Gospodarslg in političen list za KorošKe Slovence. Štev. 14. V Celovcu, v soboto, dne 9. julija 1910. ..■' ^---^■ ,, . ................................... ... .-r.. — Izhaja vsako drugo 4 soboto T Kranja (tiska Ir. Pr. Lamprat izdaja konsorcij .Gorenjca"; odgovorni urednik LaVoalav Mikul). Velja za celo leto 4 K in se (ladujejo narofninain in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravnUtvo ,,KoroSca“ v Kranju. Rokopisi se ne vra-dajo. Za oglase se pladnje ra enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v. za trikrat 24 v, za ved krat po dogovoru. Posamezne itevllke stanejo 10 vin. Leto HI. Pomen gibanja v Borovljah in v okolici. O dogodkih v Borovljah in v okol ci so piše v našem listu in se govori po širili domovini toliko, da se bo marsikomu zdelo že preveč. Ali zakon narave je že tak, dl se sposobnost uw uveljaviti tudi tam, kjer se ji stavijo zapreke. Z drugega stališča bi se moglo tudi reči, da se kričača bolj sliši. To je sicer res, da so Rožani precej živahni in da imajo posebno Borovljanci jezik na-brušen in krepko grlo; ali o kričanju v slabem pomenu besede, pa se na Koroškem sploh ne bo moglo govoriti vpričo krivic, ki se Slovencem godijo. Da se pa ravno Borovljanci znajo uveljaviti vtled svoje sposobnosti no samo kot Slovenc’, ampak tudi kot socialisti, to je zopet posledica živega medsebojnega vpliva in pa, ker se morajo boriti z močno, gospodarsko silno ali moraličoo propadlo stranko, namreč z odpadniki ali nem-čurji, katerim se že zaradi qjih značajnosti na gre za poštena sredstva, čedne namene in viteški boj. Je to umetno, ponajveč vsled krivičnega postopanja vlade (oameščevanje uradnikov!) vzdrževani, iz vseh vetrov sem zanešent «Kunst Sänger», iz katerega poganjajo nemške smrdljive cvetke. Priroda pa premaga vsako umetnost in ravno zato so se cačirle v novejšem času zavedati slovenske in delavske mase s tako elementarno silo, brez vsake zaslombe na domačo inteligenco in proti pritisku vlade, da je začelo že sami« mogotcem podajati vroče. V novejšem času pa imamo v Borovljah zabeležiti velevažno dogodke, ki bodo mogoče v pri-hodnjosti kazali smer razvoja tudi drugim krajem na Koroškem, kjer se bo našlo dosti sporazum-Ijenja. lo ravno zato je tudi s širšega stališča upravičeno, da se o gibanju v Borovljah toliko piše in gevori. Ti merodajni dogodki so: ozka združitev s vsem Slovenstvom in Slovanstvom potom sokolske misli in drugič: tesna spojitev z delavskimi sloji pri konkretnih političnih in go- spodarskib vprašanjih, dosedaj še ponajveč v obrambo. Q otovo se na« bo očitalo, da v tem nismo prvi in da se je to vse in mogoče še več storilo že davno pred nami. To. ja res, kakor je tudi res, da se pride V druge kraje tako peš, kakor z vozom, železnico ali v novejšem času zelo z zrakoplovom. Kaj smo imeli dosedaj Korošci od širne Slovenije? Mnogo se je govorilo o ««lužnem» Korotanu, tupatam je kak posameznik poglede! črez mejo in drugje kdo segel v žep po geslu: mal položi darl Pač pa so se «tužaj» bratje smeje trumoma vabili v belo Ljubljano in drugam črez Karavanke. To je čisto prav. Ali zakaj se ni še bolj odločno povzd'gnil glas, naj pridejo «srečni» bratje na ogroženo mejo? Zakaj oni, ki so gledali, kako prodirajo rasni Turnvereini, Säogerji, Schulvereio, Sülmarka i. t. d. i. t. d. dan za dnevom v naše kraje in se kažejo tam z vsem sijajem na hrupnih j prireditvah, zakaj oni naši merodajni politiki niso izkušali paralizirati pogubonosnega vpliva onih va« S lik h prireditev z enakimi slovenskimi in sicer s j pomočjo vseh Slovencev, kakor to delajo nasprotniki ? Alt si ne moramo priznati, da so ae ravno merodajni ktogi držali mrzlo, da celo sovražno uprav proti onim našim bratom, -ki so se vedno toplo za nas potegovali, za nas- žrtvovali ia bili voljni nam priti na pomoč? Ali smo mi Borovljanci in Glinjčani mogli gledati mirno, da so ti faktorji priklopili Korošce ravno oni stranki, ki je □as žj enkrat pustila sramotno na cedilu, katere vodja nam je obetal palico in še sedaj menda ■ima nič boljšega za koroške Slovence? Morda smo čutili ravno v Borovljah in okolici našo osamljenost v narodnem ozira najbolj, ker je nasprotni pritisk najhujši. Zato smo tudi čutili, katera srca onstran Karavank utripljejo za nato usodo in čakajo samo priložnosti, pokazati ae na bojnem polju, čakajo klica, katerega priznani in nepriznani voditelji iz bojazljivosti za svoje ovčice niso izrekli. Tako smo torej prvi na Koroškem razvili sokolski prapor, podali atno črez Ljubelj našim bratom krepko roko in kakor bi trenil, je bilo naše naredno bojno polje izpremenjeno. Ne branimo so več pred našimi nasprotniki iz obupa, ampak z upom na zmago, mučni čnt osamljenosti ae je umaknil zavesti, da stojimo v močni zvezi, ki ne obsega samo najboljše in najkrepkejše Slovence, temveč vso brezmejno ozemlje Slovanov. Prsi se nam širijo in pogum nas navdaja, ko slišimo, da si je Sokol pridobil v Londona svetovno zmago in ime, da sega slava Sokolov tja, kjer se ljudem o turnarjih še sanja ne. Kar storimo in priredimo kot Slovenci, svesti smo si okrilja ta močne organizacije in prepričani, da bi se laz, ki bi se sam skrivil iz narodnega sovraštva, na nasprotnikih kruto maščeval. Naše brate Sokole pa kličemo na ogroženo mejo. Postavili ste si častno nalogo rešiti slovenski Koratan iz vsenemškega žrela. Zi sedaj hrepenijo marsikateri koroški mladeniči drugod slediti pod vaše okrilje. Krepko naprej in v kratkem bodo koroški S )koli Vaša najzanesljivejša preditraža! Borovlje in konsumno društvo. Kratko se je že zadnjič omenilo, kaj in kako so se vršile odborove volitve pri našem kon-sumnem društvu, danes podamo natančnejše poročilo 1 Boj, ki se je v zadnjem času vnel okoli tega, za veliki industrijski okraj Borovlje velevažnega društva, je imel določiti usodo društva samega in tudi njegovih članov. Daleč okoli nimamo sličnega inštituta, ki bi se dal glede razvoja in gmotnega stanja le količkaj primerjati z našim konsumom, ki je v vsakem oziru dobro založen in skoraj brez dolga. Kjer pa se le kaj sveti, tam , Že stikajo naši narodni nasprotniki s svojimi dolgimi nosovi, da to ali ono dobijo zase, ali pa uničijo. To se je nameravalo tudi v tem slučaju, ko so se prenovila društvena pravila ter se volil novi odbor. »Die Arbeiter werden wir so tief setzen, daß sie gar nichts mehr zu reden haben werden* — (delavce bomo tako nizko posadili, da ničesar ne bodo smeli govoriti) — tako seje PODLISTEK. ^ Okradeni ropar. Spisal J. R.; preložil Milko Sila. Alta Bul wer «e ja vračal z letovišča domov. Na postaji v Richmondu «e je gnetla velika množica ljudij. Ni bilo lahke najti postreščka. Napo-aled je vendar prišel eden ia ko mu je Bahvev oddal stojo prtljago in ai je preskrbe! vozni listek, i«b je preril a krepko roko «a postreščkom •kozi gnječo k vlako. Stopil je v kupć, ki mu ga je pokazal (prevodnik in sedel, kolikor mogoče udobno v kot pri oknu. Potem je vzel iz. naprmi-kovega žepa novine in je hotel čitati.Da,hotel je; ampak ni mogel poglobiti svojih misli v Čitanje, zakaj, motil ggije v tem njegov vii a-via. Njemu nasproti je namreč sedela krasna, toda čudno bleda deklica, ki je očividno pred trenutkom zaspala. Dolge, temne trepalnice so bile kakor na lahko pritisnjene na njena gladka .bela lica in v kotu ustnic se je poznal komaj viden, trpek nasmešek. Ta obraz je Alan že od nekod poznal ! Ampak odkod? Zdela se mu je tuja, ampak vendar tako znana ... Knjiga, katero je deklica še pred trenutkom najbrže čitala, ji je zdranila is vok na kolena in se je pomikala počasi doli. Da se je tako polagoma io s presledki pomikala, je zelo jezilo Buiw.ra. Čakal je, da vendar kmalu pade na tla in da se potem zopet vtopi v čitanje; knjiga pa je prav počasi, kakor nalašč, zategovala svojo pot, kakor d» bi se mu hotela posmehovati. Konačno je veodar padla in še precej močno zaropotala. Deklica, ki jo je prestrašil ta ropet, se jo zbudila iz svojega dremanja in dve veliki, temnosivi očesi sta se srečali z modrimi očmi< mladega moža. Nekoliko trenotkov sta se gledala oba potnika nekako nemo, začudeno, potem pa je zaklicala deklica s vidnim veseljem in je naenkrat vsa zardela. «Alan, kaj si to res-ti, ali je to tvoj duh?» «Da, jaz sem, ■ telesom In dalo!» je naglo odgovoril Buiwcr. «Kje sem vendar imel pamet Stana, da ta nisem takoj spoznal!... Seveda, že precej dolgo je tudi od tega, kar te nisva videla, ka] ni res? Najmanj pet, šest let je že preteklo od one dobe...» «Prosim te, ae govori o letih; povej rajši, kako si prišel sem in kam se pelješ?» «V London grem iz dopusta, ki sem ga preživel v Richmondu, da ai lam preskrbim nekatere stvari» «Jaz se peljem y London,» Bulwer ni hotel povedati tvoji mladostni prijateljici, da se pelje samo zato v London, da tam itpregovori odločilno besedo s mlado damo, za katero je že dalje časa hodil in s katero se jo mislil oženiti. Pozneje pa, kakor bodemo videti, je bil zelo vesel, da ni preveč govoril. «Ali ae še spominjaš,» je vprašala Stada, «kako smo se igrati doma na cvetličnem vrtu?» «Ako se spominjam!» je odgovoril z nasmehom Bulvvdr. «Na vseh štirih sem zlezel po skopanem jarku ped plotom, ki je delil naš vrt od našega zemljišči, da bi se mogel s teboj Igrati. Kako se je že imenovala tista neumna igra, ki nam je takrat tako selo ugajala?» «Ako bi,» amo ji rekli. «Ako bil» «Ah, dal Ti si sedela navadno na klopici pri ttlnjaku, in jas sem legel vedno na trato poleg tebe. Kako ee je že začelo? — — — počakaj te vem: Ako bi tako-le sedaj prišel morski ropar in bi te hotel odpeljati —• «V veliki ladji, s belimi jadri —» «In t drohaljo piratov na krova —• «la XF usnjenimi vrečami, polnimi zlata —•» «Da, polnimi zlata. Ju bi šel za teboj...» «Ali bi storil to, Alan?» «Gotovo in nikdo bi mi ne ubranil,» je odvrnil Bulwer, razžarjen, kakor da bi se zapet zares igral, in je popolnoma preslišal, da se je trt» *zrazil nek gospod, ki misli, da je v Borovljah v vsakem oziru merodajen. A pošteno se je urezal, stvar je prišla drugače. Zadnji čas je sicer že bil, a z veseljem moramo pribiti, da je delavstvo v polni meri spoznalo kritičen položaj ter se pripravilo na za naše narodne odpadnike tako usode-polni dan. Rieger in dr. Maurer sta spletkarila kompromise, kovala naklepe, pripravljalo se je kakor na kako tridesetletno vojsko. Vse zamanl Predno se je začelo zborovanje, je že dolgo bila prostorna dvorana pri Justu do zadnjega kotička zasedena, vsi so bili naši razun par, ki so postopali kakor zmedene kokoši,* če vdari med nje jastreb. Prideta do vrat dva od „ta boljših“, in ko vidita ogromno število nasprotnikov, vpraša prvi: „Ja, wo sind denn unsere Leute?“ („Kje pa so naši ljudje?“), a drugi muklaverno odgovori: „I waas net“ (jaz ne vem). Smešen je bil ta prizor, bil nam je v zabavo in navdušenje. Če se ne oziramo več na kisle obraze nemškutarjev ter preskočimo volitev samo, pridemo do sledečega rezultata: V predstojništvo so bili izvoljeni: Peter Mišic, Avgust Neutzler, Miha Turk, Martin Hribemig, Karl Stummer, Pavel Čemer — vsi z od 251 do 349 glasovi. V nadzorništvo so izvoljeni: Ludovik Borovnik, Josef Mauko, Peter Singer, Rok Paril, Pavel Antonič, Janez Fric, Janez Singer, Anton Stangl in Josef Sturm, vsi z od 245 do 351 glasovi. (Razprto tiskani so Slovenci 1) Nasprotnikov eden je dobil največ glasov okoli 110. Torej zmaga na eni strani velika, na nasprotni poraz sramoten. Pričakovali smo bili res ugoden izid volitve, toda takega ne, kakor se je pokazal v predstojećih številkah, a v to je pripomoglo le edino pametno skupno postopanje Slovencev in socijalnih demokratov. Samoposebi je umevno, da ta naša zmaga nemškutarje nič ni kaj prijetno dimila. Maurer je škripal z zobmi, se jezil nad hudo žejo — mimogrede pripomnimo, da je bil on poklican, do 12. ure ponoči šteti glasove — preklinjal je črne in rdeče, sikal kot kača — a bilo je vse le zvo-nenje po toči. Najboljše se je odrezal Damkov Foltej, ki mora seveda povsodi zraven biti Nekdo se je namreč čudil in jezil nad skupnim postopanjem Slovencev s socijalnimi demokrati, a Foltej se mu res pametno odreže: „Was haben wir denn dabei ghabt?“ (Kaj pa smo zraven imeli?) Riegerju pa kar v glavo ni hotelo, da on ni izvoljen v odbor, čeravno se je bil na vse pretege hvalil, da se na take stvari dobro razume. Mi pa se še bolj razumemo! Dobro smo vedeli, da ako dobijo nemškutarji društvo v svoje roke, pomeni to zanj smrt. Kako naj bi hodili „nemški“ voditelji mimo „Rosentalerhofa" vkonsum? Ljudstvu se je trosil pesek v oči, ko se je kričalo, da je zavod brez dolga, hvalilo se je dobro gospodarstvo, a to je bilo v resnici tako, da bi utegnilo spraviti društvo na kant. Če se je, recimo, napravilo v minulem polletju samo na moki okroglih 4000 K škode, se moramo upravičeno vprašati, jeli .to tisto dobro gospodarstvo, na katero se je sel Stani glas. «Da bi bil ta vlak ladija pira« tov ...» «In da bi ladija s napetimi jadri letela tja, tja po gladini...» «Tja proti daljni, tuji zemlji — in da bi gla« var roparjev čakal nate v pristanišča ...» In deklica, ki je bila prej tako bleda in sedaj tako razburjena, se je plaino, skoro tesnobno ozrla črez ramo, predno je dopolnila Alanov stavek: «Da bi me pograbil in bi me odnesel v svoj brlog. Da, dalje, dalje — zdi se mi, da ga že jasno vidim —» «Potem bi potegnil meč, prebodel bi roparja z enim sunkom in bi tebi rekel: «Dekle, reiena si, bodi moja, pohiti v moj objem, ker te vroče ljubim...» «O, Alan — tega nisi pozneje več rekel — ko sem — ke sem odrasla. To mi je bilo nerazumljivo ...» je rekla prisiljeno Stana in je močno zardela, kakor vrtnica. «Saj ni priiel morski ropar in ti me torej nisi potrebovala Stanka. Ampak če bi se pokazal, potem gotovo...» «Bojim se, Alan, to je.... tudi vzrok za to, ker me na postaji v Londonu v resnici Čaka. To je bogat pirat, ima vreče polne zlata in — moja tpdbina teli — ona ga hoče.» . pred vsemi razumel Malajovec Cencan? Ljudstvo pa je hvala dobremu spoznanju uvidelo pot navzdol ter s takimi gospodarji temeljito pometlo. V odboru so zdaj sami taki možje, ki bodo gotovo zastavili vse svoje moči v to, da se izbrišejo tudi te zadnje etape nemškutarskega brezvestnega gospodarstva, ki bodo kot delavci vedeli bolj ceniti delavski denar in z delavskim denarjem zidani zavod, kot oni brezvestni nemškutarji, ki pod „SUdmarkino“ patfbnanco hočejo uničiti vse, kar« si pridelata z žuljevimi rokami delavec in kmet, ki nočeta verovati v edino zveličavne vsenemške bogove. Čuje se, da nameravajo nemškutarji napraviti lastno konsumno društvo. Veselilo bi nas iz srca, ako je to res in se uresniči, kajti prepričani smo, da bo potem uvekovečen v „nemških“ borovskih analih že v enem letu konkurz „nemškega konsumnega društva“ v Borovljah. Mi z našim zavodom pa bomo šli naprej, da potrojimo njegovo vrednost, ne glede na to, če se včasi zaleti kak nemškutar s svojim dolgim nosom in puhlo butico v to trdno zavetje ubogega delavca in kmeta. Naprej, vsi v naše konsumno društvo! Koroške razmere. H. Opirajmo ae vnovič na XIX. člen državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra, ki pravi, da ao vai narodi enakopravni, da imajo vsi jeziki enako veljavo, da morajo biti v narodno mešanih krajih jezikovne naprave take, da se drugim manjšim narodom ni treba učiti tujih jezikov i. t. d. Ali veljajo te določbe tudi za slovenski del Koroške? Odgovor je, da ne. Torej po tem ukonu Slovenci nimajo pravic. Za slovenski del Koroške velja povsod le nemški jezik. Uradni jezik pri deželni vladi, pri okrajnih glavarstvih, tudi malo pri vseh občinah v slovenskem delu dežele je nemški Le malo število občin, kakor Sele v celovškem, Jezersko, Bistrica in St. Daniel v velikovškem okraju, uraduje v slovenskem jeziku. Vse drugo število slovenskih občin uraduje izključno v nemškem jeziku. Znamenita in žalostna prikazen je vrsta občin, v katerih sedijo v odborih slovenski možje, ki jim načeljujejo slovenski župani, a vendar vladajo v teh občinah pravzapzav nemčurski tajniki Nje se vprašuje v vseh stvareh za svet, le ti odločujejo povsod in tako tudi o občevalnem jeziku. Prvi in pravi znak slovenske občine je vendar slo-ven«ki uradni jezik in smešno je, če sedijo v odboru zavedni Slovenci, a uradni jezik je nemški. Vidi se tukaj, kakšnega značaja je povečini koroški Slovenec: pušča veljati, da ima vsa zunanjost tuje lice; tuj pečat je vtisnjen na elementarne organe, tuj znak nosijo vse najnižje naprave. Torej že v kmetskih občinah in tudi takozvanih slovenskih (t malimi izjemami) se koroški Slovenci ne poslužujejo svojih pravic; vse je tnje, niti besedice se ne beleži v domačem jeziku. Vsi tazglasi, vsi ukazi, vsa določila, tudi kaž'poti, napisi, krat-komalo: vse nosi tuj pečat na sebi; narodnega, domačega ne vidiš niti črke. In če sr v občinah «Ampak jaz ga prebodem s tem svojim mečem, z dežnikom sem hotel reči — ako si želiš.» «Ah nikakor, bo te prepozno I On me bo najbrle ujel... Ampak če bi takole v zadnjem hipu ....» «London 1 Izstopiti 1» je zaklical izprevodnik, ko se je vstavil vlak v jasno razsvetljenem kolodvoru. Bulwer se je nagnil k razburjenemu dekletu in je rekel: «Podaj mi svojo prtljago! Ali veš gotovo, da te pričakuje .. i?» «Tam stoji, ravno pod uro.» «Kaj ni to Sheridan I Stana, za boga, kaj ni to Sheridan ?» «Da, Sheridan je ta pirat» «Stana — ako bi... hočeš, da te ubranim?» je naglo zašepetal Bulwer in objel Stauo s svojo levo roko. «Alan, kaj bi res hotel to storiti?» je vprašala s tresočim glasom Stana in ga je objela, kakor da bi hotela iskati pri njem rešitve. «Da, hočem, ti moja draga ljubica 1 Stana, hitro in v resnici: ali hočeš, da te ubranim sedaj ta trenotek, na veke —> za vso bodočnost? Samo besedico! Saj sem te vedno hotel ubraniti!» «Napravi tako, Alan, ubrani mel» je zaihtelo dekle s solzami v očeh, in je veselo izstopilo za Bulwerom s voza. take razmere, kako je potem na višjih inštancah?!! Okrajna glavarstva so seveda še bolj nemška, njih uradni jezik za Slovence je le nemški. Nemški uradniki, od prvega do zadnjega, vsi zagriženi, tvorijo močan nemški živelj in krepijo tuji element, ki vlada poslušne slovenske podanike. Tako je na političnih oblastib. Na sodnijah je enako. Na vseh sodnijah je slovenski jezik malodane že odpravljen. Znani so boji za slovenščino na deželni sodniji v Cslovcu, a tudi drugod ni nič boljše. Slovenskih sodnikov ni nikjer na Koroškem, vse predstavljajo v nemške kraje. Drogi slovenski uradniki so bele vrane. Občevalni jezik je povsod nemški. Vsak pameten človek mora spoznati, kakšne razmere vladajo, če uradniško osebje ne umeje uradnikov. Ali kakšen jezik govorijo takozvani kurzovci in kakšno spakedrano nemščino nekateri Slovenci, ki so se je naučili v svetovno znamenitih koroških šolah; če človok to vidi in sliši, šele dobiva pravi pojem o škandaloznih razmerah, ki morejo in smejo vladati samo v Avstriji. - Kakšne so šole, o tem se je tudi že neštetokrat pisalo po slovenskem časopisju. V čisto slovenskih krajih imamo že veliko število nemških šal, ki jih obiskujejo po večini slovenski otroci. Druga vrsta so utrakvistične šole. V teh je jezik v prvem leta slovenski, potem pa popolnoma nemški. A kakšno slovenščino govore nekateri učitelji, to je včasih naravnost groza. Navadno znajo učitelj* samo dialekt, ki ga mešajo s tehničnimi nemškimi izrazi, tako da se v mnog h slučaji sploh ne ve, kakšna govorica je sploh. Kako se poučuje v teh takozvanih slovensko-nemških šolah, to hočemo pokazati v par primerih. Spominjam se, kako smo se učili pravila iz nemške slovnice. Ko smo se nančili nemško čitati, smo se učili vsa pravila popolnoma mehanično na pamet. Ker sploh nisem poznal slovniških izrazov slovenskih, sem mogel nemške še manj poznati. Zaal sem vsa pravila tako na pamet, da sem jih pravil, kakor bi molil Očenaš, ati razumel nisem prav nič. Ce sem dobil vprašanje: «Was ist ein Satz?» sem mislil vedno na zajca, a ksj sem povedal učitelju o zajca, nisem vedel prav nič. Će smo čitali nemško čitanko, «mo morali pogoito potem povedati s svojimi besedami, kaj smo čitali. Seveda nisem vedel nikoli, ksj sem lomil. Nekoč, ko smo čitali o iznajdbi smodnika, me je učitelj vprašal: «Kaj je Berthold Schwarz natlačil v motnar?» sem odgovoril: «Er gab hinein etwas Schwefel, Salpeter und Berthold Schwarz» — mislil sem namreč, da je to oglje, ker je črno. Takih primerov ae dogaja nešteto ns naših šolah in kažejo lepo pedagogiko, a katero ae vzgaja slovenski n«rod na Koroškem. Število slovenskih šol se sploh ne more omenjati. Kam nas dovedejo te naše šole, si lahko mislimo. O vplivih in vspehih koroške šole bodemo še govorili Kakor na vladi, v sodnijah, šolah l L d. gospoduje nemščina tudi pri vseh drugih uradih, a. pr. železnicah. Zadoji slučaji nam kažejo najbolj kričeče, kako gospodnje na železnicah povsod nemščina. Z eno besedo pač lahko povemo, da slovenski jezik nima prav nobene veljave, je lo zaničevana hlapčevska govorica. Povsod ga umetnjejo vse oblasti, ga pačijo in kvarijo, kolikor le morejo. Nekaj zavetja slovenskemu jeziku imamu V cerkvi, kjer se goji slovenščina, nekateri duhovniki so še branitelji in zaščitniki slovenščine ter s« bora za njo pri posvetnih oblastnijah in tudi na višji cerkveni oblasti v deželi. Tudi višja cerkvena oblaet je nemlko-nacionalna in tudi tam se je duhovščini odločno potegovati ta pravice slovenščine. To M bila splošna, a nepopolna alika p pravicah elo-venskega jezika na Koroškem vzlic vsemu XIX. členu državnih temeljnih zakonov. Doplflil«»; I«* »t *eioe tudi bolje redijo. To m pojasni ii tega, ker obstoji otava iz mlajših in oetaejiih rastlinskih delov, ki imajo več beljakovine v sobi in so tudi lažje prebavni. Nadalje pride tudi pri travnikih, ki so gnojeni a kalijem in fosforovo kislino, ie v poštev, da gnojenje vprvič šele pri dragi kositvi začne popolnoma učinkovati. Ker je otava bolj občutljiva in se lažjo navleče mokroto ko seno, se mora skrbeti, da se spravi popolnoma raba pod streho. Nadalje ne sme umen kmetovalec pozabiti travniike brano za mah; vodno so le nshsjaj« taktni, ki nofiejo uvideti, kako koristna in potrebna je za travnike takšna brana. Travniška brana za mab nima samo naloge iz travnikov mah odstraniti, ampak ona zrahlja zemljo, da zrak, svetloba in toplota lažje v njo prodreta. Travniška hrana ra mab je za travnike ravno t »liko, ko za njive plug. Brana za mah prereže ranjene travo in iztrga rahlo in od miši razjedeno korenifije. S tem se cmogoči, da poženejo iz vtarega kpronifija nove korenine; nadalje se nepotrebna vlaga vsled rahljanja zemlje lažje izhlapi. Ako se travniška brana za mab prav zna rabiti, tedaj odstrani tudi krtinovce, vsled česar je pri kositvi mogoče stroje rabiti. Travniško brano za mah lahko tudi za ravnanje njiv rabimo, da napravimo te sposobne za sejanje s stroji. Umen kmetovalec torej brane za mah ne bo pustil v kakšnem kotu zarjaveti, ampak jo zna rabiti ludi na njivah. Svetovna politika. * Državni zbor je ministrski predsednik baron Bienerth odgodil. Zgodilo se je to raditega, ker so slovenske stranke in češki agrarci v proračunskem odseku obstruirale. Šlo se je za dovolitev italijanskega vseušilišča, a Slovenci so hoteli neposredno imeti rešeno tudi vprašanje slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Ker je ministrski predsednik to odklonil, so začeli Slovenci z ob strukcijo. * Med poljskim kolom in Bionerthovo vlado je razmerje budo napeto. Človek bi Bienerthu rd srca privoščil, da bi šla njegova večina rakom žvižgat in žabam gost. Ampak za poljsko kolo se vendar ne more navduševati. Kajti igra tega kluba je neodkritosrčna in sebična kakor vedno. To je treba že zaradi tega povedati, ker se na Slovenskem zopet slave Poljaki kot nekakšni junaki in si poje, da so se vrnili v slovanski dom. Vse to je larifari. Poljsko kolo podpira vsako vlado, ki mu daje profita. Nekateri se Čadijo, da niso Poljaki kljub napetosti nastopili v odseku proti vladi. Pa to je vendar naravno. Poljaki žugajo; da bi izvedli svoje žuganje, jim pa ue pride na misel, kajti tedaj bi morali ustaviti barantanja. Njim pa ne gre za nič druzega kakor za barantanje. In na tem polju se že kažejo mali uspehi. Beuertb namreč ponuja iz diživn h sredstev 112 milionov (malenkost, kaj P) za tiste dežele, v katerih bi se imeli graditi kanali. Od te svote naj bi &2 odstotkov odpadalo na Galicijo. Vrhutega bi vlada študirala vprašanje kanala med Vislo m Dnjestrom. — Peljati odklanjajo ta predlog, vsaj doslej. Ta je sploh čuden. Do danes namreč še ni dognano, če se morajo kanali, ki so bili sklenjeni, izplačati ali ne. Ce se izplačajo, bi bila norost, da bi se ne gradili. Ce se ne izplačajo, se pa itak ne more zahtevati, da bi se gradili. Poljaki imajo nasprotne predloge, med katerimi je najpametnejši ta, da ostane zakon o kanalih za sedaj nedotaknjen. Sicer se pa nadaljnje barantanje. Bomo videli, kaj se bo izleglo. * V Spijeta je bil pri nadomestni volit ri namesto don Buliča izvoljen kandidat hrvaških liberalcev dr. Smodlaka v državni zbor. * Rolki oar je potrdil zakon, ki uničuje finske ustavne pravice. * Belgljek! kralj pride s svojo ženo meseca septembra na Dunaj. * V Šavliji (na Španskem) so bile v ponde-Ijek velike protiklerikalne demonstracije. * V ipanikem aenatn je ministrski predsednik G anal e j as izjavit, da ne bi bila vlada spre-vila verskega vprašanja na dnevni red, če bi se bila bala, da ga ne bo mogla rešiti. Nastop vlade ne meri proti verskemu čutu, ampak ediuo proti klerikalizmu. Španski škofi niso imeli prav, da so se javno vmešavali, ko so se vodila pogajanja z Rimom. Tudi razne španske dame, ki imajo jako čudne nazore o katoliški veri, bi boljo storile, če bi >e ne vtikale v reči, katerih ne raz-umejo.t Raznoterosti. Samomor i vinom je poskusila tu Dunaju 16 letna delavka Jožefa M. Ker je bila njena ljubezen po njenem mnenju zelo nesrečno, se je neznansko najpila vina, kar je kmalit Učinkovalo. Našli so jo nezavestno in vsled zavžite pijače ji je srce le le polagoma bilo in skoro bi jo bila zadela kap. Sčasom te je pa iztreznila. Nenavadna zakonca. V sedmem okraju v Budimpešti se je poročil 62 let star ravnatelj neke tovarne z 12 let staro hčerko kubaner. Stari je go- jil razmerje ž deklico in ko je mati izvedela za te, je silila na ženitev. Zdravniki so res izdali dekletu spričevalu, bila je zdrava in nenavadno razvita, ju-stično roinisterstvo ji je pa izpregledalo starost. Kaj vse ljubezen stri 1 Č«s atlanteki ocean v zrakoplovu. Avijatik Villaman hoče preleteti rms?ca avgusta z vodljivim zrakoplovom Atianski ocean. Z njim bi se peljalo 5 oseb. Zrakoplov bi bil s pomočjo brezžičnega brzojava v zvezi s parniki, ki se vozijo po tej črti. Zaloga radija. Listi poročajo, da je odkril angleški inženir March velike zaloge urana, v katerih je najti radij, v Guardu na Portugalskem. Morilcu ao glavo odaekll Dne 2. maja so odsekali Matiju Muffu v mestu Lucern v Švici glavo. Muff je tržil s svinjami. Dne 21. decembra 1900 zvečer je prišel k nekemu najemniku in ga je zvabil na skedenj, kateri je bil precej daleč od hiše. Tam sta se začela pričkati in Muff je ustrelil najemnika z revolverjem v glavo. Potem pa je šel morilec v hišo in je Ubil ženo najemnikovo. Ko sta hlapca slišala vik sta priletela m Muff je postrelil Še ta dva. Nato je pokradel ves denar v hiši (najemnik je bil namenjen na sejem, zato je imel denarja za več tisoč kron doma) in je sežgal hišo. Letel je v skedenj nazaj. Ker še najamnik ni bil čisto mrtev, ga je ubil z škornji, nato pa je zasmodil tudi skedenj. Pri obravnavi so izvabili vse to iz njega. Hišo in skedenj je zasmodil radi tega, da bL ljudje mislili, da je pogorelo. Pri obravnavi se e tudi zvedelo, da je Muff umoril še več ljudi, brez da bi o tem kdo kaj vedel. Priznal je tudi, da jih je še več hotel umoriti, pa da mu e spodletelo. Bil je torej prava žival v človeški postavi in je le dobro, da ga je zasačila pravica. Motena arečo. Na L'oydovem parniku «Sultan» se je je pripeljal v Kotor iz Krfa mlad zaljubljen parček. A še nista izstopila, so ju že aretirali. B la sta 22 letni David Ita, ki je pred svojim pobegom >z Ktfa očetu okradel 20.000 frankov in njegova 18 letna jako lepa ljubica. Pri Iti so še aašli 17.000 frankov. Poslali so ju nazaj-v Kif. Dogovori o dalmatioikih železnicah Avstrijski železniški minister Vrba je bil te dni v Budimpešti ter imel posvetovanja z ogrskim žel. ministrom o dalmatinskih železnicah. Predložil je pri tej priliki načrt, po katerem naj bi se zgradila zvezna proga z Dalmacijo od Novega do Knina tako, da bi šla ob rek Uni, katera proga bi bila 75 km krajša nego dosedaj nameravana. Po večurnem posvetovanju se je doseglo med obema ministroma sporazumljenje glede dalma-tinsk h železniških zvez. Vršila se bodo v tej zadevi še nadaljna pogajanja. ■ Najrazšlrjauejia knjiga na svetu je gotovo kitajski koledar, ki ga izdavajo vsako leto v osmih miljonih eksemplarjev. Ta koledar se tiska v Pekingu in nikdo nima pravo v celem carstvu, da bi izdal knjigo ki bi imela nekaj enake vsebine, kajti knjiga je cesarjev monopol. Odredba proti prenašanja kolore. V obmejnih postajah Brody in Podvoločiska preiskujejo zdravniško vse potnike, ki pridejo iž Rusije, zaradi okuženja po koleri. Vina Riba a nogam!. Čudno poroča neki list o odkritju neke ribe, ki ima tudi noge. Amerikan-ski naravoslovec dr. John Has mann, ki raziskuje Živalstvo po južni Ameriki na besedo Carnegie-instituta, je našel blizu Manaos redko in dosedaj nepoznano žival, namreč ribo, ki je na videz dolgo iskani člen med močeradom in ribo. Riba ima zakrknele noge, nima luskin, je slepa, ter ima mesto pravilnega okostja hrbtni mozeg kakor hrustanec in v glavi zobe. Usta ima na spodnji strani in daleč moleče čeljusti. Na hrbtu nosi žival kožno gubo, ki je precej slična plavuti. En eksemplar te redke ribe je ie v Pittsburgu v Carnegie-muzeju in s tem se bode bavil učeni svet bolj temeljito, ko se vrne Hasemann. :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo. [IIIImOI OOAfW.) J3lflŽ£nOlO IlQ ft V MI J Lovske paške v*eh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prvi korovska oroinotovarnlška družba Peter Wernlg M 4 družba c omejeno zavezo T Borovljah, Korofeko. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Varstvena znamka: CincnutCapski conp. nadomestek za 38 sidro v - pain - expellcr je vobče priznan kot Isvrsftno, boUAln* to-lazeöe in odvajalno vmetenje pri prv-hlajenju i. t. d. Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1'40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in ftkatlje z našo varstveno znamko llaldrol