovati ne moreš. No, nalogo sem končal in jo pokazal strokovnjaku. Na te stvari se razume in me je takoj opozoril: »Vse to ni tako preprosto. Razmere so bile v tej dobi čisto drugačne. Kaj? Da je delo tem bolj umetniško, čim večji učinek naredi nate? Kaj veš še o Aristotelu razen njegovega življenjepisa?« Takoj sem mu naštel njegova dela, pa se je potolažil. »Pojdi še malo v Studijsko. Vso stvar temeljito popravi. Eh, pa saj dizertacije ne bodo zahtevali od tebe.«
neuradno razmišljanje
o maturi, gimnazijskih letih, špricanju...
Malo kasneje me je obiskal moje poznavanje umetnostne prav dobrim uspehom. Koliko prijatelj. Pogovarjala sva se o teorije krepko abstraktno. In časa se učiš na dan?« tem in onem. Namerava študf- da ga bom težko spremenil, saj »Kadar vem, da bom vpra-rati medicino. Zato dela nalo- sem slabo podkovan v filozo- šan, takrat se učim precej. Sigo iz biologije. »Za iskanje fiji, v zgodovini literature in cer pa ne preveč. Se naloge virov sem porabil precej časa,« umetnosti, v splošni zgodovini najraje pišem v šoli. Včasih, mi je pripovedoval. »Ampak to itd. Branil sem se: Lahko mu če je bil položaj resen, sem ni še v»e. Veš, so stvari, ki naštejem malo morje dejstev, tudi .špricar. Vendar sem se Jih človek sčasoma pozabi, imen, letnic. ,No, to je pač potem predpoldne učil. Zdaj Slučajno si zapomniš, da ima šolsko znanje/ mi je odvrnil, tega več ne smem. Razrednik samica potočnega raka spolno ,Tudi v naših časih ni bila šo- š e zdravniškim spričevalom izvodilo za tretjim, samec pa za la dosti vredna. Samo spomin nerad verjame.« petim parom hodilnih nog. Po- so nam razvijali.’ In jaz? Nič, »Tako so ostri? Sitno. Včasih zabil pa, kaj so to pravzaprav lotil sem se proučevanja. Vse je dobro .špricati’, z razlagami oiigalkarji. Se danes bi ti lah- počitnice že berem razne po- tako ne izgubiš mnogo. Saj ču-ko naštel, kakšnih oblik vse ijudnoznanstvene knjige. Več ješ tako le podatke, teh pa se so lahko listi, poznam cel kup snovi je v njih kot v naših lahko tudi brez razlage naučiš, tujk za najrazličnejše pojave, šolskih knjigah, letnic pa ni Nerodno je le, če je treba snov o delitvi jedra poznam vse po- toliko.«	prepisovati. Lahko bi manjkal
drobnosti, o Darwinovih nau-	_. , .. „	tudi dva tedna, pa se mi ne bi
»Ze res. toda ti se nikoli nisi mnQgo poznalo kvečjemu ka-
p. p. dopisniki
nor!« »Pri nas, na gimnaziji, pa moraš manjkati kakih sto ur, da se ti pozna. Toliko
pa ,špricajo‘ kvečjemu tisti, ki tako in tako ničesar ne znajo in bodo prej ali slej odpadli.«
★
Kako naj mlad človek, ki ima v glavi največ le neznanstveno zmedo podatkov sploh, študira? S kakšno težavo bo razvijal svoj pogled na svet, ko ne bo ragumel (sodobne) umetnosti, ne sodobnih družbenih problemov.
Na 9. konferenci študentskega tiska smo mnogo razpravljali o srednješolcih. Uredniki srednješolskih rubrik iz vse Jugoslavije smo si bili edini, da je povprečen srednješolec »nepismen«. Da ne zna toliko misliti in se toliko izražati, da bi napisal kratek preprost zapis. ki bi kolikor toliko dosledno razpredel neko misel in imel glavo In rep. »Da,« bo rekel kdo, »saj se vsak dijak ne bo šel novinarja!« Menim, da danes (posebno, ker stalno narašča vloga samoupravljanja) ni nekoliko odgovornejšega mesta, kjer človeku ne bi bilo potrebno znati razpravljati ali napisati logično poročilo.
Ne sme se dogajati, da bi se dijak leta dolgo gulil podatke iz literature, pravopis bi pa poznal samo za najskrajnejšo rilo. Pouk je treba nribližatl življenju In praktičnim potrebam. Človek se v gimnaziji
res več ne bi smel učiti sai za to, da si uri spomin. Ps; hologijo imamo samo v trčr tjem razredu, filozofijo samd v četrtem. Imam vtis, da je t I veliko premalo. Sociologije p j sploh nimamo. In — ali bi d i bilo lepo, da bi lahko dijak! znali vso snov, ki so sc j i učili? Da jim je ne bi bil I treba pozabljati?
V drugih republikah sq| uvedli na gimnazijah po raz« redih diferenciran pouk. V Beogradu imajo že v prvem razredu dve smeri: prirodo-pisno-matematično in družbe« no-jezikovno. V tretjem irt četrtem razredu pa že štirj različne smeri. V Zagrebu in' Novem Sadu začenjajo z di« ferenciacijo v drugem razre« du. V tretjem in četrtem pa imajo prav tako štiri smeri« Pri nas je tak pouk samo še v načrtu. Baje ker ni primer« nih učnih moči za določene predmete.
Tak pouk je en način re« šitve. Tudi knjige bi lahke bile bolj splošne, znanstvene. Nič ne de, če bi bile zate včasih debelejše. Zakaj ne bi pouka na gimnazijah vsaj m a« lo približali študiju na fakul« tetah? Ali je res treba dijakom vse servirali? Posebne, ker bo kmalu po maturi zanje vse drugače? In slednjih — zakaj bi morali profesorji sami reševati kakovost svojih razlag iz gore nepotrebnih podatkov?
FRANČEK RUDOLF
kih manjših stvari ne bi ve-
kih pa še nisem slišal ničesar.	.....	.
To pride šele v drugem pollet- a06tl UC,L
ju.«	»Da.	Vedno sqm bil pov- del. In pa matematike.«
»Da Od preveč drevja vča- prečen dijak. Nisem imel ve- »Pri nas so res preveč ,šprl-sih gozda ne vidiš. V fiziki in selja pri taki snovi. Pa tudi cali’. Hodili so kartat in igrat kemiji sem imel stalno dvojko drugače nisem človek, ki bi nogomet. Očetje pa so jim pi-ali cvek. Pa sem se teh dveh ge preveč trudil. A mnogočesa sali opravičila. No, razrednik predmetov največ učil. Toliko	važnega sploh nismo	.vzeli’.	Je začel zahtevati zdravniška
je zanimivih in važnih podrob-	Ali	pa se je	izgubilo v mno-	spričevala. Tedaj smo se lo-
nosti, da ta dva predmeta ni-	žici	snovi, ki	je samo	na vi-	tili zobozdravnikov in raznih
kakor nista več samo splošna,	dez	važna.«	specialistov. Preden ugotovijo,
a še vedno Jih je mnogo pre— »Ne morem se ravno prito— ti nič ni, lahko pet—, šest— malo. da bi bila znanstvena.	0	nekaterih predmetih krat manjkaš. Sicer pa — tudi
Avtorji knjig se potrudijo in „ ’	k_	d0voii.	zdravniško spričevalo se da
skrčijo knjige na minimum. "	'‘	,	ponarediti. Zato j# zdaj raz-
Ohranijo le najvažnejše. In po- , i Jaz'.	3,e	°“vlsI}°	rednik postal skeptičen. Uvaja
tem — če ne znaš knjige na	od	profesorja. Eden je siten	in	ostro	kontrolo. Za vsako figo
pamet (ali vsaj približno tako),	vsako podrobnost, drugi	kliče	starše. Za	neopravičeno
ne znaš ničesar. Jaz danes	bl u «b«4 vfe tujke in letnice	ur0 _	иког!„ .
praktično ne znam ničesar več.	tega sveta, tretji te pa uspe	„pa»	  iadie ootaDliate na-
Amnak zame tn ni več važno	režiti vsega nepotrebnega m	*tac	~ la“Je. poiapijaie. na-
лтраа zame io ni vcc vazno,	,.	7animjv	In	nri-	mesto da bi igrali nogomet,
jaz sem klasični oddelek in narecll predmet zanimiv m pri _	Drofesorii	nas	lahko
zdai nimamo več teh dveh vlačeu, pa čeprav tl drugače	Р	PTT	1	.	,ишКО
znaj n mamo vec ten aven	j- r	ekraino-	obdržijo v šoli. Ampak jaz se
predmetov.«	ta snov ne lezi. toaa skrajno-	včasih	mani-
»Ah kemlio sem že znal	»ti	je malo. Več ali manj	se	lazJ®	učim. ce	vcasin manj
»Ah — kemijo sem že znal.	firofesorii trudiio da bi	te	kam-	In mnogo	mojih prijate-
Skoro vse formule. Potem ti je	VS1	J trudijo, aa Dl te	dobri učenci Dre-
že laže ko išče« v kniieah še	naučili tisto, kar je bistveno,	‘jev, ki so aoori ucenci, pre
ze laze. ko lsces v Knjigan se	važno	Vendar	so	cei manjka. Ko pa sem pj-
vse ostalo.«	Ka.r Je res vazno venoarso
umetnosti	In	tudi	oni ujeti v nekak začaran	»al članke o drugih	šolah, sem
umetnosti	in	e	. . .. „„katerim	nii-	vsakokrat tudi vprašal, kako
ko Di	se	nekje	moral dotakniti	£ovo	dčlo dtAro usMva bl	Uh-	Je na "Uhovi šoli	s Jprica-
gotike.	sem	se	spomnil tla	ba-	novo	delo dobro uspeva, bi	lah	njemV .Prj nBS	ne
»Pisal sem o ko bi se nekje moral dotakniti gotike, sem se spomnil na ba-
lustrade, vimperge, rozete, sti- **••<« M	.špricati’, če hočeš izdelovati.«
hzirane ornamente. Toda na	T	s0 m( rekt, modlrinski Da
vprašanje: Kaj je pravzaprav »in §e nekaj bi te vprašal,« bi .špricar?« se začudi dijak gotika? Kakšen je duh gotike? sem nadaljeval.« izdelal sl s « s redni e tehnične »sai bi bil sem moral odgovor poiskati v
Hauserju. Potem sem па1е1е'|||||||||Ш|||||||||||ШМН11|]||1ШМНШ1111!1Ш(1ШШШ11Ш1ШШ11Ш1ШШШ11111Ш11Ш!1ШШ1111111Ш111М111ШШШП1 na vprašanja moderne literature. No, v redu, poznam moderna dela A v šoli smo zdaj komaj pri Cankarju. Poznam množico letnic — poznal bi jih naj iz življenja različnih slovenskih In srbohrvatskih lite- Prvih dveh sestavkov odbo- smo te dobili. Igral pa nam bo ratov, od katerih pa še nisem ra za maturantski ples v Ma- orkester Mojmira Sepeta bral nobenega dela. O avtorjih, riboru se je udeležilo le nekaj	i„„„„i„	i„
katerih knjige berem, pa ne	predstavnikov staršev.	Pred-
vem ničesar. Koncem leta bom	sednica je ugotovila,	da je
moral odgovarjati iz slovenšči-	ples ogrožen, ker so	stroški	„ f? izdatno pomagali
ne (iz slovenščine delam nalo- od lani zelo porasli. Potem so materialom za dekoracijo, za go), torej bom moral znati od dijaki sklenili, da bodo vzeli К®,г,	®
katerega do katerega meseca	organizacijo v svoje	roke.	P"*®*®1	upamo.	f3	®e
je izhajal ta ali oni časopis v	Predlagali so, da bi sami	de-	b™°
prejšnjem stoletju in koliko korlrali dvorano in da bi ma-	na*im	prošnjam	in	nas
številk je izšlo Potem — ab- turanti TSS poskrbeli za ozvo-	p	jj.1,’ sa^ Je . P™
straktna umetnost. In sploh	čenje. Osnovati odbor	in	pri-	i .	x!^v	M	maturante
»ksti/kiss mS,™?™	,ignu'1 do'" 'Im vc!
zvedel marsfkai Iz časopisov. *oI“v “ to nikakor nl bila Pohajajo na sestanke odbora nič pa v šoli. No In pred pol !ahka naloga.	čeprav jim še ne moremo dati
ure so me prepričali, da Je Ples bo 2. marca. Halo C konkretnih nalog
Srednješolci - literati
Ludvik Skoberne;
Kaj ti je.„?
»Kaj ti je?« Zgodaj Je še. Nad hišami še leži tema, le nekje tam daleč na vzhodu se vidi rahlo svetlikanje. Kot vsak dan. Vlak. Sola. Grem in premišljujem. O tem? O njej. Morda jo bom danes spet videl. Kje? Na vlaku, v šoli. Toda temu? Zato pač, ker jo ljubim.
Sedim v vlaku, v rokah imam knjigo, vendar mislim nanjo. Ni je. Morda je bolna. Kaj če umre? Ah, neumnost, saj ni bolna, tudi umrla ne bo. Ne bo? No, morda nekoč, ampak kje je še to.
Kolesa enakomerno in utrujajoče pojo svojo pesem. Pesem življenja, ki se nikoli ne ustavi. Nikoli? Da, včasih. Kot na primer zdaj. Zdi se mi, da se mi je življenje ustavilo. Nikake spremembe, vsak dan je tak, kakor vsi drugi
Maribor. Izstopim in hitim proti izhodu, da bi jo dohitel, te je nekje v množici p red menoj. Okoli mene so ljudje. Veseli, žalostni. Vendar jih jaz ne vidim. V gruči ljudi sem jo zagledal. Njeni dolgi, črni lasje so se svetili
kakor žamet. Pohitim. Vendar zaman — izginila je. Morda je ne bom nifcoli vet videl. * *
Hodim po ulici, ne da bi se zmenil za ljudi, ki r vrvežu vsakdanjega življenja hitijo mimo mene Dohiti me sošolka. »Kaj ti je?« me vpraša. »Nič,« ji odgovorim. Nič? Kot vedno — nič. Zakaj lažem? Zato, ker me ne bi razumela. Ker je videla, da sem lagal, je raje pogovor obrnila na šolo. »Si se dosti učil matematike? Misliš, da bo dal težko nalogo?« Zdrznem se kakor iz »na. Matematika. Šolska naloga.
Medtem sva prišla do šole. V te) stari zgradbi nam vtepejo učenost v glavo. Čeprav je stara, čeprav na nje) piše: »POZOR! OMET ODPADA«. jo imam po svoje rad. V te j šoli sem jo prvič videl
Grem po stopnicah in premišljujem, kolikokrat sem že takole šel. Ne vem. Tedaj zaslišim, da prihaja nekdo proti meni Ozrem se Ona je »Zdravo,« ter bežen pogled — to je vse.
Vsi me vprašujejo: »Kaj ti je?« Cisto si se spremenil. Ker ne najdem boljšega Ogovora, rečem: »Nič.«
Tistega dne smo pisali matematično šolsko nalogo...
Srednješolci
SI KAN M
ZIMSKI BLIES
Mlad par in blesk izložb:
! Ona; »Panterček, ali vidiš tisti krzneni pl ašček?t
— Vidim . .. —
»Mucek, ali vidiš tisto rjavo blago za kostum? Poudarja te tako parabolasto UM jot
•Tisto na levi, med najcenejšimi — po 4500 dinarjev? ... Vidim, m It m.« — Stopicala >je ob njem -dražestno kot vila i z'1 sanj.
»Muca, ali vidiš tisti grški kamgarn? Čaroben zimski desen. Vvoz-JVGO-TEX + EXPRES. Omamen, ni da bi omahoval, po 9000 dinarjev metriek. Smešno poceni! Skoda, vsemirska škoda. Poznam poslovodjo, pa bo odsedel šele spomladi Kulturni narod, tile stari Grki.»
»Toda ljubček, saj si vendar nekoč — pred našim štetjem — prisegel, da mi boš podaril vse zaklade Azije: Zdaj pa mi kupuješ po eno nylon nogavico, če se mi druga strga, nakit je pozlačen, krokodiljega usnja mi ne privoščiš, broške izdeluješ sam ..«
Pogledala ga je. — Po levi ličnici mu je pripolzela kot biser velika solza nemoči ' Nato je vzdihnil. Solza ni bila krokodilska. Kje nek i.' — Prava, humanistična, sočutna Njena bolečina je bila tudi njegova, po čudnem zakonu zakonske integracije — Krokodilska solza je vedno trdosrčna.
Ponudil ji je bonbon v nglonski vrečici. Našobljena je bonbon vzela. Iz gole tenske solidarnosti. Nato sta šla na čevapčiče.
Vso noč sta sanjala o ponovni prosvetni reformi v visokem šolstvu. Visokošolske sanje so podarile življenjsko nabrekle navdihe Naslednje jutro je on pričel predavanje z besedami — za intelektualno sprostitev: »Nekoč je ži-
vel strašno bogat kralj — Krez. Za vse podedovano bogastvo, natovorjeno na tristo kamel, si je kupil tri obleke iz dobrega, starega grškega kamgarna — in še nekaj držav povrhu ... — Toda, otroci moji — bogastvo je treba prezirati .. Prinaša otopelost duha, samozadovoljstvo in prezir do dela . . . Potrebno je samo zadovoljiti potrebe . .«
Ona je v gimnaziji povzdignila glas do herojske samoodpovedi: »Dekle današnjih dni mora nositi broško iz navadne. primitivne gline. To deluje prvobitno. Obleke ji podari babica. Ny-lon nogavice — popolne pare ji pokloni pokojni stric na vseh mrtvih dan. Hm m,rhm, lahko tebi prej' —Čevlji naj bodo preprosti, skromni, kot veliki duhovi Pomislite na Da rudna. Vedno kupujt' konjsko usnje! Nič krokodiljega, požrešnega naj vam ne kali miru Tako boste dočakate vsesplošno družabno veljavo . .« (Nekatere so mežikale, druge so plule na oblakih sistematičnega osvajanja uboge moške duše.) — Komuna je zvedela o vsem.
Ona in On sta bila odlikovana z or-denom za metodično metodiko. Nauk: Ni nam trebe striči ovac Ivolna), ne smemo linčati konjev (usnje) in presenečati krokodilov <damsko usnje). Reforme lahko izpeljemo goli in bosi.
Ivo Cimerman
... bi udaril po tiskarskem škratu, ki se redno poigrava v Katedri. Tako je v poslednji številki preteklega semestra pripisal Webrovo opero Carostrelec kar WoIfgangu Ama-deusu Mozartu.
.	... I>i rekel Kinopodjctju, da naj
odpadle črke v napisu »Kinopodjet-je Maribor« v omaricah na Purti-zanski cesti zamenja z novimi, trajnejšimi črkami.
... bi ošvrknil upravo mariborske pošte, ker ne popravlja avtomatov za prodajo znamk, tako da sedaj leti visijo na zidu zgolj kot okras, j ... bi ošvrknil tiste, ki govorijo o tem, da naj ne govorijo študentje iz svojega oslovskega vogala, kajti nekateri lahko tudi pišejo o tem, pa gledajo pač iz oslovske inize na primer.
... bi povedal tistim, ki govorijo, da študentje ne ločijo tega piscu od tega. Ne vem sicer, kje so to slišali, vendar je to podtikanje nemoč.
UUUH
1. Kakšno je pravo ime slikarja El Greca?
3. Kakšen pomen ima izraz kadenca?
3. Kateri slavni fizik je odkril element radon?
4. Kaj pomeni beseda guano?
5. Kako se je imenoval slavni pevec pretekle dobe, ki je prvi interpretiral Verdijevega Othela?
IZŠLA JE NOVA HUMORESKA
D. M.
6.	Kako se imenuje najvišji jez na svetu?
- 7. Kateri skladatelj je napisal simfonijo 7. naslovom »Udarec na pavke«?
8. Kako se imenuje podzemno središče potresa?
-J sr	Г	Z 3	+ L б
		Ifc	
7T\		"rJ^	
/3 "1	fS-		Г
VODORAVNO: 1. mllltna bula, manijak, i. pravilo, 7. kap, t. meno v Vojvodini, 9. prebivalec deželo Bližnjega vzhoda, 11. vliav|o v Sahari, 11. Ljudika tehnika (kr.), IS. povr-ilntkl sloj možganov, IS. kanadtki pevec zabavne glaibe (Paul).
NAVPIČNO 1. nauk o meri v poeziji, 1. Zevtova ljubica, S. poljski delavec, 4. odlikovanje, S. peoloika doba, 4. morekl vrag, 10. ildoveko molko ima, 14. kratice humanitarne organizacije.
00GH	AAAH
Aktualno vprašanje
Karikature Slobodana Jov.Ca BEOGRAD
BREZ BESED
(Študentski zbor — Skopje)
Kaj imate tudi vi študenta v četi?
(Naši dani — Sarajevo)