20. september 2002 številka 29 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A FOTOREPORTAŽA številka 28 Igre na vodi v Bakovcih Športno društvo Opel MS iz Bahovec je tudi letos v gramoznici, ki jo domačini bolj poznajo kot Jošarova kamenšnica, pripravilo 7. igre na vodi Sodelovalo je sedem ekip iz Pomurja. Številni obiskovalci so lahko občudovali vragolije na vodi, po svoje pa so se zabavali tudi tekmovalci, ki so se za sodelovanje v veliki večini odločili zaradi zabave in sprostitve. Na koncu so razglasili tudi zmagovalce. To je bila ekipa Term 3000 -Tropicano, na drugo mesto se je uvrstila mešana bakovsko-prleška ekipa Dream Team, tretja pa je bila ekipa soboške območne enote Zavarovalnice Triglav, kar je njihov največji uspeh doslej. Sledi domača ekipa Pubi Pub, Torpedo, Opel MS ter Tikve-Company. Kot nam je zagotovil znani pomurski kajakaš Miran Vereš, ki je bil v domačem kraju pobudnik iger na vodi in je vsa ta leta glavni organizator vedno odmevnejše prireditve, skupaj s še nekaterimi somišljeniki vse resneje razmišlja, da bi poletne igre na vodi, ki so v skandinavskih državah zelo priljubljene in trajajo v ciklusu kar nekaj tednov zapored, prenesli tudi v kak večji slovenskih kraj. Kot pravi, bi bila reka Drava na mariborskem Lentu za to odlično prizorišče, na igrah pa naj bi se - tako kot v tujini, predstavile ekipe podjetij. Za uveljavljene kajakaše ali kanuiste na igrah ni prostora. Med devetčlanskimi ekipami sta imeli samo dve tudi predstavnice nežnejšega spola. Tako sta bili najlepši zasedbi Opel MS ter Tikve-Company. Tekmovalci so se morali čimprej vkrcati v kanu, preveslati odmerjeno razdaljo in se spet izkrcati na štartu. Nogomet po bakovsko: strel... ...in obramba. Geza Grabar 2 Spomini na poletje 2002 september 2002 NAMESTO UVODA Življenje so sence in sonce. Časopisi pa so med vami zato, da oboje beležijo, čeprav resnica ni vedno prijetna. K sencam lahko prištevamo žalostno dogajanje okrog knjižničarstva. Res je sicer, da s knjigami ni mogoče asfaltirati cest in graditi kanalizacij, a drži tudi, da smo preveč brezbrižni do duhovnega bogastva, do pisane besede, katere negovanje je porok za ohranitev narodove samobitnosti. Razumniki upravičeno bijejo plat zvona ob dejstvu, da je Pokrajinska in študijska knjižnica pred kolapsom, zapleta pa se tudi pri gradnji nove. V njihovem imenu upam, da se ne bo zgodil črni scenarij iz tokratne karikature. Sicer pa v tokratnih Novinah podrobneje o hramih učenosti na območju mestne občine. Učenci in učitelji ste medtem že skoraj pozabili na počitnice, čeprav se jih tu in tam še kaže spomniti - če ne zaradi drugega, pa zavoljo prijetnih dogodkov, ki jih gotovo ni manjkalo. Dolgemu vročemu poletju sledi jesen. Ki običajno ni več tako vroča. Letošnja verjetno vseeno bo, a v prenesenem, političnem smislu. Smo namreč pred predsedniškimi in lokalnimi volitvami. Predvsem slednje bodo odločilno vplivale na življenje vsakega od vas, spoštovane bralke in bralci Soboških novin. Do vaše odločitve je še čas. Olajšati vam jo bomo skušali z naslednjo številko glasila mestne občine (izšla bo okrog 25. oktobra), ko bomo med drugim predstavili kandidate za župana. Tokrat objavljamo samo predvolilna pravila, povezana Z objavami v tem glasilu. Ob takoimenovanih velikih temah smo skušali tudi v tej številki v sliki in besedi opisati male dogodke, ponazoriti utrip življenja mnogih društev v naši občini. Če ste bili v drugi polovici avgusta pozorni, ste jih videli, kako se zbirajo. K sreči v večjem številu kot lani. Travniki v okolici mesta so jih bili polni, dogovarjali so se za “vozni red” in nato tudi odšli. Ali bolje odleteli. Štrki namreč. Podali so se daleč, da bi nas naslednjo pomlad znova razveselili in napovedali konec sive zime. Življenje je pač stalno odhajanje in vračanje, prepredeno s takšnimi in drugačnimi čustvi. Vsakemu od vas želim predvsem pozitivna! Bojan Peček 3 AKTUALNO številka 29 Na mladih svet stoji Začelo se je novo šolsko leto tarši vedno mislimo, da so počitnice dolge, morda celo predolge. A naši zanamci se s tem gotovo ne strinjajo. Tudi letos jih je drugi september (sicer tudi prvi šolski dan) presenetil, ko so najbolj uživali v brezskrbnih poletnih dneh. A šola se je nepreklicno začela. Na nekaterih osnovnih šolah in vrtcih na območju Mestne občine je manj, na drugih več novosti. Sicer pa smo o tem povprašali njihove ravnatelje. Učence pa predvsem o njihovih načrtih v šolskem letu 2002/03. Anka Suhadolnik, ravnateljica OŠ I Murska Sobota "V šolskem letu 2002/2003 bo šolo obiskovalo 26 učencev manj kot leto poprej, skupno 598 v 28 oddelkih, od katerih bo 6 oddelkov podaljšanega bivanja. Novincev je 55. Od 1. do 8. razreda je vključenih 35 učencev Romov, ki so zelo uspešni, saj so med njimi tudi odlični in prav dobri učenci, ponavljalec je le eden. Izvajamo projekt Rom, kamor sta vključeni poleg učencev dve učiteljici in tudi za te šolarje je organizirano podaljšano bivanje. To šolsko leto je pospešeno pripravljalno leto na uvedbo devetletnega osnovnega šolanja tudi pri nas. V počitniškem času smo povsem preuredili naravoslovne učilnice ter jih opremili z novo opremo, proti koncu pa gredo še dela v novi šolski knjižnici. V tem šolskem letu nas čaka še izgraditev posebnega vhoda in sanitarij za bodoče devetletkarje, v prihodnjem letu pa poleg uvedbe devetletke še reorganizacija razredne in predmetne stopnje ter notranja preureditev učilnic. Ob tem se bo pojavil še problem z dotrajano centralno kurjavo, vendar naj bi do leta 2005, v skladu s plani Mestne občine Murska Sobota, tudi to uspešno opravili. Bo pa še naprej ponosno z naše šolske stavbe vihrala zastava Eko šole, v katere projekt smo vložili precej energije prav zadnje šolsko leto in ne mislimo odnehati kar tako." Tjaša Horvat, 4.c OŠ I Murska Sobota: “Tudi letos si želim odličen učni uspeh, prav tako pa tudi uspeh pri teku, kajti pri prostočasnih aktivnostih sem se odločila za atletiko. Sicer pa doma v prostem času najraje rolkam." Ludvik Nemec, ravnatelj OŠ II Murska Sobota: "Pri nas bo število šolarjev na ravni preteklega šolskega leta: 440 v 23 oddelkih, od tega 69 učencev v petih oddelkih na Podružnični osnovni šoli v Krogu. Novincev bo 32. Vsebinska novost je vsekakor uvajanje programa devetletne osnovne šole v drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju (2. triada) za 4.razred. Druga novost bo uvedba oddelka podaljšanega bivanja za 12 romskih učencev na predmetni stopnji, kajti na šoli imamo skupno 30 učencev Romov. Skrbeli bomo za čimboljšo kakovost vzgojnoizobraževalnega procesa in si prizadevali da bo življenje in delo učencev, učiteljev in vseh delavcev potekalo v prijetnem vzdušju. Na novo šolsko leto smo dobro pripravljeni. Opremili smo fizikalno učilnico, v postopku posodobitve pa je še računalniško informacijska tehnologija. Vsi pedagoški delavci so strokovno usposobljeni v skladu s predpisi." Zala Časar, 4.d OŠ II Murska Sobota: " V novem šolskem letu si želim čimveč uspeha in da bi še naprej z vsemi sošolkami bile iskrene prijateljice. Najraje imam telovadbo ter predmet spoznavanje narave in družbe, zato sem tudi aktivna pri tabornikih." Angela Novak, ravnateljica OŠ III Murska Sobota: " V tem šolskem letu bomo imeli približno 25 manj šolarjev, skupno jih bo 611 v 28 oddelkih, imamo še bolnišnični oddelek v Splošni bolnišnici Murska Sobota v Rakičanu ter 9 oddelkov podaljšanega bivanja z 210 učenci. Novincev bo letos 70. Za učence Rome, pri nas jih je skupno 42, izvajamo projekt Rom. Imamo pa že precejšnje izkušnje pri delu z učenci s posebnimi učnimi potrebami. Izvajali bomo metodologijo programa Korak za korakom v 7. razredu. Pri nas je doma tudi metodologija RWCP (branje in pisanje za kritično mišljenje), za učence 7. in 8. razredov pa bomo izvajali tudi zunanjo diferencijacijo pri pouku matematike. Vključeni smo v mednarodni projekt Comenius, pripravljamo pa se na program Eko šole. Tik pred začetkom novega šolskega leta smo za najmlajše postavili otroška igrala v parku pred šolo, preuredili smo pregradne stene v sanitarijah, nakupili pa smo tudi učila za naravoslovje prve triade." 4 september 2002 AKTUALNO Tarik Matko, 6.a (program Soroš) OŠ III Murska Sobota: " Želim si, da to šolsko leto ne bi bilo preveč zahtevno, da ne bo veliko nalog in ne preveč kontrolk v enem tednu. V prostem času se rad zabavam, letos pa si najbolj želim, da bi se naučil igrati na kitaro. Obiskoval bom pouk pri zasebnem učitelju." Srečko Horvat, 8.razred OŠ IV Murska Sobota: "V tem šolskem letu si želim veliko uspeha v šoli, vsem ljudem pa želim, da bi bilo veliko miru na svetu." Marija Bačič, v.d. ravnateljice OŠ IV Murska Sobota: "Zaenkrat smo vpisali štiri novince, čeprav po tradiciji pričakujemo vpis novih šolarjev ravzaprav ves mesec september. Zaenkrat mamo tako evidentiranih 88 otrok (lani 94) v 16,5 oddelkih (od lani 0,5 oddelka več). Od tega bo 10 oddelkov OŠ s prilagojenim programom, 4 oddelki z osnovami vzgoje in izobraževanja za zmerno, težje in težko prizadete učence ter 2,5 oddelka podaljšanega bivanja. Ena četrtina učencev (30) je Romov, kajti na marsikateri šoli se pač učenecv Romov enostavno želijo rešiti. Pred šolo smo postavili tri igrala ob precejšnji pomoči Zavarovalnice Triglav in podjetja Pomgrad. Kupili smo povsem nov barvni tiskalnik, šivalni in pralni stroj ter videorekorder, uredili akvarij ter ozelenili šolo. 10 naših učiteljev bo delovalo v mobilni specialni pedagoški službi (svetovanje in pomoč šoli, učencem in staršem), zjutraj pa bo organizirana enourna priprava na pouk (ob 7.uri)." Janko Rožman, ravnatelj OŠ Bakovci: "221 šolarjev bo v tem šolskem letu obiskovalo pouk pri nas, lani jih je bilo 230. Na podružnični šoli v Dokležovju jih bo 49, lani jih je bilo 47. Za Rome, ki jih je pri nas skupno 7, bo organiziran dopolnilni pouk, vzgojnoizobraževalno delo s temi učenci pa izvajamo po posebnih navodilih. Letos se bomo pripravljali na uvedbo devetletke prihodnje leto, na šoli smo že pripravili in opremili vse učilnice za prvi razred devetletke. Že osmo leto bomo v projektu Eko šole, ki mu dodajamo še program Poskušajmo živeti zdravo. Učenci tretjih in sedmih razredov bodo vključeni v dejavnosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, pripravili bomo šolo v naravi s plavanjem in potapljanjem v Fiesi, že devetič pa bomo pripravili tabor Žabec za področje ekologije. Radi bi izvedli tudi zimsko šolo smučanja, a potrebujemo partnerja, ker smo sami premajhni." Dane Katalinič, ravnatelj Vrtca Murska Sobota: “ V lanskem šolskem letu, meseca maja, je dosegel vrtec največje število vključenih otrok: 657, z novim šolskim letom jih pričakujemo 628 v 37 oddelkih. Glede na dejstvo, da se vsak mesec vpiše po nekaj novih otrok, pričakujemo, da bo končna številka višja in za vrtec ugodna. K povečanemu številu vpisanih otrok v vrtec so vsekakor pripomogle aktivnosti, ki jih načrtno izvajamo s ciljem približanja in seznanjanja s programom vrtca (vsako prvo sredo v mesecu se po enotah vrtca izvajajo "klepetalnice za starše"). S tem bomo nadaljevali tudi v tem šolskem letu, dodani pa bodo dnevi "Babica, dedek, mamica in očka - igrajte se z mano!" za starše in njihove otroke, če so vključeni v vrtec ali ne. Letos preneha z delom vrtec Potoček na Lendavski ulici, ostajajo pa enote Miške (Talanyijeva), Ringa raja (Gregorčičeva), Gozdiček (Štefana Kovača), Romano Pušča, Veveričke Rakičan, Srnice Krog in Krtek Bakovci. Investicijska vlaganja so bila izvršena v vrtcu Romano na Pušči (sanacija celotnih sanitarij, ene igralnice, tal in stopnišča pri vhodu); v enoti Ringa raja (sanacija asfaltne ploščadi in dostopnih poti, pleskanje fasade ter obnova peskovnikov in ograje); v enoti Krtek v Bakovcih (sanacija sanitarij in umivalnic, ene igralnice z dodatnim nakupom pohištva, novi oplesk fasade); v enoti Miške (nakup pohištva in obnova treh igralnic, sanacija sanitarij, preureditev dveh igralnic -jaslic). Na ostalih objektih so bila opravljena najnujnejša sanacijska dela ter pleskanja v skladu s higienskim minimumom. Skupno je bilo vloženih 13,5 milijonov tolarjev, in to po načrtu Mestne občine Murska Sobota." Filip Matko 5 DROBIR številka 29 10 let majskega UKV-tekmovanja etos mineva deset let, odkar prekmurski radioamaterji iz Radio TV-kluba Murska Sobota pripravljajo "Majsko VHF-UHF-SHF tekmovanje". To je največje tekmovanje, ki poteka v okviru Zveze radioamaterjev Slovenije. Pri organizaciji tekmovanja in izvedbi podelitve priznanj vsako leto pomagata Mestna občina Murska Sobota in krajevna skupnost Nemčavci. Razglasitev izidov je na avgustovskem radioamaterskem srečanju v športno rekreacijskem centru Nemčavci. Tu se vsako leto zbere čez sto radioamaterjev z družinami, saj razglasitvi rezultatov sledi družabno srečanje - HAMFEST. Prisotni so bili radioamaterji iz skoraj vseh tekmovalnih klubov po Sloveniji. Gostje pa so prišli iz Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Tudi letos so se prekmurski radioamaterji odlično odrezali. Tako je Jože Herman (S51Z0) zasedel prvo mesto v skupni uvrstitvi (zmagal pa je tudi v štirih posamičnih kategorijah), drugo mesto pa je osvojil Alfred Časar (S52ZVV) iz Polane. Ob jubileju so pripravili akcijo, ki bo imela širši pomen (tako kot pred nekaj leti "Beacon 99" in "Digitalni mostovi" v okviru projektov Phare) za vse slovenske radioamaterje. Na svetovnem spletu so postavili poseben portal, namenjen tekmovalcem in vsem, ki jih zanima delo na UKV radijskih frekvencah. Portal ima internetni naslov http://slovhf.net, klubske predstavitvene strani pa so na naslovu http://s53m.com. Jože Herman (prejema priznanje) ne popušča - tudi letos je bil najboljši! Na srečanju radioamaterjev v Nemčavcih se je letos zbralo veliko gostov. Ribiški piknik kljub slabemu vremenu dobro obiskan ljub kislemu vremenu je tudi enaindvajseti piknik Ribiške družine Murska Sobota pri gramoznici ob Bakovski cesti obiskalo več tisoč ljubiteljev dobre hrane in pristne kapljice. Za prazne želodce oziroma ribje sladokusce je bilo letos na voljo kar okrog 800 kilogramov sladkovodnih rib, katerih zaloga je do večera že pošla. Skuhali so tudi 300 litrov ribje čorbe. Izkupiček bodo namenili za vzdrževanje ribjega zaroda v gramoznicah in drugih vodnih površinah ter za nakup ribiške opreme. Zakulisje ribiškega piknika - priprava rib za peko. Med najstarejšimi člani soboške ribiške družine sta Tonček Pučko in Jože Števančec. Prvi se je v ribiško družino vključil že leta 1946, drugi nekaj let pozneje. september 2002 DROBIR Časi se spreminjajo ekoč so skozi podvoz nekdanje Benkove ali stare Pomurkine mesnice na Lendavski ulici vozila veliko manjša in krajša tovorna vozila, ki so se lahko hitro razvrstila v promet. Časi se spreminjajo tudi na tem področju, saj mnogokrat na cesto pripeljejo tovorna vozila, ki imajo kot hiša dolgo tovorno kabino. To, da je za taka vozila izvozna infrastruktura že povsem neprimerna, zgovorno kaže tudi posnetek. Slepi in slabovidni v Lentiju a povabilo madžarskih gostiteljev so bili na obisku v Lentiju člani društva slepih in slabovidnih iz Murske Sobote, ki jih vodi Anton Tonček Kos. Z domačini, prišli so tudi iz Zalaegerszega, Keszthelya, Szombathelya in Nagykanizse, so se pogovarjali o sodelovanju, pripravili pa so tudi krajši kulturni program. Prekmurci so bili veseli prisrčnega sprejema in pogostitve, nekateri pa so izkoristili priložnost za kopanje v toplicah oziroma za nakupe. Razstava v Slovenski hiši v Sombotelu Slovenski hiši v Sombotelu je bila otvoritev likovne razstave del profesorja Vlada Sagadina, Lojzeta Veberiča in Ernesta Bransbergerja. Pripravili so jo ob 55-letnici soboškega Društva upokojencev. V kulturnem delu programa je nastopila tamburaška skupina Odpisani, ki je v Sombotelu pred muzejem Savaria položila venec k spomeniku rojaka Avgusta Pavla s Cankove. Razstavljena dela treh soboških likovnikov pod delovnim naslovom Od Prekmurja do Jadranskega morja so nastala na likovnih kolonijah v minulih dveh letih, in sicer v Fuks grabi v Korovcih, na Pokljuki ter v Izoli. Dobrodelna razstava Lions kluba Galeriji Murska Sobota so v začetku septembra odprli razstavo likovnih del pomurskih in drugih slovenskih umetnikov. Dobrodelno prireditev so pripravili v klubu Lions. S 45 likovnimi deli se je predstavilo 40 avtorjev. Že med razstavo (do 8. septembra) so prodali več kot polovico del. Denar bodo namenili za soboško bolnišnico. Ker si je preostala dela mogoče individualno ogledati in jih kupiti do konca septembra, za obisk soboške galerije še ni prepozno. Razlog za to je morda tudi pregledna razstava slik in grafik Bogdana Čobala, ki jo je pripravila Umetnostna galerija Maribor in je na ogled do 3. oktobra. Geza Grabar Figuralni premiki in degradacije v delih Endreja Gonterja ml. prostorih Kluba PAC na Lendavski ulici v Murski Soboti razstavlja diplomirani slikar Endre Gönter ml. iz Murske Sobote. Prisotnost likovne misli v njegovih delih je upodobitev klasičnega snovanja barvne interpretacije, ki je natančno prikazana kot opredeljena linija. Njegovo teoretično polje prikazuje figuralne premike v dvodimenzionalnem prostoru ter degradirane kompozicije kot posamične elemente likovne govorice. Filip Matko 7 DROBIR številka 29 Prenovljeno župnišče sv. Nikolaja upnišče pri cerkvi sv. Nikolaja v Murski Sobota so zgradili pred 95 leti. Lani so se lotili obnove notranjosti, letos maja še zunanjosti. Zadnjo nedeljo v avgustu so prenovljeno župnišče blagoslovili. Blagoslov je opravil škof Jožef Smej, ki je v župnišču sv. Nikolaja bival kot župnik kar 21 let, prisoten pa je bil tudi dekan Martin Poredoš, ki je tu bival 16 let. Sedanji župnik Martin Horvat je za novega pomočnika dobil kaplana Roberta Bresta. Plinifikacija Murske Sobote olaganje glavnega plinovodnega omrežja se v Murski Soboti počasi preveša v sklepno fazo. Na vrsti bodo razvodi do posameznih gospodinjstev in zasebnih hiš ter opremljanje kurišč v le-teh. Da bi Sobočanom nove sisteme ogrevanja kar najbolj približali, so pooblaščeni in izbrani zastopniki opravili že vrsto predstavitev svoje ponudbe. Ena takih je bila tudi pred blagovno hišo Šoping. Varuh človekovih pravic v Murski Soboti Matjaž Hanžek se je v Murski Soboti srečal z 20 pobudniki, ki so se pritožili na urad za človekove pravice. Največ pritožb je premoženjske narave, nekateri izmed pobudnikov pa so se pritožili zaradi arogance funkcionarjev in njihove povezave s policijo in sodiščem. Sestal se je še s predstavniki soboške občine in evangeličanske cerkve ter obiskal romsko naselje Pušča. Čeprav so problemi Romov znani, se neposredno ni pritožil nihče. "Njihovo problematiko bi morala reševati vsa Slovenija", je dejal Hanžek. Brez gasilske lestve ne gre! amodejno raztegljiva gasilska lestev je uporabna v različne namene, o čemer smo se v mestni občini lahko že ničkolikokrat prepričali. Gasilci so sodelovali na primer pri redčenju krošenj platan v Slovenski ulici, pri popravilih žlebov na strehah stanovanjskih blokov in ob številnih drugih priložnostih. S fotoaparatom smo jih ujeli tudi pri čiščenju stekla na poslovnem objektu Sobočanka. 80 let PGD Nemčavci ri lepo urejenem vaško-gasilskem domu ob športnorekreacijskem centru so gasilci in krajani, ki ves čas tesno sodelujejo, pripravili prisrčno slovesnost. Za izjemne uspehe so gasilcem čestitali tako župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, ki je bil slavnostni govornik, kakor tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eöry, regijski poveljnik in predsednik Gasilske zveze Mestne občine (GZ MO) Murska Sobota Jože Pintarič ter predsednik sveta KS Nemčavci Štefan Barbarič. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim posameznikom podelili tudi priznanja in zahvale. Štefan Cipot, Ludvik Ferencek, Oto Horvat, Tibor Horvat, Rudolf Kelemen, Jože Kolar in Franc Kuhar so prejeli veteranska priznanja GZS; dobitniki oblikovanj GZS so bili Ferdinad Dervarič, Anton Forjanič, Karel Kolar in Emil Pinter, dobitniki plamenic GZS pa Karel Fujs, Štefan Kozar, Štefan Kuhar, Jože Lenarčič, Simon Petrovič, Peter Sovjak in Stanko Vitez. Številni so prejeli tudi društvene zahvalne listine ter priznanja GZ MO Murska Sobota. G.G 8 september 2002 DROBIR Prihaja mladi rod oračev ar dvoje regijskih tekmovanj oračev (Prekmurja in Prlekije), ki ju je na polju Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Murski Soboti odlično pripravilo Društvo oračev Pomurja, je privabilo več kot 30 oračev. Ti so se v oranju na strnišču pomerili v dveh kategorijah - z dvobrazdnimi plugi oziroma krajniki ter z obračalnimi plugi. Zmagal je 22-letni Tomaž Nemec iz Bukovnice, sicer študent 3. letnika Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru. Ugnal je tudi najuspešnejšega slovenskega orača zadnjih let ter večkratnega udeleženca svetovnih prvenstev, Jožeta Zvera iz Brezovice pri Lendavi. Oba sta nastopila za DO Pomurja in s tem z velikim naskokom osvojila tudi prvo mesto med ekipami. Tretji prekmurski orač pa je postal še dijak SKŠ Janko Horvat iz Skakovec. Gimnazijska matura 2002 začetku meseca so v soboškem kinu Park slovesno sklenili šolsko leto 2001/2002 dijaki vseh petih razredov soboške Gimnazije. Pred številnimi starši, drugimi sorodniki, prijatelji, profesorji in sošolci so jim podelili spričevala o uspešno opravljeni maturi ter nagrade in priznanja za aktivno delo v različnih prišolskih dejavnostih. V imenu Mestne občine Murska Sobota je bil prisoten Štefan Cigan, ob začetku slovesnosti pa so zaplesale gimnazijke. Vsem zbranim v dvorani je spregovorila ravnateljica gimnazije Regina Cipot. Na Maturi 2002 je bil dosežen 92-odstotni uspeh, maturiralo pa je 150 dijakov. Naziv Zlati maturant so dosegli: Lidija Dravec, Aleksander Kisilak, Urban Murmajer in Katja Režonja. Za skakalce je poskrbljeno, kaj pa rekreativci? tletski stadion pri OŠ I v Murski Soboti uporablja vse več Sobočanov tudi za rekreacijo. Škoda je samo, da je na stadion v poznih večernih urah nemogoče priti, saj je ta zaradi varnosti objekta zaklenjen. Rekreativci si želijo, da bi odgovorni čim prej našli rešitev. Za tekmovalce v skoku s palico ter v daljino so jo že našli, saj so ob atletski stezi na vzhodni strani stadiona pred kratkim končali z gradnjo naprave za omenjene skoke, kar pomeni, da bomo lahko v Murski Soboti v prihodnje pozdravili tudi najboljše slovenske skakalce v daljino. Pol stoletja bakovskih čebelarjev lati jubileji so nekaj posebnega. To velja tudi za čebelarje iz Bakovec, Satahovec, Kroga in Dokležovja, združene v Čebelarsko društvo (ČD) Bakovci. V društvu je štirinajst čebelarjev, ki imajo 498 čebeljih družin. Njihov predsednik je Franc Kovač. Ob jubileju so izdali obsežno publikacijo o zgodovini društva. Priznanja ob 50-letnici so prejeli: Jože Vohar, Franc Lapoši, Štefan Antolin, Franc Kovač, Jože Meolic, Franc Sreš, Milan Vohar, Alojz Brunec, Vlado Horvat, Franc Idič, Leopold Šeruga, Aleksander Kološa, Štefan Kuhar, Kinološko društvo Bakovci, Krajevna skupnost Bakovci ter Zveza Čebelarskih društev Murska Sobota. Končno gradnja zbiralnice živalskih odpadkov d konca poletja na koncu lokacije bodoče industrijske cone med Mursko Soboto in Noršinci gradijo objekt, za katerega si je dolga leta prizadevala tudi strokovna kmetijska javnost. V njem ne bo le zbiralnica poginulih živali, temveč še patomorfološka diagnostika in veterinarski laboratorij. Sedanja zbiralnica na Lendavski ulici v Murski Soboti je lani na območju pomurskih upravnih enot zbrala 2.000 ton mrtvih živali, kar je četrtina vseh v državi. 9 MESTNI SVET številka 29 Deskarji so ostali v mestu eprav je Mestna občina Murska Sobota v kompleksu BTC-ja v Nemčaveih že pred dvema letoma uredila posebni poligon za "skejterje", torej rolarje na deski, vanj pa je za izvajanje najrazličnejših vragolij namestila tudi številne naprave, mladi virtuozi na deskah še vedno raje uporabljajo naravne poligone. Enega so odkrili na parkirišču za restavracijo Zvezda v Murski Soboti, saj jim je teren očitno pisan na kožo. Skok čez dve cvetlični koriti z desko na štirih kolesih ni mačji kašelj Rolanje na parkirišču za restavracijo Zvezda Odloki, imenovanja, dopolnitve in spremembe Otroški počitniški dom Murska Sobota Občinski svetniki in svetnice so na zadnji seji sprejeli Odlok o ustanovitvi Zavoda z imenom "Otroški počitniški dom Murska Sobota" ali v hrvaščini "Dječje odmaralište Murska Sobota.". Gre za počitniški dom, ki že vrsto let stoji v Baški na hrvaškem otoku Krku, med poletnimi meseci pa omogoča bivanje otrokom, skrb za njihovo zdravje, izkoriščanje prostega časa in druge oblike aktivnosti. Cilj Zavoda ni ustvariti dobiček, saj je ta namenjen izključno za opravljanje in razvoj dejavnosti Zavoda, je še med drugim zapisano v Odloku. Do imenovanja ravnatelja Otroškega počitniškega doma je za vršilca dolžnosti mestni svet imenoval Bojana Nemca iz Murske Sobote. Opravljal bo vse naloge, ki so povezane z ustanovitvijo in pričetkom delovanja Zavoda, obenem pa ga upravljal, zastopal in vodil. V upravni odbor Zavoda so imenovali Štefana Cigana in Antona Petkoviča iz Murske Sobote ter Ivana Tibauta iz Žižkov. Spremembe in dopolnitve Mestni svet je sprejel tudi spremembe in dopolnitve statuta mestne občine Murska Sobota. V spremenjenem in dopolnjenem statutu so jasneje urejeni primeri predčasnega prenehanja mandata občinskih funkcionarjev zaradi opravljanja funkcij in drugega dela, ki ni združljivo s funkcijo. Določeno je tudi pravno varstvo funkcionarjev glede predčasnega prenehanja mandata. Novela Zakona o lokalni samoupravi podrobneje ureja plačila za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, ki delo opravljajo nepoklicno. Zato je dopolnjen 17. člen statuta. Spremenjene so določbe, ki se nanašajo na občinsko upravo kot občinskega upravnega organa. Natančneje so razmejene pristojnosti mestnega sveta, naloge župana in položaj direktorja mestne uprave. Statut je usklajen z Zakonom o lokalnih volitvah. Spremembe so povezane z nadomestnimi volitvami članov krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Poleg tega ukinjajo zbore volivcev kot možno obliko določanja kandidatov. Imenovana komisija za pripravo volilnega imenika romske skupnosti Letos bodo izvedene volitve občinskih svetov, županov, svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti. V mestni občini Murska Sobota bodo enega člana sveta (v skladu z odlokom o določitvi volilnih enot za volitve članov mestnega sveta in župana mestne občine) volili pripadniki romske skupnosti. Volilni imenik državljanov, ki pripadajo romski skupnosti na območju občine, bo sestavila posebna komisija, ki jo je na predlog društev oziroma zvez društev pripadnikov romske skupnosti imenoval mestni svet. Predsednik komisije je Štefan Bajič iz Murske Sobote, njena člana pa sta Jože Šerkezi iz Černelavcev in Karel Bajič s Pušče. 10 september 2002 MESTNI SVET Župan mestne občine Murska Sobota Drage občanke in občani mestne občine Murska Sobota očasi se izteka štiriletno obdobje, za katero ste mi zaupali vlogo vašega župana. Čutim obvezo, da ob koncu mandata na kratko opišem rezultate, ki smo jih v tem času skupaj dosegli. Ne želim naštevati vseh investicij oz. pridobitev, sem pa vesel, ko ugotavljam, da so vse obljube, ki sem vam jih dal pred izvolitvijo, praktično izpolnjene. Pri tem moram izpostaviti, da so nekatere investicije še v teku oziroma pripravah, vendar zanesljivo podkrepljene, tako da o njihovi realizaciji ne gre dvomiti. Eden osnovnih ciljev je bila izgradnja komunalne infrastrukture, ki je imela cilj doseči enakomerno stopnjo opremljenosti vseh naselij v občini. To nam je v veliki meri tudi uspelo in je tako naša občina po tej strani med vodilnimi v Sloveniji. Nekatera naselja so v tem času pridobila več kot prej v celotnem obdobju svojega obstoja. Cilj - v vsako hišo zdrava pitna voda in kanalizacija, je tik pred uresničenjem. Pretežni del občanov pa ima tudi že enake možnosti priklopa na plinsko omrežje. Drugo področje, ki smo ga uvrščali med prioritete, je skrb za naše najmlajše. To smo reševali s skrbjo za ustrezne pogoje otroškega varstva in osnovnega šolstva. Oboje za naše otroke predstavlja v rani mladosti drugi dom. Želeli in uspeli smo, ti pogoji so na ravni boljših v državi. Velik poudarek smo namenili kulturi in športu. Uspeli smo v večji meri vzdrževati objekte in pridobiti še nove. Tudi za dejavnost smo namenili dovolj sredstev, tako da občani niste bili prikrajšani za prireditve, tako kulturne kot športnorekreativne. Zelo pozorni smo bili na področju sociale, pomoči občanom in gradnje stanovanj. Smo ena redkih občin, ki ima res dobro organizirano pomoč za starejše občane na domu. Izredno pristni so odnosi s humanitarnimi in invalidskimi društvi, društvom upokojencev, posebej pristna so vsakoletna srečanja s starejšimi občani. Na področju stanovanjske gradnje smo z izgraditvijo dveh objektov s skupaj 84 stanovanji v veliki meri omilili stanovanjske probleme. Nikakor pa ne v celoti. Ustrezno skrb smo ves čas namenjali tudi pripadnikom romske skupnos ti. Vključevanje Romov v družbeno življenje dobiva vedno bolj prepoznavno obliko. Večjih težav praktično ni. Med prioritete uvrščam tudi izgradnjo mestnega središča. V zadnjih petih letih je Sobota pridobila nekaj lepih objektov. S predvideno izgradnjo še treh objektov v ožjem središču pa bo to dobilo končno podobo s sprehajalno stezo, tremi krožišči in preurejenim prometom. Že nekajkrat smo od Turistične zveze Slovenije pridobili naslov najlepše urejenega srednje velikega mesta v Sloveniji. Ko bo mestno središče dobilo končno podobo, nam bo ta naslov pripadal še bolj upravičeno. I Posebno poglavje pa so državne investicije v naši občini. Obljubil sem objekte, na katere je Sobota čakala že trideset let in danes stojijo. V mislih imam pokrajinsko in študijsko knjižni- cin porodnišnico; ekonomska šola je v fazi priprav na gradnjo. Obljubil sem tudi odsek avtoceste na območju naše občine. Nekateri pravijo, da se s temi par kilometri župan ne bi smel hvaliti. Rad se pohvalim s tem, in to upravičeno. Pa ne zaradi hvale, ampak ker je vključen tudi novi most čez Muro, za katerega marsikdo ni verjel, da ga bo dočakal. Istočasno pa bo s tem konec more občanov, ki živijo ob Cankarjevi cesti, za katero sem obljubil preplastitev in je ta tudi izvedena. Prve uspešne korake smo naredili tudi pri pridobivanju sredstev Evropske skupnosti. Tako smo sanirali velik del gradu v Rakičanu in pridobili izobraževalni center, vse pa je dogovorjeno tudi za gradnjo podjetniškega inkubatorja v prihodnjem letu. Drage občanke in občani, veliko smo delali in veliko pridobili. Morda bo vse navedeno komu zvenelo kot hvaljenje. Sam to jemljem samo kot obvezo, da ob koncu mandata pred vas položim račun za vaše zaupanje. In prav to zaupanje mi je dalo energijo in moč, da sem se občasno tudi trdo spoprijel z državnimi institucijami v prid naše občine in s tem dostikrat tudi v prid celotne pokrajine ob Muri.Verjamem, da vsega nisem naredil po okusu vseh. Tistim, ki jim nisem bil po volji, se opravičujem, vsem, ki ste mi zaupali, dajali podporo in mi s tem stali ob strani, pa iskrena hvala. Vaš župan Anton Slavic 11 MESTNI SVET številka 29 Mestna občina med prvimi v Sloveniji podelila koncesijo za čiščenje voda Zaupano Petrolu in Pomgradu mestni občini se bo kmalu začela gradnja nove čistilne naprave. Župan mestne občine Anton Slavic, predsednik uprave družbe Petrol Janez Lotrič in direktor Pomgrada Tadej Ružič so namreč v soboški občini podpisali koncesijsko pogodbo za njeno gradnjo ter za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Koncesija za projekt, ki stane 2 milijardi tolarjev in ki naj bi bil končan v 17,5 meseca, je podeljena za obdobje 25 let. Izpolnjene obljube S projektom želi občina izpolniti obljube, da bo vsem omogočen priklop na komunalno omrežje. "Ker gre pri tem za velik finančni zalogaj, v gradnjo kanalizacijskega omrežja pa je občina doslej vložila 1,3 milijarde tolarjev, je bilo treba za projekt čistilne naprave poiskati dodatna sredstva," je dejal župan Anton Slavic. Dodal je še, da so se na projekt pripravljali več let, saj je po strokovni, organizacijski in finančni plati zelo zahteven. Podžupan mestne občine Rudi Horvat pa je dejal, da se je postopek za izbiro koncesionarja začel marca, nanj so prispele tri ponudbe, med njimi pa je bila najugodnejša prav skupna ponudba Petrola in Pomgrada. Za vse v občini Sedanja čistilna naprava je bila zgrajena že leta 1970. Čeprav so jo leta 1995 dogradili ter postavili nov zadrževalni bazen, ločilni objekt, povezovalne kanale, transformacijsko postajo, delilni objekt in uredili del dovoznih pot, ne ustreza vsem sodobnim predpisom. Neustrezna je tudi njena zmogljivosti in kakovost čiščenja odpadnih voda. Družbi Petrol in Pomgrad zagotavljata, da bosta zgradila novo čistilno napravo v velikosti 42 tisoč enot. To naj bi to zadostovalo za vso prebivalstvo mestne občine in tudi za prihodnjo industrijsko cono. Čistilna naprava bo postavljena ob že obstoječi čistilni napravi v severovzhodnem delu Murske Sobote. Namenjena bo za mehansko in biološko čiščenje, filtracijo, flokulacijo in dezinfekcijo odpadnih voda v potoku Ledava in drugih manjših vodotokih v okolici. V novo čistilno napravo se bo stekala tudi odpadna voda iz Martjancev v občini Moravske Toplice in iz Bakovcev, saj bodo napeljali povezovalni tlačni vod do mestnega kanalizacijskega sistema za prevzem tamkajšnjih odpadnih voda. Koncesionar bo tako opravljal gospodarsko javno službo čiščenja komunalnih odpadkov in padavinskih voda na celotnem območju občine Murska Sobota. Velika odgovornost Ob podpisu pogodbe je predsednik uprave družbe Petrola Janez Lotrič poudaril, da gre pri projektu za veliko odgovornost konzorcija. Obenem je obljubil, da bodo naredili vse za uspešno uresničitev projekta. Gospodarnost Petrolovega in Pomgradovega vlaganja v čistilno napravo je preračunana na celotno obdobje, predvideno s koncesijsko pogodbo. Medsebojno sodelovanje med Petrolom in Pomgradom je v pogodbi natančno določeno, vendar so podrobnosti poslovna skrivnost, je še povedal Lotrič ter dodal, da ima Petrol v svoji strategiji zapisano, da bodo sodelovali pri večjih ekoloških projektih, zlasti pri gradnji čistilnih naprav. Čistilne naprave v upravljanju Petrola bodo očistile do 20 odstotkov odpadnih voda v Sloveniji. Dejan Fujs Župan mestne občine Anton Slavic, predsednik uprave družbe Petrol Janez Lotrič in direktor Pomgrada Tadej Ružič so namreč v soboški občini podpisali koncesijsko pogodbo za gradnjo čistilne naprave in za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Pravila za objavo predvolilnih prispevkov v soboških novinah ot nalaga 5. člen Zakona o volilni kampanji, moramo najmanj 45 dni pred glasovanjem objaviti pravila (obseg, način in pogoji) izrabe objavnega prostora za predstavitev kandidatov, kandidatnih list in njihovih programov. Prvo in najpomembnejše načelo teh pravil je enakopravnost. Zato bo v naslednji številki Soboških novin (predvidoma zadnji teden oktobra) za vse na voljo enak obseg. Tako boste v posebni prilogi lahko prebrali, kdo so kandidati, med katerimi se boste odločali na volitvah. Izjema so kandidati (kandidatke) za župana Mestne občine Murska Sobota, ki se bodo predstavili bolj podrobno - vsak bo imel na voljo polovico časopisne strani. Predstavitev bo v skladu s 15. členom odloka o ustanovitvi in izdajanju Soboških novin in je brezplačna. Kriterij za razvrstitev kandidatov oziroma list je abecedni vrstni red (priimek kandidata oziroma uradno ime liste). Bojan Peček, odgovorni urednik 12 september 2002 KULTURA Pokrajinska in študijska knjižnica Zapreti in razprodati knjige? Pomurju še nismo izpeljali prvega skupnega projekta - gradnje nove knjižnične stavbe v Murski Soboti, pa se je pojavil naslednji problem: financiranje dejavnosti knjižnice. Novembra lani je bil sprejet Zakon o knjižničarstvu, kjer je, kakor že v Zakonu o lokalni samoupravi, zapisana naloga vsake občine: zagotavljanje splošne knjižnične dejavnosti. Po tem zakonu mora vsaka občina zagotoviti knjižnično dejavnost za svoje občane tako, da ustanovi splošno knjižnico sama ali skupaj z drugimi občinami. Splošna knjižnica pa je lahko samostojna le, če izvaja knjižnično dejavnost za okvirno 10.000 in več prebivalcev, če pa izvaja to dejavnost za območje z manjšim številom prebivalcev, je enota samostojne knjižnice. Ker nobena od občin na področju Upravne enote Murska Sobota, razen mestne, ne izpolnjuje pogoja za ustanovitev samostojne knjižnice, mora vseh 12 občin, v skladu s "knjižnično mrežo", ustanoviti skupno splošno knjižnico. Doslej je breme finan ciranja te ustanove nosila le mestna občina. Po zakonu pa se od 1.1.2002 finančna obveznost za skupne stroške, ki obsegajo mate rialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in ob delavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke in bibliobusa ter z delovanjem skupnih služb, razdeli na občine us tanoviteljice premosorazmerno s številom njihovih prebivalcev. Po razdelitvi teh stroškov in potrditvi te razdelitve s strani Ministrstva za kulturo RS, odpade na Mestno občino Murska Sobota 42% vseh stroškov (delež prebivalcev je 33 %. Razlika predstavlja stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju naše mestne občine. Tako smo v proračunu letos za delovanje zagotovili 30 milijonov tolarjev in jih v prvih štirih mesecih v celoti tudi nakazali, da je knjižnica lahko nemoteno poslovala. V rebalansu proračuna pa bomo priskrbeli še nadaljnjih 17 milijonov tolarjev (skupaj 42 % stroškov). Za nakup knjig smo v proračunu (v skladu z normativi) zagotovili in v prvem polletju v celoti nakazali nekaj več |kot osem milijonov tolarjev. Očitki so neutemeljeni Ker kljub prošnjam in zahtevam v.d. direktorice Suzane Pahič Szabo od drugih 11 občin ni bilo večjega finančnega odziva, je knjižnica ostala brez virov financiranja in posledično plač. Za julijsko plačo so najeli kredit. Jamstvo zanj je prav tako dala naša obči- na. Trenutno imajo 16 milijonov dolga za materialne stroške in nakup knjižničnega gradiva, bibliobus je ostal brez goriva, grozi jim izklop elektrike, na službena potovanja in izobraževanja že nekaj časa ne hodijo več, če pa že, si dnevnic in potnih stroškov ne izplačujejo. Vsi očitki, da so stroški delovanja Pokrajinske in študijske knjižnice previsoki, so neutemeljeni. Več kot 80 % predstavljajo plače, ki se izplačujejo v skladu z zakonodajo in panožno kolektivno pogodbo, ki jo podpisuje ministrica za kulturo. Gre za 20 zaposlenih, kar predstavlja veliko podzaposlenost, saj bi po normativih moralo biti zaposlenih kar 38 delavcev. Zaradi finančnega položaja, v katerem se je znašla knjižnica in ker je po zakonu o knjižničarstvu rok za ustanovitev in uskladitev organizacije in delovanja knjižnice s tem zakonom 23.11.2002 (zakaj potem uresničevanje zakona glede financiranja s 1.1.2002?), se v.d. direktorica Suzana Pahič Szabo že od imenovanja v mesecu aprilu tega leta trudi, da bi prepričala župane in svetnike enajstih občin: "Knjižničarji smo vaši, občinski, če nas hočete ali ne. Da nas hočete, kažejo tudi lanskoletni statistični podatki o delu v naši knjižnici: temeljna zaloga knjig znaša skoraj 260 tisoč enot, zabeležili smo 170 tisoč obiskov, izposodili smo več kot 480 tisoč knjižničnih enot. To so številke, ki ne pomenijo kulture kot nekaj neoprijemljivega, temveč ogromno pozitivno gibanje ljudi, ki mora voditi k napredku. Temu strokovno pravijo ohranjanje nacionalne identitete, vseživljenjsko izobraževanje in prehod v informacijsko družbo." Podpora književnikov Konec avgusta so se v salonu Murske republike zbrali pomurski in drugi književniki na literarnem branju v podporo Pokrajinski in študijski knjižnici. Franci Just, slavist: "Med slovensko osamosvojitveno vojno me je bilo najbolj strah, da bi letalski izstrelki, ki so bili usmerjeni v bližnjo vojašnico, zadeli soboško knjižnico. Nisem si upal zamisliti takega nenadnega uničenja zgodovinskega spomina in duhovnega izročila, še manj sem si lahko predstavljal posledice. Feri Lainšček, pisatelj: "Knjiga je, vsaj v civilizaciji, ki ji pripadaš, še zmeraj simbol znanja in modrosti, knjižnica pa neizmerna človekova rezerva in vedno razpoložljiv zaklad." Pogovor z ministrstvom 29.avgusta so se župani 12 občin oziroma njihovi predstavniki zbrali na pogovoru s predstavnikoma Ministrstva za kulturo, državnim sekretarjem Cirilom Baškovičem in državno podsekretarko Jelko Gazvoda. Povedali so, da svojih obveznosti do Pokrajinske in študijske knjižnice v prvi vrsti ne poravnavajo zaradi pomanjkanja denarja. Določili so rok za podpis pogodbe o sofinanciranju knjižnične dejavnosti - to je 15. september, sicer bodo morali v oktobru knjižnico zapreti. Za knjižnico gre Pravkar v vseh oddelkih PIŠKa in izven njih poteka zbiranje podpisov k pismu "pomurskih kulturnih delavcev in drugih zgroženih državljanov" z naslovom ZA POKRAJINSKO IN ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO V POMURJU GRE! Če vam je za obstoj knjižnice in naroda nasploh, se podpišite tudi vi! Brigita Perhavec 13 v. d. direktorice Suzana Pahič Szabo in profesor Franci Just MLADI številka 29 Kam v prostem času? - 2. del ruštvo prijateljev mladine Murska Sobota je v preteklih letih pripravljalo zloženko Tvoj prosti čas, v kateri so bile zbrane in objavljene vse informacije o tem KAKO in KJE v mestni občini Murska Sobota lahko mladi koristno in prijetno preživijo svoj prosti čas. Informacije so zagotovo koristne tudi za manj mlade. Za šolsko leto 2002/2003 smo prvo polovico teh podatkov objavili že v prejšnji številki Soboških novin, zdaj pa dodajamo še preostanek informacij. ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO M. SOBOTA Inf. na tel.: 530-42-70 • Tabor za mestne otroke o življenju na podeželju - jun. 2003 • Ekološko geografski tabor - jun. 2003 • Mala lončarska delavnica - jul. 2003 • Ekološki tabor Žabec - jun. 2003 • Poletna šola računalništva - avg. 2003 • Astronomski tabor - jul. 2003 • Ekološki tabor Dobrovnik - jul. 2003 • Etnološko likovni tabor Grad - jul. 2003 RADENSKA ZVEZDA - DIANA, M. SOBOTA Inf. na tel.: 514-12-00 (recepcija) 514-12-24 (TRC) 514-12-15 (pizzerija) Za šol. leto 2002/2003 ponujajo: • 15% popust pri vstopnini za bazen, fitnes in savno v TRC v hotelu Diana • 10% popust na ponudbo pizz, špagetarije in malic pri koriščenju v lokalu Pizzerija v hotelu Diana • kopanje v zimskem bazenu v hotelu Diana KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI Inf. na tel.: 041-798-253 (Marjan Horvat) V času od sept. 2002 - avg. 2003 organizirajo dva romska tabora in sicer prvega v času od 01.07.2003 - 14.07.2003, drugega pa od 15.07.2003 - 31.07.2003. Odvijala se bosta v vaškem domu Černelavci, Zadružna 5. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE M. SOBOTA Inf. na tel.: 531-10-00 (Brigita Perhavec) Organizirajo prireditve: • ob Tednu otroka v oktobru • Veseli december • zimske počitnice • pustno rajanje • in še kaj! PLANINSKO DRUŠTVO MATICA M. SOBOTA Inf. na tel.: 041-614-672 (Jože Ružič) PLANINSKO DRUŠTVO MURA M. SOBOTA Inf. na tel.: 041-854-058 (Franc Donša) ŠAHOVSKO DRUŠTVO RADENSKA POMGRAD Inf. na tel.: 041-717-112 (Franc Kramar) Vabijo predvsem mlade v starosti 7. -10. let POTAPLJAŠKO DRUŠTVO M. SOBOTA Inf. na tel.: 031-320-992 (Mitja Slavinec) MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV M. SOBOTA, ŠPORTNA SEKCIJA Inf. na tel,: 536-15-59 - ob delavnikih do 15. ure 534-94-74 (Anton Tonček Kos) Rekreacija: • atletika • sedeča odbojka • avtomatsko in vrtno kegljanje • streljanje z zračno puško • ribolov • pikado • šah • namizni tenis • balinanje KOLESARSKI KLUB M. SOBOTA Inf. na tel.: 041-772-407 (Saša Dolgov) • od rekreativnega do tekmovalnega kolesarjenja (gorsko in cestno kolesarstvo) TENIŠKI KLUB M. SOBOTA Inf. na tel.: 537-12-60 Delovni čas: 8. - 20. ure • šola tenisa (maj - okt.) • rekreativno igranje tenisa (vsak dan - predhodna rezervacija) ROKOBORSKI KLUB M. SOBOTA Inf. na tel.: 031-564-306 (Stanko Šernek) ŠNK MURA M. SOBOTA Inf. na tel.: 040-296-371 (Jožef Vouri) NK RAKIČAN Inf. na tel.: 041-832-372 (Milan Vouri) KLUBI MALEGA NOGOMETA (v vseh krajih Mestne občine M. Sobota) Inf. na tel.: 537-19-61 (Štefan Mesarič) ATLETSKI KLUB POMURJE M. SOBOTA Inf. na tel.: 531-18-20 (Tiberij Lebar) DRUŠTVO ZA ŠPORTNO REKREACIJO: - HOKEJ NA TRAVI Inf. na tel.: 041-694-050 - BADMINTON M. SOBOTA Inf. na tel.: 041-667-295 (Ludvik Zelko) - SEKCIJA AIKIDO Inf. na tel.: 031-279-809 (Jure Novak) TAEKWON-DO KLUB ORION Inf. na tel.: 041-343-663 (Mitja Perš) ŠPORTNA ZVEZA M. SOBOTA Inf. na tel.: 537-19-60 (Ludvik Zelko) TENIŠKI KLUB RAKIČAN Inf. na tel.: 041-538-076 NAMIZNOTENIŠKI KLUB "MORAVSKE TOPLICE SOBOTA" Inf. na tel.: 041-803-795 (Miran Močan) 14 september 2002 MLADI SQUASH KLUB MURSKA SOBOTA Inf. na tel.: 348-871 (Edvard Flisar) STRELSKA DRUŽINA BAKOVCI Inf. na tel.: 543-10-67 (Štefan Červek) STRELSKA DRUŽINA POMURKA Inf. na tel.: 031-867-448 (Franc Ščančar) STRELSKA DRUŽINA TRAP ŠTEFAN KOVAČ M. SOBOTA Inf. na tel.: 534-16-20 (Karel Pojbič) JUDO KLUB M. SOBOTA Inf. na tel.: 536-15-50 (Anton Tonček Kos) KARATE KLUB M. SOBOTA Inf. na tel.: 041-839-640 (Milan Zadravec) KARATE KLUB "Kyu" M. SOBOTA Inf. na tel.: 041-540-143 (Jože Horvat) KARATE KLUB “CIVITAS SOBOTA" Inf. na tel.: 530-29-11 (Dragan Skandali) KARATE KLUB MURA-KEN Inf. na tel.: 031-509-730 (Roland Horvat) ODBOJKARSKI KLUB POMURJE Inf. na tel.: 041-434-231 (Štefan Flisar) KAJAK KANU KLUB MURA KROG Inf. na tel.: 031-666-230 (Štefan Varga) ŽENSKI ROKOMETNI KLUB POMURJE - BAKOVCI Inf. na tel.: 534-11-49 (Franc Donša) KOŠARKARSKI KLUB POMURJE SKINY (ženski) Inf. na tel.: 031-260-332 (Lena Gabor) KOŠARKARSKI KLUB RADENSKA - CREATIV SOBOTA Inf. na tel.: 041-744-760 (Peter Juteršnik) • vadba 2x tedensko po 75 min. celo šol. leto • poletna košarkarska šola v mesecu jul. 2003 (fantje in dekleta) • klubske selekcije - treningi 5x tedensko ROLLER KLUB M. SOBOTA Inf. na tel.: 041-331-113 (Robert Car) 041-464-774 (Vida Šeruga) I KAJAK KANU KLUB MURA KROG I Inf. na tel.: 526-11-40 (Koloman Horvat) AERO KLUB M. SOBOTA Inf. na tel.: 041-697-400 (Jože Šadl) • balonarska sekcija • jadralna sekcija • modelarska sekcija • motorna sekcija • sekcija ultra lahka letala • padalska sekcija PLESNA ŠOLA FLOTA, M. SOBOTA Inf. na tel.: 041-381-615 (Svetlana Krstič) 041-432-153 (Darko Vrebac) Dejavnost za otroke in mladino od sept. 2002 - jul. 2003: 1. skupina (otroci stari od 5. leta naprej) 2. skupina (otroci stari od 10 do 13 let) 3. skupina (stari od 15 let naprej) A&S SPORT TEAM Inf. na tel.: 041-381-615 (Svetlana Krstič) • aerobika • aerobika z lahkimi utežmi • aerobika s step klopco. Teden mobilnosti vropska komisija je leta 1998 prvič predstavila pobudo “V mestu brez avtomobila", ko je 22. septembra svoja središča za avtomobilski promet zaprlo več mest v članicah Evropske unije. Po uspehu akcije se je komisija odločila, da jo bo letos razširila na teden med 16. in 22. septembrom in jo poimenovala Evropski teden mobilnosti. V pobudo se je vključila tudi Slovenija, saj se podobno kot državljani unije tudi prebivalci Slovenije vse bolj zavedajo negativnih vplivov mestnega prometa na okolje. Pobudi Evropski teden mobilnosti se je letos v Sloveniji pridružilo kar 26 slovenskih mest, med njimi tudi Murska Sobota. V nedeljo, 22. septembra bo teden mobilnosti sklenil Dan brez avtomobila. Ta dan bo večina sodelujočih mest zaprla del svojih središč za motorni promet. V Murski Soboti bo mestno središče zaprto v nedeljo, 22. septembra, od 5.00 do 13, v ponedeljek, 23. septembra, pa od 5.00 do 19.00. Prednost bodo imeli tisti, ki uporabljajo okolju prijazna prevozna sredstva, hkrati s tem pa bodo mestne uprave prebivalcem omogočile doživetje svojega mesta brez avtomobila. V Murski Soboti bodo v tednu mobilnosti poleg tega pripravili še likovne in druge delavnice, otroci iz vrtcev se bodo vozili s skiroji in kočijo, osnovnošolci in srednješolci pa z rolerji. Odprta bo tudi nova kolesarska pot do Bakovcev, predstavili bodo načrtovane prometne ureditve, pripravili okrogle mize na temo prometne varnosti, nastopilo bo ulično gledališče. Za promocijo pobud v Sloveniji je ministrstvo pripravilo tudi televizijski in radijski oglas, spletno stran in tematsko zgibanko. MLADI številka 29 Festival FUKS si utira pot den zadnjih koncev tedna v sicer muhastem poletju 2002 je bil vendarle obsijan s soncem. In to prav takrat, ko je Športno kulturno društvo "Mladi" iz Murske Sobote pripravilo nepozaben dogodek, ki si ga je v dveh dneh ogledalo nekaj nad 2.500 obiskovalcev. Z raznovrstnostjo svojega programa, z organizacijo in postavitvijo prizorišča se lahko FUKS postavi ob bok marsikateremu večjemu festivalu. Organizacijska ekipa, ki je štela 23 članov, je postavila začasno prizorišče na Noršinski cesti v Murski Soboti, nad katerim so bili navdušeni tako obiskovalci kot nastopajoči in novinarji iz Slovenije ter Hrvaške (Arena -29.8.2002, http://www.bosnia.ba/muzika/Recenzije2/fuks2002.php3). Tako so obiskovalce v petek pričakali Boardwalk Casino, Kontrabant, Alya, izvrstna Lara Baruca in odštekani Leteči odred. V soboto so kot prvi nastopili ptujski Ko pije, takoj za njimi pa so obiskovalce presenetili Half naked iz Ljubljane s svojim prodornim nastopom priredb znanih tujih glasbenih skupin, nakar so oder in prizorišče dobesedno ponesli v višave Prijavo kazalište s frontmenom Mladenom Bodalcem, ki je tudi osebno pozdravil navdušeno publiko. Za njimi pa so številni publiki zapela še lendavska Gnila jajca. Na prizorišču je bil tudi odprt šotor, ki je nudil kreativni počitek obiskovalcem koncertov domačih in hrvaških glasbenih zvezd. Drugi šotor je bil zaprt in za glasbo z glavnega odra nemoteč. V petek smo doživeli House party z DJ Aleksijem, Damirjem, Plotzem, Bertijem, Juretom..., v soboto pa je v njem kraljeval Radio Center Party. V petek in soboto se je mnogo mladih ob kvalitetni glasbi zabavalo do zgodnjih jutranjih ur. Seveda pa festivalsko dogajanje ni bilo namenjeno le zabavi. V okviru festivala so organizirali tudi poučni del z delavnicami in okroglimi mizami. V petek je potekala Šola zdrave kuhinje pod taktirko Zavoda RS za zdravstveno varstvo iz Murske Sobote in delavnica o Ibogainu, ki jo je vodil Roman Paskulin iz istoimenske ustanove. V soboto pa so izvedli šolo varne vožnje na Varnostno-prometnem poligonu centra Gaber, ki so jo organizirali v sodelovanju s soboško enoto Zavarovalnice Triglav. Na prizorišču festivala je potekal tudi Wallpainting. V soboto je je bila okrogla miza na temo AIDS - vojna proti človeštvu, ki jo je vodila dr. Evita Leskovšek, direktorica Inštituta RS za varovanje zdravja in predsednica AIDS fondacije Robert, ki je prispevala tudi zastonj kondome. Na okrogli mizi je sodelovala tudi Miss Slovenije Rebeka Dremelj. Mnogi obiskovalci so pohvalili prizadevanja organizatorjev, da so v sodelovanju z Avtobusnim prometom iz Murske Sobote organizirali brezplačne avtobusne prevoze, s katerimi se je marsikdo, utrujen od festivalskega dogajanja, odpeljal domov. Za sodelovanje v projektu se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi Fuksa. Vidimo se prihodnje leto... ... organizatorji Fuksa 16 september 2002 MLADI Lanparty - mrežna zabava v Murski Soboti anparty je oblika računalniškega druženja za mlade, ko se združijo vneti igralci računalniškihi iger. Igrajo preko računalniške mreže in kažejo znanje v igranju različnih iger. Rezultati pokažejo najboljšega udeleženca. Lanpartyi so v drugih mestih po Sloveniji že stalnica in so zelo priljubljeni. V Murski Soboti pa je bila taka oblika računalniškega druženja prikazana prvič. Organizatorja, pomursko spletno informacijsko središče - www.sobotainfo.com in Mladinski informativni in kulturni klub MIKK, sta poskrbela za prijeten ambient in odlično izpeljala svoj del naloge. Zbranih je bilo 15 prijav, kajti toliko I udeležencev so pač dopuščale trenutne prostorske in tehnične zmožnosti. Med prijavljenimi so bili dijaki, študenti in ostali zabave željni posamezniki. Lanparty je trajal 3 dni in to skoraj dobesedno "dan in noč". Glavna nagrada, bon v vrednosti I 20.000 tolarjev podjetja IPC, je bila odlična stimulacija za zadnji dan lanpartya, ki je bil zaznamovan s tekmovalnim delom. Zmagovalec je bil Mitja Grmadnik, ki je zmagal v vseh tek- Imovalnih kategorijah. Tudi drugo in tretjeuvrščeni niso ostali praznih rok, kajti dobili so tolažilno nagradno Kluba prekmurskih študentov. INaj omenim še igre, ki so jih neutrudni igralci igrali te tri dni: Rune, Medal of honor (tekmovalna), Colin 2 (tekmovalna), Need For Speed 5, Unreal tournament... Namen lanpartya je bil združiti mladino in jim praktično predstaviti verjetno najboljšo vrsto računalniške zabave - lanparty. Ta namen je bil dosežen, obiskovalci in sodelujoči pa so bili zelo zadovoljni. V prihodnje si vsi želimo več tovrstne zabave. Zabaven video posnetek z lanpartya in kar nekaj utrinkov pa lahko najdete na www.sobotainfo.com ali pa na spletni strani MIKKa. Mitja Podgajski Jesenski MIKK 13.9.2002 - METAL KLAVNICA SCAFFOLD, Ljubljana (death metal), ROOT'A BALOOTA, Koper (thrash metal), TENEBRA, Ljutomer (gothic metal) 21.9.2002 - GRIND ATTACK RETURNS MASTIC SCUM, Dunaj A, (grind core), DICKLESS TRACY, Brežice SLO, (grind core), DISLIKE, Požega HR, (crust grind), KDP, Slavonski Šamac HR, (Grind core) 28.9.2002 - MARATON RADIA ŠTUDENT Kramfid, Melodram, +neo, +uzmi ruke, +lunar, +... 4.10.2002 - MIKK-ova MLADA GALERIJA razstava slik Daniela Kavaša 5.10.2002 - KLUBSKI MARATON RADIA ŠTUDENT - HIP HOP PARTY Cancel, Valterap, +B0C 12.10.2002 - KLUBSKI MARATON RADIA ŠTUDENT Tenacious zghantsi, Gdo?, + polis korps 18.10.2002 - Party elektronika 26.10.2002 - RESSURECTION FEST II. Aktivna propaganda 2.11.2002 - KLUBSKI MARATON RADIA ŠTUDENT Ruins matador, Deca debilane, kraški solisti 9., 16., 25. 11. 2002 - MALI VELIKI ODER 20.12.2002 - MIKK-ov božični koncert 17 udi letos je jesenski čas tisti, ki nam bo v MIKK pripeljal poleg zime nove pomurske glasbene upe. Od 1.9.2002 se lahko mladi glasbeniki že drugič prijavijo na MIKK-ov razpis Mali-veliki oder. To je MIKK-ov dolgoročni projekt, ki vsako leto opozori na mlade pomurske glasbene ustvarjalce, pri katerem imajo mladi možnost druženja, spoznavanja različnih glasbenih praks in izmenjavanja izkušenj. Namenjen je predvsem spoznavanju in promociji mladega glasbenega naraščaja v regiji. Rok za prijavo je petek, 25. oktober 2002! Prijava mora vsebovati izpolnjeno prijavnico, biografijo, fotografijo skupine ter demo posnetek (lahko posnetek z vaj). Prijave s podatki sprejemamo v MIKK-u na 'našem naslovu: MIKK, p.p. 196 9000 Murska Sobota ali na E-mail naslovu: mikk.ms@siol.net, s pripisom "VELIKI - MALI MIKK-ov ODER" V jesenskem času bomo zopet odprli sezono potopisnih ih Idrugih predvanj, v naši galeriji se bodo zvrstile razstave različni del mladih avtorjev, vsekakor so pa tu še koncerti ob petkovih oz. sobotnih večerih. Pri koncertih velja poleg "standarne” Alternativne godbe omeniti še Klubski maraton Radia Študent iz Ljubljane, ki nas bo v MIKK-u obiskal štirikrat. Naj opozorim še na nekaj dogodkov, ki so načrtovali še v letošnjem letu: KULTURA številka 29 Znamke v Pokrajinskem muzeju Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti so odprli razstavo z naslovom Znamke prekmurskih in medmurskih izdaj leta 1919. V zbirki je zbirko sto petdesetih znamk iz obdobja, ko je vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev najprej pozimi leta 1918 zasedla Medmurje, potem pa še Prekmurje po odobritvi mirovne konference avgusta 1919. Takrat so na poštnih uradih v Prelogu, Murskem Središču, Beltincih in Dobrovniku oficirji samoiniciativno ali po ukazu pristojne komande takoj po prevzemu poštnih uradov ročno pretisnili zaloge ogrskih znamk z znakom "SHS", v primeru Dobrovnika pa je na žigu znak "Prekomurje SHS". takšno posebno leto 1919. Po končani prvi svetovni vojni in razpadu starodavne avstro-ogrske monarhije so se v tistih nemirnih mesecih, ko so številni narodi poskušali sami odločiti, v kakšni državni in narodni skupnosti želijo živeti, odločali o svoji prihodnosti tudi Slovenci in Hrvati." Izdali so tudi katalog razstave. V njej je zbirko predstavil Janko Štampfl, tam sta besedili Zmaga Jelinčiča Plemenitega z naslovom: "Znamke prekomurskih in medmurskih izdaj leta 1919" in Jasmine Litrop z naslovom: "Mi nismo Vendi smo Slovenci! Živela Jugoslavija!" Znamke je prejel v dolgoročno hranjenje Pokrajinski muzej Murske Sobote od podjetja Mobitel, ta pa jih je odkupil od hrvaškega zbiratelja za dvajset milijonov tolarjev. Soboški muzej jih je dobil tudi zaradi posredovanju poznavalca na tem področju Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Ob dnevu otvoritve razstave so pošiljke na murskosoboški poslovni enoti Pošte Slovenije odpremljali s priložnostnim poštnim žigom. Na otvoritvi razstave je bil tudi poslanec državnega zbora in predsedniški kandidat Zmago Jelinčič Avtorica razstave je muzejska svetovalka Metka Fujs, ki pravi, da gre za zelo pomemben zgodovinski dokument. Kljub poletnemu času in počitnicam smo v MIKK-u ostali aktivni. oleg največjega letošnjega projekta-festivala “TE MIKKA?" se je v MIKK-ovi organizaciji zvrstilo kar nekaj dogodkov za mlade. Izmed dejavnosti, ki so bile osredotočene v glavnem na domačo regijo je po svoji mednarodni razsežnosti izstopala mladinska multikulturno- izobraževalna izmenjava Carpe differentium: Live the Differences, ki je potekala od 6. do 17. avgusta 2002 v majhnem kraju Tramagal na Portugalskem. Izmenjave so se poleg 12 mladih Slovencev, zbranih v MIKK-u Murska Sobota, udeležili še mladi iz štirih držav Evropske skupnosti: Italije (organizacija ON-OFF, Neapelj), Belgije (organizacija Jeugdhuis Jotse Tsentroem, Mechelen), Nizozemske (organizacija Multi-Kulti, Schagen) in seveda gostiteljice Portugalske (organizacija Cistus, Tramagal). Več o izmenjavi prihodnjič! V letošnjem poletju je že drugič potekal filmsko-gledališki tabor. Letos so se pod vodstvom Aleša Nadaia in Gorazda Žilavca mladi "urili" v filmskih in gledaliških spretnostih. Kot končni izdelek tabora so sodelujoči posneli dve animirani reklami, ki sta na ogled tudi na naših spletnih straneh www.mikk-ms.si . Kot noviteto letošnjega leta smo skupaj s SIP-om (www.sobotainfo.com) izpeljali prvi regionalni LAN PARTY. Mladi so v MIKK-u tri dni tekmovali med seboj v različnih računalniških igrah, povezani v LAN omrežje. Ker se je druženje izkazalo za zelo uspešno in mladi pripravljeni za sodelovanje, smo se odločili, da bomo lan party organizirali med vsakimi počitnicami, torej vsake tri mesece. V letošnjem poletju smo v MIKK-u prenovili tudi internetnico in preko razpisa Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti prenovili ozvočenje v klubskem prostoru. S tem se je naša ponudba zastonj dostopa do interneta in koncertnih radosti ob vikendih kakovostno izboljšala. 18 Avtorica razstave, muzejska svetovalka Metka Fujs, ki je pripravila razstavo skupaj s filatelistom Jankom Štampflom je na otvoritvi povedala: "Gre za zelo pomemben zgodovinski dokument, tako velika zbirka s pretiskom na enem mestu do sedaj ni znana." V uvodu predstavitve razstave pa sta oba avtorja dejala: "Poštne znamke nam govorijo, odkar obstajajo, o posebnih ljudeh, posebnih stvareh in o posebnih dogodkih, včasih kar o posebnih letih. Za Prekmurje in Medmurje je bilo september 2002 KULTURA Povabilo k vpisu v prvi gledališki abonma 2002/03 red štirimi leti smo pri Zvezi kulturnih društev Murska Sobota, prvič v našem mestu sploh, razpisali gledališki abonma, v katerega se je takrat vpisalo 50 abonentov. Po treh sezonah se je število obiskovalcev povečalo 6 krat, kar pomeni dve polno zasedeni dvorani. Letos smo se odločili, da dvema že razprodanima predstavama (junija so se vpisali dosedanji abonenti) dodamo še tretjo in tako ustrežemo vsem Vam, ki bi želeli bodisi postati novi abonenti ali pa bi si želeli ogledati le določeno predstavo. V minuli sezoni Vas je, žal, veliko ostalo pred vrati polne dvorane. O ABONMAJU Abonma vkljuuje šest gledaliških predstav. Merila pri oblikovanju programa so: kakovost, raznolikost, vznemirljivost in komunikativnost posameznih predstav; kot celota ponuja vpogled v trenutno najbolj zanimivo gledališkega dogajanja v slovenskem prostoru. PREDNOSTI ABONMAJA Izognili se boste rezervaciji vstopnic in gneči pred predstavo, zagotovili si boste stalen sedež na vseh predstavah, cena vstopnice je nižja. KAKO DO ABONMAJA ? Obiščete nas osebno, saj si boste le tako lahko izbrali sedež. Vpišete se lahko: • v pisarni ZKD Murska Sobota (Trubarjev drevored 4, Murska Sobota): od 23. do 27. septembra od 9. do 12.ure • na blagajni soboškega kina (Štefana Kovača 30, Murska Sobota): 25., 26. in 27. septembra od 18. do 20. ure. Vpis je bil objavljen tudi v našem Koledarju kulturnih prireditev in poteka že od 10. septembra. CENA ABONMAJA: 13.000 SIT ali 10.000 SIT - upokojenci, študenti, dijaki NAČIN PLAČILA Abonma lahko plačate v celoti ob vpisu ali v dveh obrokih: prvega ob vpisu, drugega januarja, najkasneje na četrti predstavi. ABONMAJSKI PROGRAM 2002/03: 0. J. Traven: EKSHIBICIONIST, SNG DRAMA Ljubljana režija: Dušan Jovanovič ; igrajo: Gregor Bakovič, Saša Pavček, Branko Šturbej, Petra Govc. Predstava je uspešnica minule sezone. Reflektira življenje kot komedijo skrotovičene človeške narave v amerikaniziranem stanju sveta. Družbo predstavljajo štiri osnovne institucije: zaporniški paznik, socialna delavka, psihologinja, psihoanalitik. Vsak od njih je prisiljen obravnavati ekshibicionista po logiki svojih vrednot in kmalu se izkaže, da je naš svet sposoben le delitve na tiste, ki so po merilih zakona, družbe, psihiatrije in psihoanalize "normalni", “kompatibilni", in tiste, ki meril ne izpolnjujejo, pa čeprav so morda prav zato bolj človeški. J. Glowacki: ANTIGONA, Prešernovo gledališče Kranj režija: Mateja Koležnik; igrajo: Vesna Jevnikar, Borut Veselko, Matjaž Tribušon, Rok Vihar, Matjaž Višnar. Gre za odlieno napisano delo briljantnih dialogov in natančno izrisanih karakterjev o brezdomcih iz socialnega dna. Drama sodi v sam vrh poljske in evropske dramatike. Pretanjena režija Mateje Koležnik z občutkom za absurdno in groteskno ter izvrstni igralci so ustvarili predstavo, ki je "zelo uspešno lovila tragikomično ravnovesje med duhovitostjo in eksistencialno tesnobo, zraven pa še angažirala publiko k premisleku o tistih, ki se jim že jutri lako pridružimo." Gre za "teater izborne vrste, ki izklicuje smeh skozi solze." A. Miller: USODNA VOŽNJA, Mestno gledališče ljubljansko režija: Vinko Möderndorfer; igrajo: Janez Hoeevar Rifle, Jožica Avbelj, Karin Komljanec, Alida Bevk, Mateja Pucko, Tanja Dimitrievska, Marko Simčič. Millerjeva Usodna vožnja nam niza prizore iz življenja moškega v kasnih srednjih letih (igra ga Janez Hočevar), ki doživi prometno nesrečo, ob njegovi postelji pa se znajdeta kar dve ženi (igrata ju izvrstni Jožica Avbelj in Karin Komljanec). Kako bo junak rešil svoje dvojno življenje? Posebnost tega novega Millerjevega besedila je humor, ki je vtkan ne le v situacijo, temveč tudi v dialoge. Sicer pa se nam tudi v tem besedilu pokaže kot izvrsten poznavalec in zapisovalec človeške družbe. M. Camoletti: STEVARDESE PRISTAJAJO, Špas teater - Mengeš režija: Vinko Möderndorfer; igrajo: Jernej Kuntner, Nina Ivanie, Sebastijan Cavazza, Magda Kropiunig, Ljerka Belak in Mateja Pucko. Bernard je arhitekt, ki ima kar tri ljubice. Vse so stevardese, ki letijo za različne družbe na različnih progah, zato ni nobene nevarnosti, da bi se kdaj srečale. Ko pa letalske družbe uvedejo hitre boinge, nastane popoln kaos in katastrofa je neizbežna. Predstava je bila na letošnjih Dnevih komedije v Celju proglašena za komedijo leta, Ljerka Belak pa je postala žlahtna komedijantka. P. Weiss: PREGANJANJE IN UMOR JEANA-PAULA MARATA, Slovensko mladinsko gledališee režija: Matjaž Pograjc; igrajo: Ivan Rupnik, Nataša Matjašec, Niko Goršie, Olga Grad, Željko Hrs, Matej Recer, Neda R. Bric, Barbara Žefran, Janez Škof, Žiga Saksida, Silvo Zupančič, Katarina Stegnar, Breda Krumpak, Neža Zinaič, Marjan Stanič. Predstava je doživela premiero na primorskem poletnem festivalu julija letos, na obletnico praznika francoske republike, saj gre za igro o revoluciji in revolucionarjih, in več, igro o sesutju vsakršnih ideoloških mehanizmov. Avtor umešča dogajanje za zidove francoske norišnice, kjer markiz de Sade režira predstavo o smrti revolucionarja J. P. Marata. "Pograjeeva uprizoritev je predvsem do kraja živo sekvenčno zaporedje glasbeno dramskih točk...angažiran, divji, preprieljiv teater..." Zadnjo, šesto predstavo bomo izbrali med predstavami nove sezone. VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI! programski vodja pri ZKD, Duša Škof 19 ŠPORT številka 29 Evropsko prvenstvo Slovenski rokoborci v Ukrajini godaj poleti je slovenska rokoborska reprezentanca sodelovala na evropskem prvenstvu v ukrajinski Odesi. Nastopili so tudi člani soboškega kluba. Roman Miholič je v kategoriji do 58 kilogramov osvojil petnajsto mesto, Andrej Slavič (63 kg) se je uvrstil na enaindvajseto mesto, medtem ko je bil Dejan Šernek (76 kg), podobno kot Miholič, petnajsti. Na prvenstvu sta bila tudi trener Franc Podlesek in sodnik Stanislav Šernek. Soboški tekmovalci so sodelovali tudi na mednarodnih turnirjih na Madžarskem in dosegli dobre rezultate. Dejan Šernek je v madžarskem Egru osvojil prvo mesto. Tekmoval je v kategoriji do 75 kilogramov. Andrej Slavič je bil drugi. Tekmoval je v kategoriji do 69 kilogramov. Uspešno je bilo tudi tekmovanje v Kaposvarju. Za uspeh so poskrbeli mlajši dečki soboškega kluba. Filip Bartus je bil prvi, Tadej Volmut pa tretji. Te dni so se v klubu začeli pripravljati tudi na novo tekmovalno sezono. Naj še dodamo, da Rokoborsko društvo Murska Sobota vpisuje nove člane v začetni tečaj rokoborbe. Vpišete se lahko vsak dan, od 17.30 do 20.30, v rokoborski telovadnici TVD Partizan v Mladinski ulici v Murski Soboti. Soboški rokoborci: Roman Miholič, Simon Novak, Andrej Slavič, Stanislav Šernek, Dejan Šernek, Franc Podlesek Dejan Šernek (levo) v boju proti tekmovalcu iz Grčije Nogometna šola Pušča romskem naselju Pušča se je končala nogometna šola za nadebudneže v treh kategorijah: do osem, deset in dvanajst let. Ker je nogomet najbolj priljubljen šport med Romi, so se udeleženci trudili po svojih močeh. Okrog 450 ur jih je brezplačno vadil dolgoletni nogometni zanesenjak, sicer domačin s Pušče, Jože Horvat Didi. Nogometno šolanje so zaključili: Mišo Kokaš, Albert Kovač, Nenad Horvat, Mitja Kovač, Branko Kovač, Anel Omerovič, Ivo Šarkezi, Teo Šarkezi, Darjan Horvat, Kristjan Horvat, Dario Valenčič, Jože Horvat, Dalibor Cener, Smiljan Leandres, Damjan Leandres, Mario Cener, Mišo Kokaš, Valentino Horvat in še en Mario Cener. 20 september 2002 ŠPORT Osrednje zbirališče športnikov Soboški dom Partizan om Partizan v Mladinski ulici v Murski Soboti je že vrsto let osrednje zbirališče športnikov, in to ne le iz mestne občine, temveč iz celotne regije. Upravijalec doma je društvo za športno rekreacijo Murska Sobota, naslednik nekdanjega društva Partizan, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo in Ije društvo, v okviru katerega so nastali številni zametki športnih panog v našem mestu. Društvo ponuja številne programe za vadbo od najmlajših do Eajstarejših skupin, ima sekcije za športnoritmično gimnastiko, portno gimnastiko, hokej na travi, rolanje, badminton in aikido. V domu Partizan je sedež Športne zveze Murska Sobota, ki združuje vse izvajalce programov v mestni občini, sedež Medobčinske zveze klubov malega nogometa in nogometa, sedež državnih strokovnih zvez: Rokoborske zveze in Zveze za hokej na travi. V domu domujejo rokoborci, karateisti, judoisti in Strelci ter fitnes Krpan, ki koristijo pokrite površine, zunanje pa jo namenje predvsem malemu nogometu. Od preostalih društev in klubov imajo sedež v domu atleti, atletski sodniki, odbojkarji, košarkarji. DOM PARTIZAN M.SOBOTA -pokrite površine • dvorana-judo (83 m2) • dvorana-rokoborska (83 m2) • dvorana-vadbeni prostor (210 m2) • strelišče - zračna puška (190 m2) • Fitnes Krpan (50 m2) Zunanje površine: • Rokometno igrišče • Košarkarsko igrišče • Odbojkarsko igrišče 1510 m2 ]Za uspešno vzdrževanje doma skrbita Društvo za športno rekreacijo in Športna zveza, ki dobro sodelujeta z ostalimi ko rstniki. Mestna občina prispeva vsako leto sredstva za tekoča vzdrževalna dela in popravila. Pri večjih delih pa so bila dobljena tudi sredstva Fundacije za šport. Po zadnjih obsežnih delih na zunanjih površinah so bile prepleskane sanitarije, osrednja dvorana, dvorana za rokoborbo in garderobe. Na hodnikih je bila zamenjana plastična obloga, prenovljeno je tudi stopnišče. Upravljala skrbijo, da bi bili pogoji za uporabnike čim boljši. Že leta 1920 so v Murski Soboti nastali prvi organizirani zametki športa, nastalo je sokolsko društvo, gibanje pa se je hitro razširilo na druge kraje po Prekmurju in tudi v Prlekijo. Kmalu je dozorela ideja o izgradnji Sokolskega doma, ki je bil leta 1929 predan v uporabo navdušenim ljubiteljem športnih aktivnosti. Po osvoboditvi je nastala Fiskulturna zveza, sokolsko gibanje je bilo ukinjeno, nastajala so fiskuturna društva. Z dekretom v letu 1946 so sokolski domovi prešli v last Fiskultrurne zveze Slovenije, kasneje pa je bilo lastništvo prenešeno na Partizan Slovenije, nastajala so društva Partizan. Ta leta po osvoboditvi pomenijo izgubo športnega objekta, ki so ga zgradili Sobočani. Vse do danes nam nam ni uspelo urediti lastništva tega doma, ki je sedaj v lasti Športne unije Slovenije, naslednika Partizana Slovenije. Pogled na urejene zunanje površine doma Partizan in zgradbo s i Cankarjeve ulice. Sekcija hokeja na travi pri Društvu za športno rekreacijo, ki jo vodita Jože Gostonj in Aleksander Šeruga. Z zvenečo žogo v Brazilijo lovenska reprezentanca slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo je odpotovala v Rio de Janeiro, kjer je branila naslov svetovnega prvaka, ki so ga osvojili leta 1998 v Madridu. Na svetovnem prvenstvu v Braziliji, v dneh od 31.avgusta do 8.septembra, je sodelovalo 16 reprezentanc. Selektor ekipe je Anton Marton, rojen v Prekmurju, eden od tekmovalcev pa je bil 27-letni Boštjan Vogrinčič (27) iz Murske Sobote. Po skupnih pripravah, ki so jih opravili v Radencih,je Marton dejal, da so fantje odlično pripravljeni. Njihov cilj je doseči 4. mesto v skupini, kar bi jim omogočilo nadaljnje tekmovanje. 21 SOBOŠKE LEGENDE številka 29 Knjige spremljajo Jožeta Vilda skozi vse življenje Zgodbe moje ulice redlani je bil nagrajen z nagrado Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo, a še vedno ne miruje. Z velikim entuziazmom usmerja in vodi vsestransko uspešno delo Društva upokojencev Murska Sobota, ki prav letos proslavlja 55-letnico obstoja. Jože Vild iz Prešernove ulice 12. Od “berošov” do Turopolja Pred 78 leti se je rodil v družini kmečkih proletarcev na Spodnjem marofu (med Mursko Soboto in Bakovci). Pri svojem dedu je preživel pet čudovitih otroških let. V spominu mu je ostal nasad malin ter prašen poljski kolovoz do Bakovske ceste, ki je malčku predstavljal mikavno okno v širni svet. Ob prvi agrarni reformi po prvi svetovni vojni so "beroši" dobili v last po dva hektarja zemlje za preživetje in tako se je družina Vildovih leta 1929 preselila v takrat nastajajoče Turopolje, naselje malih kmetov, polproletarcev in delavcev, ki pa je imelo izreden posluh za skupno reševanje nastalih problemov. Zato je Jože Vild še zmeraj ponosen, da je zrasel v Turopolju. In hrepenenje po širnem svetu ga je iz Turopolja popeljalo najprej le do Murske Sobote, v šolo sredi mesta. Knjige in zopet knjige Iz prihrankov si je kupoval knjige. Pričetek 2. svetovne vojne je to prekinil, knjige je skrbno skril, opustil je gimnazijo ter se prepisal na Kmetijsko šolo v Rakičan. Iz Maribora je prišel za ravnatelja agronom Šiftar, ki je bil domačim prekmurskim dijakom izredno naklonjen, čeprav so ga mnogi imeli za simpatizerja Madžarov. Jože Vild je z njim navezal prijateljske stike in po vojni je Šiftar sodeloval s prispevki v časopisu Ljudski glas (danes Vestnik). Aprila 1945 je bil vpoklican k vojakom in kot pripadnik Prekmurske brigade je bil v Mariboru do naslednjega aprila. Časnikarstvo in radio Konec leta 1948 je prevzel vlogo urednika časopisa v nastajanju. 19. februarja 1949 je izšla prva številka tednika Ljudski glas (danes Vestnik). Urednikoval je do junija, ko je prejel "dekret" o premestitvi v Maribor na družbenopolitčno delo. To mu ni bilo najbolj pisano na kožo, a ga je že pred koncem istega leta doletel nov "dekret", tokrat o imenovanju (1.11.) za direktorja Radia Maribor v nastajanju. Ta radio je vodil do sredine leta 1953. V tem obdobju je spoznal vrsto uglednih slovenskih kulturnih delavcev, ki so postali uspešni stalni sodelavci radia (pisatelja Oskar Hudales in Anton Ingolič ter zborovodja Jože Gregorc). Sredi leta 1953 se je vrnil v domačo pokrajino ob Muri, ki jo je ves čas pogrešal, ter se poročil in ustvaril družino z mladostno ljubeznijo Marijo Lah. Delo je nadaljeval kot urednik časopisa, ki se je preimenoval v Obmurski tednik, nato v Pomurski vestnik in končno postal Vestnik. Velik izziv mu je pomenila oživitev grafične dejavnosti v Prekmurju. Začela so se velika prizadevanja za zagon nove tiskarne, kar se je zgodilo sredi poletja 1954. V začetku leta 1956 je nastalo Založniško in grafično podjetje Pomurski tisk in v njem Pomurska založba. Tu je s krajšo prekinitvijo (2 leti) dočakal tudi upokojitev leta 1984. Še enkrat knjige Edicije Pomurske založbe pomenijo vraščanje prekmurske preteklosti v slovenski kulturni prostor. Je pa ta založba vzpostavila tudi velik most v izmenjavi slovenske in madžarske književnosti. Jože Vild je bil 25 let predsednik mednarodnega odbora likovnih razstav treh sosednjih dežel Pannonia, od ustanovitve pa je kar 20 let vodil odbor Bienala male plastike, ki je prerasel v ugledno in uveljavljeno mednarodno institucijo. Tudi športu se ni izogibal: bil je prvi predsednik Atletskega kluba Pomurje, desetletje je vodil Zvezo telesnokulturnih organizacij, bil je starešina tabornikov Pomurja, kot poslanec je bil predsednik odbora za telesno kulturo in še vedno je najstarejši v Mednarodnem komiteju iger šolarjev, ki je včlanjen v Mednarodni olimpijski komite. Prejel je Bloudkovo plaketo ter Bloudkovo priznanje z nagrado. Je nosilec številnih državnih odlikovanj nekdanje SFRJ in sosednje Republike Madžarske. In še njegova misel: "Še vedno iščem v življenju lepoto kulture in kulturo lepote! Sam ne vem, če bom kdaj razvozlal končno bistvo tega razmišljanja. Jesen življenja podoživljam v spominih na življenjske korake. Vesele, uspešne in nerodne - tem se nihče ne izogne. Upam, da bom doživel dokončanje svojih zapisov, ki jih še vedno gnetem v zbirki pesmi Jesen v pomladi vnukov ter v opisih Turopolja in Turopoljčanov Zgodbe moje ulice." Filip Matko 22 september 2002 PISMO BRALCA Ponosen sem, da sem prebivalec mestne občine Murska Sobota, včasih pa me je tudi sram oznam Mursko Soboto iz časov, ko ulice in ceste še niso pokrivale asfaltne prevleke. Priča sem naglemu razvoju Sobote, saj se je tako rekoč čez noč razvila v srednje veliko mesto. Obiskal sem razne dežele in mesta po svetu, vendar mi je vedno ostala želja živeti tukaj, zaradi ljudi, prijateljev in urejenega okolja, ki je pomembna vrednota življenja. Za mesto Murska Sobota lahko rečem, da je čisto in urejeno, gotovo tudi po zaslugi prizadevnega komunalnega podjetja in mnogih meščanov. To potrjujejo tudi priznanja na ocenjevanjih za najlepša mesta. Eno tako je prvo mesto za leto 2001 v okviru ocenjevanja Turistične zveze Slovenije v skupini srednje velikih mest. Kot biser in ponos mesta je čudoviti mestni park okoli starega gradu, skoraj v mestnem jedru. Tukaj si najdejo svoj prostor za počitek, sprehode, igro: starejši občani, mamice z otroki, obiskovalci pokrajine ob Muri in mesta, tudi veverice, ptički in račke v ribniku. Žal pa si svoj prostor v tem parku najdejo tudi takšni, ki jim ni mar za urejeno in čisto okolje in to je madež zaradi katerega me je sram, tako sem se odločil v našem časopisu napisati ta prispevek. Vsake toliko časa, predvsem ob petkih se v parku dogajajo obsojanja vredna početja. Skupine ob druženju v parku onesnažujejo okolje, za seboj puščajo kupe smeti, med katerimi so tudi izpraznjene pločevinke piva in steklenice alkoholnih pijač. V ribniku lahko najdemo tudi odvržene vozičke iz bližnjih samopostrežnih trgovin. Koši za smeti so zelo pogosto poškodovani in zmečkani, še posebej so tarča napadov, ko so še novi. Nekatere, ki nas pot vodi skozi park, vemo da se komunalci navsezgodaj trudijo pospraviti smeti in vzpostaviti normalno stanje. Seveda stroške takega dodatnega čiščenja plača Občina, kar pomeni dodatno obremenitev (kot radi pravimo) davkoplačevalcev. Menim, da bi bilo denar bolje uporabiti za kaj koristnejšega. Prepričan sem da delim mnenje mnogih someščanov, temu je treba narediti konec. Pozivam vse pristojne na soboški mestni občini, tudi svetnike naj spregovorijo o tem in si ne zatiskajmo oči. Če mestni redarji niso kos, naj jim Policija pomaga urediti zadevo. Vem iz preteklosti, da se ob kritičnih dnevih ne pojavi nihče na kraju dogodkov. Pripomniti moram, da večina teh, ki delajo nered v parku niso meščani Murske Sobote, če vas zanima kdo so, vprašajte jih. Ljudje ki so obiskali velemesta recimo v Kanadi, Angliji in drugje, vedo do so parki namenjeni ljudem, hodijo lahko po travi, tudi jedo v parku, toda vedno do zadnje droptinice pospravijo za seboj. Vnašanje in pitje alkoholnih pijač v parku pa je kaznivo dejanje. Poskušajmo s skupnimi močmi odpraviti to neprijetnost za mesto. O tem naj razmišljajo in odločajo za to pristojni. In ker smo tik pred volitvami, če bo kateri kandidat za župana mesta v predvolilnem boju ponudil rešitev tega problema, zagotovo lahko računa na precejšnje število glasov. Jaz, ki se zaradi omenjenih dogodkov, večkrat z bolečino v srcu izogibam poti skozi park upam, do bo mesto še kdaj dobilo zasluženo priznanje “čisto in urejeno mesto” in jaz bom samo ponosen. Lado Klar Kljub letom in invalidnosti si Jolanka Fartek iz ulice Mikloša Kuzmiča 27 Murska Sobota, prizadeva za lep in urejen izgled okolja. Izživljanja nekaterih gredo tudi v to smer, da zakurijo pod hlodom, ki je tam za okras. 23 S l a p o l e t e n j u Ljudje že od nekdaj v sebi nosimo željo po letenju. V mnogih letih je bilo veliko tovrstnih poskusov znanstvenikov in tehnikov. Pripomogli so k temu, da lahko sanje uresničimo. Romantika letenja z balonom je nepopisna. Svež zrak, mir, tišina in spokojnost, ki te obdaja, in pogled na pokrajino - posebej našo, obmursko... Trenutki v zraku, ko pilotu ne pomaga nič drugega kot veter in ogenj, dve prastari in naravni prvini življenja. Doživetje, vredno vsakega trenutka, romantika, ki ostaja za vedno. Za začetek balonarstva imata največ zaslug francoska brata Montgolfier, ki sta 4. junija 1783 pred kraljem Ludvikom XVI. prvič prikazala upolet z balonom”. Prvi potniki balona so bili ovca, petelin in raca. Prva človeka sta poletela z balonom 19. septembra istega leta, mnogi Prekmurci pa pomnijo iz zgodovine pristanek toplozračnega balona v kraju Ženavlje na Goričkem. Začetki aktivnega balonarstva v deželi ob Muri segajo v leto 1994. Takrat je bilo v Murski Soboti evropsko prvenstvo v balonarstvu, zato so v soboškem Aeroklubu kupili toplozračni balon. Obenem so začeli s šolanjem prve generacije pilotov. Balonarji Aerokluba Murska Sobota so sodelovali na več državnih, evropskem in dveh svetovnih prvenstvih, redno pa se udeležujejo tudi vseh festivalov doma in v tujini. Vsako leto baloni preletijo Mursko Soboto ob Mikalvževem sejmu, pa tudi na Silvestrovo. Med drugim je v naši pokrajini vsako leto festival toplozračnih balonov, ki je največji v tem delu Evrope. V Pomurju je trenutno aktivnih deset pilotov toplozračnih balonov, od tega trije v Aeroklubu Murska Sobota. To so Nikolaj Hochstetter, ki je vodja balonarske sekcije, Feri Horvat in Štefan Bertalanič. Slednji je tudi inštruktor, ki izobražuje nove generacije pilotov toplozračnih balonov. Ker je osrednja balonarska sezona od jeseni do pomladi, v klubu želijo medse sprejeti čimveč novih članov. Tako lahko vsi, ki vas zanima balonarstvo, pokličete na številko 02/523 10 80. V Aeroklubu Murska Sobota se lahko prijavite tudi za šolanje pilota to- plozrečnega ba- lona Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC. Ernest EBENŠPANGER, Odgovorni urednik: Draga BRATKOVIČ, Jožef RECEK. Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Ustanoviteljica je Darko RUDAŠ. Drago ŠIFTAR. TISKARNA KLAR Murska Sobota MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Franc ZVER, Vili ŽIŽEK in Jezikovni pregled: Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Franc WEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.