iaTilnr^J •o ©p.. y ut U koriati Mavibi |jud*tva Dolavci vicoai do vao 9«, kar pro- ducirajo. TkU pa par ia da vol ad to tko iatoroata of tko work-in; claaa. Workora aro aatitlad to all what thoy produco. ŠTEV. (NO.) 529. Enlarad aa aaeon4*laaa mat tar. Da«, t, lttT. at tka poat afflca at Chicago. II!.. undar th. Act of Con*raaa uf Marek trd. 1ST». Offlct: 4008 W. 31. St., Chicago, Delavci vaeh dežela, združite se!1 PAZITE na itovilko w oklopaju, ki ao nahaja polog vaioga naalova, prilapljo-aoga apodaj ali na ovitku. Ako jo (530) atavilka ........ toda j vam • prihodnjo ita-vilko naloga I »a ta potolo naročnina. Proaimo, ponovilo jo takoj. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •h CHICAGO, ILL., DNE 30. OKTOBRA, (OCTOBER 30.) 1917. LETO (VOL.) XII. Kako obljubuje socializem? Ali je socializem reu tisto sredstvo, ki zmanjša človeško nezadovoljnost toliko, kolikor jo je pgč v najboljšem slučaju mogoče zmanjšati na zemlji t To je treba vedeti, zakaj brez tega bi bilo čisto nezmiselno, da bi se s socializmom sploh ukvarjali. In vendar se je treba baviti z njim, ker mora glepcc spoznati, da se razširja socialistično gibanje uveliko naglico po vseh deželah in dobiva od dne do dne več pristašev. Kje je vzrok t Kako je to mogoče? Je li socializem nalezljiva duševna bolezen, ena izmed tistih norosti, ki se včasi pojavijo, vzamejo o-gromnim množicam pravi razum in povzročajo veasi nezaslišane burke, včasi pa grozote in strahote! Včasi je planila med ljudi bajka o bližajočem se koncu sveta. Bila je absurdna; enkrat se je opirala na kakšno po sili razlagano besedo iz svetega pisma, drugič na kakšno nebeško znamenje. In kljub abotnosti,-ki je tičala v njej, se je bliskoma razširila, na tisoče, na stotisoče ljudi jo je sprejelo kot sveto resnico, množice so se začele pripravljati na sodni dan, nastala je zmešnjava kakor v blaznici, ljudje so delali pokoro in aeumnosti, prodajali in podarjali svoje imetje, se pripravljali na snirt in — skrivali po kleteh. Vstala je vera v larovnike in .čarovnice, najbedastejša vera je bih}, ki se je le kdaj mogla iileči v človeških možganih. Racionalno, z uporabo zdravega razuma misleča, četudi ne globoko u-čena glava bi bila morala spoznati, da ni človeka, I ki bi mogel ravnati zoper naravne zakone. Kristjanu bi bila morala reči njegova vera, da ne more Bog dajati posameznim, povrh še hudobnim ljudem, moči za nadvladanje njegovih elementov, moči, ki si jo je po verskih naukih vsb sam pri- l držal. i In vendar so krščanske množice hlastno planile po tej enako blazni kakor brezbožni veri, in na tisoče žrtev te norosti je strohnelo v ječah, izgubilo glave na moriščih, zgorelo ob živem telesu na grmadah. Je li morda tudi socializem le taka manija, izrodek kakšnega bolnega duha, ki pa ima magično moč nalezljivoati v sebif Spada li socializem »ed tiste zmote, ki se jih ljudstvo včasi strastno oklepa, skoraj da prav zato, ker so zmote! Dospeli smo v dvajseto stoletje, ki se ponaša s svojo bogato znanostjo in visoko kulturo, s treznostjo mišljenja in strogostjo presojanja, in človeku bi se zdelo, da so grmadne zmote, zmote miljonov, v takem prosvetljenem veku nemogoče. Postojmo. V tem dvajsetem stoletju imamo na svetu celo vrsto ver, med njimi take, ki štejejo po sto in sto miljonov pristašev, a med sabo se razlikujejo in si nasprotujejo. Niti v svojih temeljnih naukih ne soglašajo; ker pa ne more biti v eni stvari sto različnih resnic, mora biti naj-manje devetindevedeset zmot — če jih ni vseli sto. A vendar prisega na vsako tako zmoto na tisoče, na miljone ljudi. Ne, tudi v ponosnem dvajsetem stoletju še nismor tako daleč, da bi vodila ljudi le resnica, da bi vsi iskali le pota do nje in hiMlili po takih potih In da bi bile grmadne zmote nemogoče. Tudi za socializem moramo torej dovoliti vprašanje, če ni taka zmota in če se mu ne vdajajo množice kakor mani ji. Njegova privlačna sila je nedvomna. Nol>ena ideja, dotikajoča se človeštva samega, se ni tako hitro razširila in ni dobila v kratki dobi toliko sledbenikov, kakor socializem. Niti krščanstvo, ki se je tekom stoletij razvilo v svetovno silo, se ni razširilo in pogreznilo v sn a tako naglo kakor socializem. In pri tem moramo vpoštevati, da je bil znani svet v dobi njegovega postanka mnogo inanj&i od sedanjega in prebivalstvo na zemlji veliko bolj pičlo. Le zelo nepotrpežljivim ljudem se zdi napredek socializma počasen. I^ahko hi se reklo, da je res tako, če bi jemali človeški življenje za merilo. Toda socializem je zgodovinsko gibanje, zgodovinski proces; za. to se ne more rabiti merilo posameznega človeškega življenja, ampak vpoštevati se mora življenska doba vsega človeštva. S tega stališča je pa nekoliko desetletij, odkar se more govoriti o socializmu, namreč o sedanjem, znanstvenem socializmu,komaj kaplja v morje. V tej kratki dobi se je socializem mogočno razširil. Odkod torej ta privlačnost T Prva misel odgovarja na to vprašanje: Goto- • vo tiči privlačna sila v njegovih obljubah. Nedvomno je v tem mnogo resnice. Tudi razširjanje krščanstva, budizma, islama so najbolj pospeševale obljube, odrešenje, večno izveličanje, nebeška nagrada za zemeljsko trpljenje, Mohamedov ra j ... Tudi socializem ima svoje obljul>e. fo^Vjjfiff ll'k* nove človeško družbo, v kateri sicer ne bodo liveli angel ji, temveč ljudje iz krvi in mesa, ki ne bo predstavljala nebes, ampak bo na zemlji, ki pa bo tako organizirana, da izgine predvsem l>eda iz nje. Socializem obljubuje rešitev gospodarskega vprašanja. Nedvomno so gospodarska vprašanja tista, ki povzročajo v naši dobi največ nezadovoljnosti. Plemenitaša, ki šteje prednike do dobe križarskih vojn,jezi, da je plebejski lastnik tovarn za čevlje, navaden "kramar',' takorekoč "šuštar" stokrat bogatejši od njega in kupuje graščine, ki jih mora on prodajati. Trgovec je v večnem strahu, da ga uniči konkurencu in ga pahne izmed samostojnih med uslužbence. Velekapitalist je nezadovoljen, ker še ni prvi med najbogatejšimi, njegov tovariš je pa ves besen, ker se upa navadna delavska para naznanjati» njemu, kralju v industriji, zahteva in žuga s stavko. Pošten učenjak se žalosti, ker ne more nadaljevati svojega velikega dela zaradi pomanjkanja prozaičnega denarja in umetnik se vprašuje, če ne bi bil boljši samomor, kakor da mora vdinjati svoj čisti talent muham bogatih ne-vednežev. Na ogroipno maso pa pritiskajo gospodarska vprašanja kakor mora, ki ne tlači le ponoči, ampak tudi podnevi; pretežni večini vsega človeštva groze gospodarska vprašanja z vsem, kar je hudega v Življenju, s pomanjkanjem, z negotovostjo eksistence, z brezposelnostjo, lakoto, boleznijo, moralnim propadom, in z zgodnjo smrtjo. Rešitev iz tega najhujšega gorja obljubuje socializem. Novo družbo kaže, za katero naj bo najpopolnejša organizacija dela glavni zakon. Vsi razmetani, razcepljeni, drug proti drugemu se,zaletavajoči, od nevidnih sil v uničujočo borbo gnani deli človeštva naj se zbero v eni; ves človeški svet obsegajoči družbi, stoječi na enotni podlagi in enotno organizirani. Prva skrb te družr be bodi blaginja celote. Te je prav poskrbljeno za celoto, mora biti dobro poskrbljeno za vsakega posameznika, ki je del celote — pravi socializem. Razumljivo je, da mora taka obljuba silno vabiti. Tukaj je upanje, da ne bo treba vsak dan trei>etati za jutršnji kruh, da ne bo treba pustiti otroka umirati, ker velja denarja, kar bi ga moglo rešiti. Prodajati ne bo treba duše in telesa kakor dandanes, ko se naposled vendar Satan krohoče: Zaman si se prodal! Kakor je to razumljivo, je tudi nedvomno, da je to upanje prvi faktor, ki dovaja večino novincev v socialistične vrste. _ _ • Toda zadovoljiti sc ne smemo in ne moremo s tem. Nasprotniki se roga jo, nas pomilujejo, ali pa guhančijo modro čelo, češ: Vase socialistične kra-so^so sanje. Bedne množice se opajajo z njimi, ker ustrezajo njibovnn zITjam, in le za to prihajajo k vam. Ali sanje minejo. Prišel bo dan prebujenja in tisto jutro bo strašno, kajti vašim miljonom se objavi bridkost razočaranja. Ali smemo na to le na kratko odgovarjati, da se lažejo, da hočejo za vso večnost držati množice v verigah sužnosti, da so sleparji in okrut-neži ? Saj ne gre le za to, da govore oni tako. Sami moramo vedeti, če je resnično, kar obljubuje socializem. Sami se moramo varovati sanj in utt>-pij. Kar iščemo, ni največja prijetnost, temveč resnica. Ako je socializem z resnico navskriž, se gu moramo otresti in ga pokopati kakor vsako prevaro. Vprašati moramo socializem, na kaj opira in kako utemeljuje svoje obljube. Prerokovanje kakor ono o nebeškem kraljestvu nam ne more zadoščati. Paradiž pride baje po smrti, pa ai zaradi tega ni treba posebno beliti glavo, kakšen da bo. Če je, je, če ga ni, ga ni ; naj vanj verujemo ali ne verujemo, izpremeniti ne moremo dejstva; če ga ni, ga naša vera ne ustvari, če je, ga naša nevera ne odpravi. Socializem nam pa obljubuje boljše življenje na tem svetu. Bavi se torej z rečjo, o kateri smo gotovi, da je, kajti da živimo, vemo; prav tako vemo, da ima Zemlja še nekoliko bodočnosti in da hodo, kakor vse kaže, vsaj za bližnjih par miljonč-kov let na njej še pogoji za življenje. Vprašanje, kakšno bo to življenje, je torej vseskozi stvarno in resno. Ker govori socializem o tem realnem življenju, imamo pravico, da zahtevamo pojasnila od njega. Ne le pravico. Na tisoče in tisoče ljudi je privedlo srce v socialistične vrste. Želja po tistem lepšem in boljšem življenju je naravnala prvi korak na socialistično pot. Toda naj priznavamo srcu kolikorkoli pomena, jasno nam mora biti vendar, da nam ne morejo občutki razodevati reanice. To je naloga razuma. Vprašanje je torej, če mpre socializem obstati pred sodim razuma. l^e ta nain more razodeti, ali gledamo resnici v obraz, ali se nam pa le kaj sanja.v Na srečo je ves socializem stvar razuma. Da sega tudi v srce, je njegova posledica; njegov začetek pa ni v srcu. Novinci socialistične armade lahko slišijo najprej obljube. Ali do svojih obljub je socializem prišel po dolgi dolgi put i, ko si je pričela z vprašanji, nadaljevala z raziskovanjem in do-vedla do sklepov, ki zvene kakor obljube. In kakorkoli je kdo prišel v socijalistične vrste, mora pregledati in spoznati vso to pot, če hoče razumeti socializem in se imenovati socialista. Do zaključkov, ki jih imenujejo obljube, je socializem prišel z učenjem in naukom. Na vprašanje, kako utemeljuje in na kaj opira socializem svoje sklepe, sc glasi odgovor: Utemeljuje jih znanstveno ,opira jih na znanost. Miderni socializem je znastven. Kogarkoli je srce privedlo v socialistične veste, kdorkoli je prišel v rdečo armado kot čuvstven socialist, morasglrdati, da postane tukaj misleč, proučavajoč, iz znanosti črpajoč in znan- . stveno skepajoč socialist. Alkohol v starem veku. Kako dolgo pozna človeštvo alkohol! Kako dolgo že opaja sladki strup ljudska srca in duše! Kdaj ga je človek spoznal? Kdaj si je človek začel z alkoholovim vre -njem prirejati boljše ali slabše opojne pijače, na to je enostavno nemogoče odgovoriti. Tu ni po-četka, kakor tudi zgodovina nima početka. Naj-davnejša poročila, kar jih danes pozna zgodovina, »o se ohranila v zgodovini Japana in Kitajske, kjer srečamo že pred 4000 leti vino iz riža. In ni nezanimivo vedeti, da so že takrat japonski državniki podeljevali temu vinu vse ugodnosti, ®amo da ovrejo in omeje uživanje kod in kam bolj škodljivega opija, proti kateremu se še danes vlada z vsemi mogočnimi sredstvi bori. To vino se je zvalo "šoke", ni bilo močno, ker je bilo v njem največ 25 odstotkov alkohola, torej poprečno manj, kakor v današnjem pivu. Ko je tedanji kitajski cesar Jute okusil to pijačo, je za vpil: "Koliko zla prinese moji deželi! Naže-nite tega izumitelja iz mojega cesarstva in da se mi nikoli več ne vrne!" Ali alkohol ni imel ne na Japonsko ne na Kitajsko nikakršnega globljega učinka, kakor bomo kasneje videli pri rimski državi. Na Kitajskem so pijanščino smatrali celo za neko sramoto, kar pa ljudi ni odvračalo od uživanja alkohola, ki je s svojimi silnimi množinami ubil in zrahljal veliko soiučno cesarstvo, da ga ostali svet danes skoro ne čuti. O pijačah in pivskih šegah nam pripovedujejo grtfki zgodovinarji Herodot in Diodor. 'Njihova poročila segajo resda samo do 500. leta pred Kristom ,ali ko se je človeštvu posrečilo razvoz-ljati hieroglifske znake, smo segli v egiptovsko zgodovino mnogo dalje nazaj. Iz napisov na piramidah in papirosih se jasno razbira, da so Egipčani že pred 1000 let pred Krkatom iz ječmenovega sla^la ^nali prirejati neko opojno pijačo, sli-čno našemu pivu. Danes vemo to iz hieroglifov mnogo bolj točno, kakor iz Ilerodotovih spisov, ki vele: "Oni pijo ječmenovo vino, ker vinska trta Pri njih ne uspeva." Da se ta pijača ni. uživala preveč zmerno, se vidi iz čednega opisa omenjenega pisatelja: Oni sedč v krogu in pijejo, a sluge jim neprestano na-takajo. Gospodinja pa vzame med tem malo mumijo iz gline in ko hoče goste pozvati, da pijo, jim jo pokaže, rekoč: Poglejte tega siromaka, pa pijte in bodite veseli,kajti ko umrete, boste kakor on! — Seveda potem vsi trkajo, se smejo in pijejo; naravno, dokler so živi, ker kasneje bo prepozno. '1 Oe čitamo ta pivski poziv, se nam zdi, da čuje-mo dijaško pesem: "Edite, bibite collegiales, post multa saecula pocula nulla!" Ker že govorimo o dijakih, treba vedeii, da je bil človek vedno krvav pod kožo in da so bili že v starem Egiptu taki "lumpi" kakor danes in ravno take krčme kakor sedaj. •Ni še davno tega, da je egiptolog dr. Lauth obelodanil hieroglifsko pismo v prevodu, ki ga je neki egiptovski "profesor" poslal svojemu dijaku. Učitelj glasbe piše svojemu dijaku Pentau-ru: "Pravijo, da zanemarjaš učenje, da si se vdal pijači in da se klatiš od krčme do krčme. Vedi, da vsakdo, ki smrdi vedno po pivu, odbija od sebe vse dobre in poštene ljudi. Smrad po pivu odtujuje ljudi in duša ti postaja zakrknjena. Vedi, da je pijanec ladja brez vesla, cerkev brez boga, hiša brez kruha. Ti se drgneš pijan ob zidovih in razbijaš lesene plote, ljudje pa beže pred teboj kakor pred kugo. Peti na harpo si se tako lepo navadil, psalmirati znaš dobro, tudi prosto peti te Človek rad posluša, a sedaj si postal nepridiprav, vse ti je krčma in ženska. Osiris se te naj usmili! Ne čudim se, da so te pri pivu zmešale ženske, ki te obdajajo in motijo. Z njimi se vse preveč igraš in to boš ob&util pozneje, ko ti kosti ostarč. Z oljem si se namazilil, da si le|>ši in krog vrata nosiš venec; toda ta te ne bo rešil pred kre-vajočimi nogami in zvodenelo glavo." Ta list govori najočitneje, da se je v Egiptu mnogo pilo in "lumpalo". Zato pa navajajo na nekem papirju pijanstvo med 42 najglavnejšimi egiptovskimi grebi. A da je kljub vitkim pojavom v egiptovskem slikarstvu in kiparstvu bilo vsled užitka piva v Egiptu mnogo debeluhov, sve-doči izrek na papiTosu, ki so ga našli leta 1847 v Thebi: "Gorje ti, brat, ako služiš samo trebuhu in ga tako zalivaš, da si ves dan v omotici! Debeli trebuh bo zavladal nad tvojo hišo! Egipt je bil torej že v oni dobitako visoko "kulturen". Ni torej čudno, da najdemo v grških bajkah na vsak korak sledove te kulture in tudi v poeziji; vse je prevzeto od Egipčanov, zlasti karakteristike pijancev. Kolikokrat se Homer spominja gostij v Ilijadi in Odiseji! Koliko je v teh užitkih rifanerijc! Človek se mora spomniti, kako pripravlja lepa čarovnica Kirka Odiseje-viin junakom pijačo iz vina, moke, sira in strdi in kako pozabijo vsled tega celo na domovino. Isto pitje pripravi v Ilijadi tudi lepa llekameda v glasovitem Nestorjevem vrču, ki ga more samo oni dvigniti, a drugi le z velikitn naporom, ker je silno težak. Dobri (Irki so seveda zmiron» storili 44 kravji požirek", če se jim je posrečilo prinesti vrč na ustnice. Po opisu in slika hvelikosti teh "čaš" se je prej sklepalo, da je njihovo vino bilo gotovo kakšna pivu podobna pijača, da so ga mogli toliko popiti. No, danes je dognano, da je bilo to zelo močno črno vino iz smirnske okolice. Grkom pa niti ni bilo treba piti piva, ker je vinska trta tako izborno uspevala v njihovi deželi, da je lahko vsakdo pil, kolikor je hotel. Bili so tako močni pivci, da bi se najbolj žejeiv Slovenec iz vinorodnega kraja z njimi težko meril. Oni so vino piii samo mešano z vodo, in velika nezmernost je bila, če jc kdo pil samo vino. Vino je bilo posvečeno bogu Dionyzu in s procvetom in ¿ečjini blagostanjem Grčije, je rn-stel tudi ugled tega Iroga in njegovega spremstva. Brezbroj kipov na čast temu božanstvu liani sve-doči o nekdanjem ogromnem blagostanju pozneje propalc in nesrečne Grške. V delih grških pisateljev se malo govori o kakršnihkoli posledicah alkoholizma, a brzi njen propad pada bas v dobo, ko je uživanje naravnost prispelo do vrhunca. Genijalni ali neznačajni Alcibijad nam, nijboljc karakterkira ljudi, ki so vladali na (Jrškem takrat, ko je ono v političnem ozira izginilo z zemlje. Dasi so vesti zelo netočne, vendar nahajamo tu in tam kakšno poročilo, ki jasno priči o pogubnem vplivu alkohola. Aristotel veli, da se pije na Grškem tako močno vino, da se mnogim tresn roke in noge, da nekateri izgube celo vid, da se pokvečijo in znore. Siromak nikoli ni mislil, da se bodo ti zanimivi pojavi kdaj imenovali simptomi delirija in paralize. Diogcn je pa zopet povedal nekemu mladeniču ne haš laskavo: 44Ti, pri tvojem spočetju je bil oče gotovo pijan!" Kasneje v rimski dobi so bile Ateue znane kot kulturno središče in iz vsega rimskega cesarstva so hiteli mladeniči tja, da se učč filozofije. Dijaki raznih rimskih dežel so tajpvUstanovili svoje klube, kakor še dandanes, in vsako tako društvo si je najelo posebnega profesorja. Da pa ne ostane profesor potem, ko dovršč starejši, brez dijakov, so se vršili vsake pomladi, ko so dospele rimske ladje iz vseh krajev, pravcati lovi na 'bruce', pri katerih so se pristaši posameznih klubov včasih grozno ali "častno" tepli za "akademski naraščaj". v Kako daleč je segal ta terorizem, najbolje } svedoči. slučaj Libanija. Prišel je v Atene, da posluša govorništvo pri Aristodemu, katerega so mu priporočali v Antiohlji. Ali ko je prišel v Atene, so ga pograbili člani kluba filozofov in so ga vlekli v svoje društvo. Drugo noč so ga pa po hudi pijači prijeli Arabci, ga zaprli v sod in iz njega kot predsednika kluba izpustili šele, ko je prisegel, da bo pri Diofantu študiral matematiko. Seveda so tudi starejši dijaki imeli svoje redne pivske večere. In ravno ta Libanij toži v nekem pismu, da je moral prirediti večer za večerom pitje, radi česar se je tako zadolžil, da mora^edaj plačevati za posojilo 30 odstotne obreti. Tudi Platonov Symposion nam priča, kako so na Grškem radi pili in pijatičevali. Pri Rimljanih, s katerimi je propal strani vek, niso poznali, z Grki vred, druge alkoholne pijače, kakor vino. V najstarejših Časih so vino sicer \ Rimu poznali, , ali ljudje so se ga nekako bali, ženam jc pa celo zakon prepovedoval okusiti kapljico vina. Vsak moški je imel pravico vsako žensko v hiši povohati, ali ne diši po vinu. Ko je neki Metel radi tega svojo ženo ubil, ga niso samo oprostili, ampak še pohvalili. Ali ta treznost je začela kmalu izginjati in za časa cesarjev je bil Rimljan tako pijan, %akor prej trezen. Odkar je po rimskih ulicah zaoril kliv "panem et circenses", je šla rimska država v svoji neizmernosti navzdol. Da presodimo, kaj je bil ta "panis" (kruh), moramo spomniti na Cezarjev triumf, ki je pogostil rimski narod pri 22.000 mizah, na katerih vsa-(Konec na.2. strani). « Slovensko republičansko združenje. 8EDE2 V CHICAGI, ILL IZVRfiEVALNI ODBOR: Frank Boutin, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbln Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank VeraniČ. CENTRALNI ODBOR. Anton Zlogar, Mati Pogorele, Anton Moti, Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank ftavs, Frank Udovich, Joseph Steblaj, Leo Zakrajšek, John Er-raene, John Rezel. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo a temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. Box No. 1, Cicero, 111.) Časopisje: To je delavčevo bojno sredstvo. Z njim si pridobiva potrebno znanje. Ono mu je pripomoček v agitaciji. Ono mu je ščit v boju. Kapitalizem pozna moč časopisja, zato si je ustanovil velike liate, ki vplivajo dannadan na javno mnenje. Orožje, ki ga vihtti kapitalizem, ne sme manjkati delavstvu. Znanstveniki in socializem. Socializem je znanost. Ta reanica je bila 2e neštetokrat povedana, vendar pa ne gre nekaterim ljudem ¿e nikakor v glavo. Kapitalistom ae ni Čuditi. Prvič ima velik del te gospode o znanosti sploh silno blede pojme. Za njihove interese so sicer vsakovrstne panoge znanosti potrebne; ali kdor ima dosti denarja, ai lahko najame ljudi, da študirajo zanj, pa ni treba, da bi ai sam belil glavo z učenostjo. Oni ne bodo priznali znanstvenega značaja socializma, ker vedo o njem prav toliko kolikor o astronomiji, geologiji ali pa o primerjevalni anatomiji. Lastni interesi direktirajo kapitalistom, da po-rekajo znanstveni pomen socializma, ker bi s tem počastili njihovim namenom nasproten nauk in hotč ali nehote priznali, da je socializem nekaj večjega kakor navadna kupčevalska politika. Med učenjaki po poklicu jih večina maje z glavo, če slišijo, da je tudi socializem nekaj znanstvenega. Večinoma namreč ne poznajo socializma več kakor še kakšne druge politične struje. In njim je to najmanje zameriti, kajti oni nimajo dela, pa jim ne ostaje toliko časa, da bi mogli še socializem temeljito študirati. Znanost se čim-dalj bolj Specializira, vsaka panoga se razširj, ker se znanje od dne do dne množi, in kdor ji je posvetil svoje življenje, ima z njo vedno dosti o-pravka. To je zelo obžalovanja Tedno, ker bi soci- alističnemu gibanju ravno ljudje z izurjenimi možgani in a poznavanjem znanstvenih metod j prav prišli. Oni ne bi mogli nadomestiti nobenega boja, nobene organizacije; delavstvu ne bi bi- i la odvzeta njegova lastna naloga. Ali marsikateri nerodni korak bi mu bil prihranjen, marsikatero spoznanje bi si proletarijat lahko pridobil brez pretežkih izkušenj. Toda, kar je je, česar ni, te^a ni. Prepričani smo, da bo kapital¡stično gospodarstvo tudi u-čenjake in sploh izobražence v vedno večjem številu privajalo v socialistične vrate, ker jih bodo dejstva vedno bolj prepričevala, da je v sedanji družbi tudi znanost večji del le dekla kapitalizma in odvisna o njegove milosti. Za sedaj je veliko število učenjakov še in-diferentno napram socializmu; nekateri so mu naravnost sovražni. I^e manjši del se mu je z zanimanjem približal in si je, ko ga je temeljito spoznal, tudi odprl njegova vrata. Neizogibni razvoj poskrbi, da l>o tega spoznanja vedno več. Posiliti se ne da v tem oziru nič. Pravi učenjak služi znanosti zaradi znanosti. To pa je v kapitalistični družbi zelo težko, včasi tudi popolnoma nemogoče. Učenjaki to čutijo; kadir bodo spoznali, kaj ovira njih delo, postane socializem tudi njihova znanost. In socializem ima tudi to filozofijo, da zna počakati na tisto, kar se mora zgoditi. ALKOHOL V STAREM VEKU. (Konec s 1. strani.) ko je dal postaviti sod vina in sicer najboljšega falernčana. — Lukul je imel še večjo klet in j« ljudstvu nekoč poklonil 100,000 sodčkov. Posl«. ¡lica tega je baje bila, da je bil tisti dan ves Rim pijan. Tudi geuijalni Antonij, ki ga je omrežil« Kleopatra, je bil velikanski pijanec in še zadnji dan pred smrtjo se ga je nalizal, da je bil ves trd. Ali šele po Avgustu je prišla zlata doba raz. uzdanoati in pijanstva. 4'esar za-cesarjem je dan za dnevom plaval v vinu in nezmernosti. "¿e na te^če je začelo vse piti," piSe nekdo, 44da je bil opoldne ves Rim pijan, da se do večera prespi in zopet napije." Domicij Klavdij Neron je bil ce-sar in pretepač. On se je napil, potem se je pa oblekel čisto navadno in je s svojimi gosti rogo-vilil po vsem Rimu, da se s kom stepe. Večkrat so ga vsega modrega in progastega prinesli z "nočnih »prehodov" v njegovo palačo. Potem seveda ni čudno, da je cesarstvo tako propadalo. V več-nem pijanstvu ni bilo nié več sramotno in nepo-šteno, ker so prednjačili sami cesarji. Rimska država je propala in z njo rimski narod, ki se je napol utopil v vinu. Alkoholizem je dandanes še hujša nevarnost, zlasti za majtosn narod .Okužil je cele rodove Indi-jancev, in pomehkužil je žilavi črni narod, k jer in koder je le mogel, in kulturno človeštvo je p«, kvaril. Nesmisel je absolutna abstinenca, ker je vobče neizvedljiva, ali zmernost moramo priporočati in zagovarjati vsi. Pri tem pa nu>ra biti vsakdo tudi svoj lastni apostol. O gozdu In nekaterih njegovih ljudeh. Načrtal dr. H. Dolenec. Z gobarstvšom so se pečali le bolj revni ljudje in taki, ki niso imeli dosta opravka pri domu Ko hitro je gobar svojo njivico posejal in krompir posadil, se je odpravil v gozd. Odšel je navadno na vse zgodaj, da dan ni bil izgubljen, kajti že po poti je iztikal in gledal po drevesih, ki so mu bila že znana, da imajo gol>o. Taka drevesa 80 pa le bukve. Le na trdem lesu zraste prava goba. goba iz jelovega lesa nima nikake vrednosti. O hrastu in drugem -drevju, ki je trdega lesa, pri nas ne more biti govora, kajti takih gozdov pri nas hi kaj obilo. Bukov gozd pa sega od postojinskega Javornika mimo kranjskih in hrvaških snežnikov tja doli v G ranico in ga je brez presledkov črez 200.000 oral skupaj. To hribovje in posebno debeli gozd po Snežniku in okrog njega so bili kdaj eldorado za naše gobarje, in so, kolikor so še, za polharje in kuharje. Goba se pa ne nahaja samo po rastočem drevju, ampak raste tudi, m to po največ, po kladah, to je deblih, ki. sta jih starost in vihar položila na tla, ali jih je pa logar posekal in popustil, ker niso bila za rabo. Takih klad bolj ob kraju gozda ni bilo dosti. V nižji legi sta tudi prevladovali hoja m smreki in zatorej pravim, da se bolj ob kraju ni mudil gobar in le više naprej silil v debeli gozd. Vendar pa pred večerom ni dospel do bajte. Utrujen seveda je bil do sile, kajti proti večeru je nosil tudi že precej nabrane gobe v vreči na hrbtu. No, si mislimo sedaj, tam se je pa oddahnil in poživil. Ne še takoj. Gobarska bajta, dragi bralec, je čudna prikazen. Najbolj bi se dala primerjati strahu, katerega ni na okoli nič in je na sredi votel. Kdor je prvi na spomlad prišel k njej, ni našel od nje navadno ničasar drugega, kakor še kak kol pokoncu, streho in druge stebre je pa sneg ¿rez zimo na tla potlačil. Torej je bila prva skrb utrujenega gobarja, da si je "hišo" zopet popravil. Včasi je bilo treba celo še sneg odmetavati, potem so se šele zopet postavili koli, ako so bili še za rabo; sicer je bilo treba nasekati še novih in jih za rabo pripraviti. Za zadnjo steno je služila debela bukev ali hoja. Na to je poprečno bil pritrjen drog in njega sta na sprednji strani, za katero je služrl zopet drog na dveh kolih, vezala dva dro- ga, na katera so poprečno bili položeni manj debeli drogi ali polena, po teh pa bolj velike špelte in iveri ali kake skažene doge.* Taka je bila gobarska. bajta na Mezališču pod Snežnikom, ki sem jo jaz poznal in večkrat v njej prenočil. Za Snežnikom proti jugu je Lila še ena. Ime kraja sem pozabil. Sestavljena je bila enako. Ko seiu prvikrat prenočil v njej, sem povprašal, ko smo že kadili in se razgovarjali, starega gobarja lakTO, kdo je napravil načrt za hišo. Nasmehnil se mi je, ne da bi bil cevko vzel iz ust, in šele črez nekoliko časa je izpregovoril: "Dober moj* ster je bil, kajti jaz jo poznam že črez petdeset ' let in moj oče so bili stari črez osemdeset let in so pravili, da jo poznajo zmerom enako in na i-stem mestu." I)a je v resnici .stala že veliko let, je svedočilo pa tudi to, da je imel ves prostor okrog bajte in na sežnjc okoli posebno črno prst in na površju gobove obrazke. V stotini let in še več se je dosti gobe obrezalo in iz obrezkov je nastalo dosti prsti. Pozabil sem povedati, kaj je gobar vse s seboj nesel, ko je šel spomladi prvikrat v gozd: lonec ali kotliček, ponvico, nekoliko funtov koruzne moke, ne preveč špeha in par.pesti soli. Ako je doma pozabil žlico, je pa kar s kuhalnico obira! žgance ali pa tudi z obeijeno paličico. Ko je šel drugikrat v gozd, ga je živež že manj nadlegoval, kajti kuhinjska oprava je ostala črez leto v gozdu. Neobhodno potrebno orodje za gobarja pa sta bila sekirica in pa nož. Sekirico je rabil tako spretno, tla bi bil še las preeepil, in kdor tega ni znal, je zamudil dosti časa in si delal tudi škodo. Nikdar pa gobar tudi ni pozabil .pipe in tobaka, gobe in kresila, koj ko je šel od doma, si je gotovo ukresal še ogenj in prižgal tobak. Ko je gobar povečerjal in si ga privoščil še eno pipico, je šel spat, ne da bi še enkrat prestopil. Sezul je črevlje, ogenj raztegnil bolj na široko, slekel kamižolo, iztegnil se ob ognju in, odevši se s kamižolo, kaj hitro zadremal. Zdajpazdaj se je prebudil, kajti razen najhujšega poletja je bilo treba večkrat ogenj popravljati in nanj na novo drv nalagati, pa ne preveč, da bi plamen ne dosegel strehe in ne požgal hiše. Za ponočni ogenj ao služila po navadi bolj debela drva in čokiči, ki so počasi tleli iu goreli in napravljali ogrevajočo žerjavico. Ob prvi zori je bil gobar že na nogah. Njegovi znanci in prijatelji so ga od vseh strani pozdravljali. Kraljiček aii palček, ki se je bil udomačil črez zimo v razdrapani bajti, se je prišel prepirat prav na prag in povpraševat, kaj da pomenijo te izremenihe v njegovem domovanju. Najmanjši je ta ptiček, pogumen pa tako, da je meni nekoč, ko sem se pred budim metežem potisnil v oglarsko bajtož sedel na črevelj in se nad menoj repančil. Toda spomladi se dolgo ne obotavlja in ne prepira za podrtino; rajši se pridruži drugim vrstnikom, skoči na bližnji hlod in tam tako glasno zakroži svojo ljubko pesmico, da še gobar prvikrat pregovori, rekoč: 44Ej, kje se to jemlje?" Taščice, žolne, ščinkovci, siniee vseh vrst, vse to se glasi in žvrgoli. Kukavice pa od vseh strani naglašajo, da so one tudi že prikuka-le. Gobar pozna vse ptiče in jim ve tudi lastnosti in se rad o njih razgovarja. Toda pri taki priliki nikoli ne pozabi pohvaliti drozga, ki se ga je tudi prijelo ime "šprahovec" ali "devetoviž-nik," če«, da ta ptič najlepše poje in zna vse ptice in tudi druge živali oponašati. Pa gobar ne uategne sede in mirno pokaditi prve pipice tobaka. Ž njo v ustih pomije naj-prvo svojo kuhinjsko posodo, v kateri se je črez noč grela voda. Nato pristavi sveže vode, da si za zajutrek in kosilo skuha žgancev. Prvo jutro in nrorda če drugo se prigodi, da g<»lwr, še pre-dno dene cevko v usta, segne. v pristranski žep telovnika, in prikaže se na dan majhna steklenica z belo tekočino. Naglo, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne videl, si privošči en požirek, in na*aj v žep izgine steklenica. Ta priboljšek je potrata, ti bo rekel gobar; kupčija z gobo ne nese več toliko, da bi ga človek, tudi za potrebo, večkrat o-kušal. Ko so žganci kuhani in zabeljeni, si jih privošči polovico. Drugo polovico pa zavije v čedno ruto in spravi v malho. To polovico ima opoldne za obed. Sedaj še -pospravi in kar je vrednega, tudi dan poprej nabrano gobo, poskrije vse v bližini. Vsak gobar ima za to svoje skrivališče. Etbin Kristan. Savičev pesimizem. A hitro se je spompila, da se človeku, ki trpi, ne sme govoriti v tonu usmiljenja. Spremenila je torej svoj glas. — No, neumna goska sem. Vidite, take smo. Menda tiči to v naši naravi. Prosim Vas, oštejte me .... Obmolknila je, ker je opazila, da govori v zrak. On menda ni niti slišal njenih besed. Prvi solzi je sledila druga in sedaj je jokal, jokal in ihtel. Ona pa ni nič vedela, kaj naj pravi. Mučila se je, da dobi pravo besedo, a nobene ni našla. To je trajalo nekaj minut. Naposled se je Savič zopet zavedel. Obrisal si je solze. Potem je začel govoriti s trepetajočim glasom. — Pravzaprav bi me moralo biti sram. V mojih letih, po mojih izkušnjah, z mojim prepričanjem — pa solze! A meni je tako čudno, da me ni niti sram. Sedaj je tudi ona zopet našla besedo. — Ej, kaj bi Vas bilo sram? Kdor nima več solza, ni niti pravi človek. Ampak jaz sem bila neumna, brbljala sem same neumnosti, up da bi bila pomislila, da Vas utegnem razžaliti s tem. — Nc, Vi me niste užalili. Ta hip se ne spominjam, kaj ste govorili. Pozneje sc gotovo spomnim, pa boni tudi vedel, ali je prav, ali ne. A sedaj mi je čudno, jako čudno. Vse kar vidim, je nenavadno/Vi stojite pred menoj, kaj ne? Vi ste Tonka Hrastova. A jaz vidim pred seboj čudežno bitje*. Vaše lice, Vaše oči, barva Vašega obraza — vse je izpremenjeno. Rafaelovo madono gledam, pa zopet devico orleansko, pa oči madona Sandove, a dobro vem, da stoji pred menoj Tonka Hrastova, moja učenka, ki podira moje nazore ... O, ne mislite, da se mi blede. A vi ne morete, videti tistega oblačka na nebu, ki ga vidim jaz. Rdeč je, avctlordcč, z zlatimi robi, iz pjega švigajo bele strele, bele kakor srebro. Jaz ga vidim, vidim, vidim. In strele se zadirajo v moje srce, in sedaj čutim kri, ki kaplja počasi, prav počasi v mojo dušo. V mojih prsih, povsem na dnu, se giblje nekaj, a še ne vem kaj je . . . Oh, ne, — ne glejte me tako! Pravim Vam, da se mi ne blede .. . Naenkrat je zakričal. — Za boga! Kaj ste naredili iz mene? Vi ste mi vzeli mir. Pregnali ste ga. Daleč je že, tam za tistim rdečim oblakom, odkodar se mi roga. In nikdar več se ne povrne . . . Umiril se je zopet. — Ah, ne poslušajte, kaj govorim. To je grozna ura. Posloviva se za danes. Samo za danes. Jutri bo vse dobro. Do jutri se mora povrniti moj mir in tedaj bova zopet govorila, kakor vsak dan. To je bil neprijeten, a samo slučajen intermezzo. Kriv nisem jaz, Vi pa tudi ne, Vi ne . . . Tonka je čutila, da ne more izreči nobene besede, ki bi bila sedaj na pravem mestu. Nema mu je podala roko. On jo je stisnil tako kakor še nikoli. Tudi to se je zgodilo nezavedno. Ona se je obrnila počasi, on pa je gledal za njo še dolgo in ko je že izginila, jo je še videl. . . Potem je odšel domov. Tisoč misli sc mu je križalo v glavi kakor bi bile same strele. V možganih mu je bobnelo valovje razburkal ega oceana. — Kaj se je zgodilo? ?Kjc je moj blagi mir? Kje je nirvena ? — Ah, to ni konec, ki sem ga pričakoval. Listje pada z drevja, a to se je zgodilo že stokrat in veje ?»o zopet zelenele, pognale ao kali, pppki so vzccteli in iz cvetok so dozoreli plodovi. Že stokrat — in zopet se bo godilo tako. In seme pada neprenehoma v rodovitno zemljo, sneg pa ne zamori, ta odeja ga samo čuva. Kje, to VC sam on. Poskrito mora pa biti vse, kajti povsod, kamor zahajajo Jjudje, so tudi hudobneži med njimi. To je bolj ali manj' domalega vsak gobar izkušal in zatorej si poišče dobro skrivališče in od časa do časa ga tudi preloži. Še ogenj zavaruje toliko, da bi kaka sapa ne postala opasna hiši, ki tudi zavarovana ni. »Se enrat se ozre na vse strani iu končno pogleda tudi proti nebu, kaj da bo z vremenom, in se odpravi na pot. Rekel bi, da so starejši gobarji, ki so hodili štirideset in tudi petdeset let v gozd, poznali domalega vsako drevo okrog Snežnika. Zdravo dre-vo nima gobe, in čeprav je šiba tudi ravna ui gladka in še raste in zeleni kakor vsaka druga, ko hitro ima gobo na sebi, ni več zdrava. Tako drevo raste še dosti let in je pravi zaklad za gobarje. Bolj ko je drevo še trdno, boljšo gobo daje. Najimenitnejši .so tisti izrastki, ki se prvikrat pokažejo. To je kar samo meso in se imenuje celt. Gobar si ogleda torej vsako drevo, ali nima že sadu zanj, stika tudi za tistimi, ki jih že od prej pozna, da se jih je prijela goba. Briga se tudi va vsako kladorkajti tudi posekana in potem posušena debla imajo gobo. Grji ko je «vet, bolj slabotno ima drevje, torej ima tudi ponajveč podrtin in na takih mestih je tudi največ gobe. Dragi bralec, ako nisi še hodil po celem gozdu, po skalovju in strminah, potem ti je težavno dopovedati, s kakimi zaprekami ima gobar opraviti. Lansko leto na pr. si črez ta jarek ali to str-mino še prišel. Ko pa letos prideš do najhujšega prelaza, najdeš edino kozjo stezico, zaprečeno n strašansko klado, ki se je podrla Črez zimo. Ni drugače, kakor da moraš iti daleč naokoli odzgo-raj ali odspodaj, ali pa da si napraviš pot na ta način, da posekaš nasproti štrleče veje in si napraviš pripomočke, le tako splezaš črez deblo, ki samo na sebi meri črez poldrugi meter in je še oprto na veje, ki se niso do kraja polomile, l>obro se spominjam, da sem hodil po takem gozdu za petelinom, in ko sem bil že utrujen, sera se take pot ovirajoče mogočne klade kar ustrašil .in se tudi usedel, predno sem se spravil preko nje. (Dalje prihodnjič.) boj ... Oh! Kaj se je zgodilo! . . . Solza. Kako? < Zima ni konec . .. Solnce zašije, nastane boj v naravi in toplota zmaga. Večno ponavljanje, večen boj . . . Oh, kaj se je zgodilo? . . . Solza! Kako dolgo je že ni bilo v teh očeh? . . . Kje je moj mir, moj blagi mir? . . . Ona je dejala: Tedaj moram biti žalostna tudi jaz. In duša je zapla-kala. Kje je moj mir? Bil je ves potrt. Šel je k oknu in se zagledal v noč. Zunaj je bilo vse pokojno in v tej tišini je bilo nekaj veličastnega. Ta noč je bila kakor Visoka Pesem, prestavljena iz sveta glasov v svet stvarnosti. Gori na nebu so migljale zvezde, njegove ljubljene zvezde. . . In ta hip se mu je zdelo, kakor bi jih bajna svitloba govorila. — Glej, nas si vendar vedno ljubil. V časih svoje najvišje sreče si obračal svoj pogled k nam, v trenutkih najhujših bolečin si iskal v nas tolažbe in minf. In če. nisi ljubil nikogar, nikogar niti sebe — nas si vendar ljubil — Nikogar? Počasi, tiho, mirno je zašumelo to vprašanje v Savičevih ušesih. — Nikogar? ... Ali je res! Ali je prav res? In ta hip se ni upal reči: da. — Morda — morda sem se vendar motil. Tam iz najskrivnejših, iz najoddaljenejših sfer se je dvigal kakor skozi meglo Rimske ceste znan obraz iz davnih, davnih Časov. Mesečina ga je oblivala, zlati lasje so bili razliti po temno-modrem nebu . . . Znan obraz iz davnih, davnih Časov. Ah, od tistih dni je minilo menda že tisoč let. In vsi to dolgo dobo je bilo to lice zaprto v njegovi duši, on pa je tajil sebi in vsemu svetu, a glavno sebi, da pozna tiste oči in da se jih spominja. In sedaj gleda tisti obraz tsm gori med svojimi ljubljenimi zvezdami . . . tako daleč . . . tako daleč ... V najtankejših gubah njegove duše sc je začelo gibati nekaj nežnega in mehkega, više in vise, dokler mu ni tiha bol napolnila vseh prsi. In vnovič so mu privrele solze v oči. Kako velikanska laž je bila vsa ta dolga dolga doba! In on se ni zavedal. Mislil je, da njegove misli, njegove nove ideje in tisti ogromni Nič . . . — Olga! Oh, Olga! Ljubil sem te vsa ta dolga leta in v tej ljubezni sem umiral! &c enkrat sem te hotel videti, a to vem šele sedaj ... In videl sem Te, v zvezdinih višavah. . . Mrzlično je ihtel, a polagoma se je umiril potok njegovih solza. Le tihotno so še tekle po njegovem licu. Tudi v njegovo dušo se je povrnil mir. Tedaj je dvignil oči še enkrat proti nebu in skozi solze je zagledal med zvezdami drugo lice. . . ~ Tonka! Sele to noč jc izginila njegova prva ljubezen, kajti iz s rt a mu je rasla druga. Spomin na Olgo ga ni mučil. Roža( ki ga je nekdaj milo opajala s svojo dišavo ... Iz vzvišenih sfer pa je plavala dol sveža, boginji zmage slična podoba življen-nja. < — Tonka! Zlate zvezde so bliščale skozi tiho noč in njih luč je odsevala v Savičevi duši. Blaga sapica je pihljala med vejami in z nežno roko je božala Savičevo razgreto Čelo. Jesen je in zima se bliža, a Savič gleda zvezde na n^bn. Mir je vseokoli kakor na pokopališču, a Savič čuti Življenje v sebi . . . (Konec prihodnjič.) Molit ev za vsakdanji kruh nc doseže več nebes. Ako nc doseže kapitalističnega gospdostva, se izgubi v prazni neskončnosti kakor glas vpijočega v puščavi. Evropa ima zahvaliti svojo nesrečo meščanski, politiki. Z demokracijo, svobodo in narodnostjo na jeziku so buržvazne stranke služile reakciji in absolutizmu, v svoji zaničevanja vredni pod« rcprvostl pričakujoče nagrado od vlad, ki bi bile morale biti pravzaprav njih sluge. Konstitucija v Mehiki. t Splošna načela. Letošnje leto ima v avojern koledarju rojatni dan nove mehiške ustave, ki jo je sprejela narodna skupščina, prvi mehiški zakonodajni zbor po dolgi dobi revolucionarnih in protirevolucionar-nih bojev, t e bi živel «vet v mirnejših časih, bi ae bila tej ustavi gotovo posvetila mnogo večja painja. Na vsak način je pa to važen dokument, ki je vreden natančnejšega spoznanja. Posebno je sanimiva za delavski razred, ki najde v njej vsakovrstne določbe, tičoče se naravnost delavskih razmer. Zelo dolga in podrobna ustava se ne peča le na običajen način * političnimi uredbami, pravicami in dolžnostmi, temveč posega direktno v socialno in gospodarsko življenje naroda, ker se u-gotavljajo kot osnovne postave države zelo važna načela, za katera so se organizirani delavci vseh dežel doslej brezuspešno borili. Kot cilje dolge in krvave mehiške revolucije so večkrat navajali: Razdelitev zemljišč med far-mersko prebivalstvo; uničenje inozemskega vpliva v Mehiki; uničenje cerkvenega vpliva ter u-vedbo gotovih političnih in socialnih reform. Vsa ta stremljenja najdejo jasnega izraza v novi u-stavi. Agrarno vprašanje. V delu, v katerem se obravnava agrarno ali zemljiško vprašanje, so najbolj važna sledeča mesta: Last zemlje in vodovja v notranjosti narodnega ozemlja pripada prvotno narodu samemu, ki je imel' in ima pravico prenesti posestni naslov na privatne osebe, vsled česar se je ustvarila privatna lastnina. Privatna last naj se razveljavi le iz vzrokov, tičočih se skupnega blagra, in sicer potom odškodovanja. Narod naj ima vsak čas pravico določiti privatnidastnini meje, katere zahteva skupni blagor ter naj ima tudi pravico urediti razvoj naravnih virov. V ta namen naj se odredi vse potrebno za razdelitev velikih posestev,> za razvoj majhnih posestev, za ustanovitev novih «redišč za deželno prebivalstvo z zemljiščem in vodovjem, ki je za to neobhodno potrebno, za pospešavanje poljedelstva ter preprečenje razdejanja naravnih virov in za obvarovanje lastnine proti škodam, ki se tičejo splošnosti. Naselbine in pristave, ki stoje na privatnih tleh ter občine, katerim primanjkuje vode ali je nimajo v zadostni množini, naj imajo pravico, da jo dobivajo s sosednjega posestva, pri čemer je vedno treba skrbeti v prvi vrsti za mala posestva. Iz navedenega odstavka nove mehiške ustave je razvidno, da namerava preiti Mehika k sistemu majhnih posestev ter razdeliti velikanska posestva. Doslej se je vršilo vse mehiško poljedelstvo na velikih posestvih in's pomočjo indijanskih občin, živečih v agrarnem komunizmu. Razdelitev posestev med odvisne male kmete se izvrši nekako na tak način, kakor je angleška vlada v pričetku stoletja razdelila velika posestva na Irskem. Način, kako nameravajo izvesti to razdelitev, je natančno opisan v novi ustavi. ' 8 to razdelitvijo si hoče ustvariti Mehika kmečki stan, o katerem mislijo liberalni voditelji sedanje mehiške vlade, da bo služil kot močna opora novih razmer, kar ni mogel biti brezposestni poljski delavec, ki je stal v preteklosti na razpolago sedaj temu, sedaj onemu političnemu pustolovcu ter se je boril brez izbire za onega, ki mu je dal kaj jesti. Če se bo mogel ta sistem majhnih kmetov v Mehiki vzdržati s podporo vlade, ki bo skrbela za velike namakalne naprave, je našla Mehika faktor trajnosti. Kmet, ki bo dvajset let vsako leto plačeval svoj dolg in tudi obresti na posestvu ter se vedno bolj bližal popolni posesti svojega zemljišča, bo prav tako trdovraten častilec obstoječega, kakor je delavec v Združenih državah, ki živi za svojo kupljeno, a ne še odplačano hišico. K temu še pride, da bodo tudi razlaščeni veleposestniki podpirali vlado, kajti od nje bodo vendar dobivali tolarje. Koncem konca pa se ne bo godilo mehiškemu malemu kmetu bolje, kakor malim kmetom ostalega sveta. Dolgovi ter postave glede dedščine skrbe za to, da požro tudi na deželi veliki malega. Tuji kapital. Nove zemljiške postave v Mehiki izpodkop-ljejo najbrže tudi vpliv inozemskega kapitala v Mehiki. Za vlade diktatorja Diaza so se znali inozemski kapitalisti polastiti velikih naravnih virov bogastva v Mehiki. Ravnali so se po prislo-vici: "Kdor dobro maže, dobro vozi!" Mehiški odvetniki in politiki so uporabljali svoj vpliv, da so dobivali potrebne koncesije, ki so jih potem za drag denar prodajali inozemskim družbam. Vsa mehiška politika v času Diaza ni bila nič druzega kot velikansko kapitalistično barantanje. Mehiški politiki niso zastopali gotovih strank ali načel, temveč le določene inozemske kapitalske interese. Predmet boja pa je bilo naravno bogastvo dežele, njeni petroleiski vrelci in rudninski zakladi. Ponovitev takih neznosnih razmer skuša preprečiti nova ustava z nekaterimi drastičnimi odredbami. Najvažnejši teh se glasi: "Le rojeni ali naturali-zirani Mehikanci ali mehiške družbe imajo pravico pridobivati posestva, vodo in kar spada k temu, ali imeti koncesije za razvoj rudnikov, vodovja in mineralnih gorljivih tvarin v mehiški republiki. Narod lahko podeli inozemcem enako pravico pod pogojem, da izjavijo slednji pred zunanjim jnelii&kim uradom, da se smatrajo glede teh posestev za Mehikance, vsled česar -nimajo pravice klicati na pomoč svojih vlad. V nasprotnem slučaju bi tako pridobljeno posestvo zapadlo zopet narodu. V notranjosti sto kilometrov od meje in 50 kilometrov od morske obali ne sme noben inozemec posedovati zemljišč ali vodovja pod nobenim pogojem." Če bo mehiška vlada mogla izvesti politiko, očrtano v navedenem odstavku, se bo zelo hitro izvršilo podržavljen je ali nacionalizacija kapitala, to je, kapital y Mehiki preide v roko Mehi- kancev. Ta nacionalizacija kapitala je za kapitalistični razvoj dežele največjega pomena. Dokler se nahaja kapital v rokah inozemskih kapitalistov, pojeku dobljeni dobiček seveda v inozem-st vo ter ne more služiti nudaljtiemu razvoju dežele. te pa je kapital nacionaliziran, ostane sku-piček v večini slučajev v deželi sami ter služi njenemu nadaljnemu industrijalnemu razvoju. V nadaljnem se navajajo v novi ustavi tudi določbe proti monopolom ali jirotitrustiie določbe. Med temi je najti odstavek} ki je zelo značilen: "Delavske organizacije, ki so se organizirale za varstvo interesov njih Članov, se ne smatrajo kot monopol." Cerkev. Zelo odločno postopa nova mehiška ustava s cerkvijo in njenimi služabniki. Katoliški duhovnik v Mehiki mora danes priznavati resničnost svetopisemskega izreka, da kaznuje Bog grehe o-četov do tretjega in četrtega kolena. Danes rav-najo liberalci mehiške republike s klerikalci, ka-kor so oni postopali z liberalci v prvi polovici prejšnjega stoletja. Cerkve, katoliške in prote-stantovske, ne morejo posedovati nikakršne zemlje ali drugega nepremičnega imetja. Samostani, šole, seminarji in drugi zavodi ter poslopja raznih verskih družb preidejo v posest naroda in slednji odloči o njih uporabi. Pravega kristjana, ki, kakor znano, ne hrepeni po stvareh, katere razjedajo rja in molji, bi taka stvar pravzaprav ne smela preveč žalostiti. Nova mehiška ustava pa dela duhovnikom življenje.^ resnici neprijetno in neudobno. Določa namreč: "Državne zakonodaje naj imajo izključno poluomoč določiti najvišje število duhovnikov verskih izpovedani v soglasju s potrebami vsakega posameznega kraja. Duhovnik kakšne verske občine v Mehiki more postati le rojen Mehikanec. Duhovniki verskih izpovedali j ne smejo kritizirati niti na javnih, niti na zasebnih zborovanjih, niti pri cerkvenih opravilih in tudi ne pri verski propagandi temeljnih postav dežele, oblasti v posebnem ter vlade v splošnem. Nimajo niti aktivne, niti pasivne volilne pravice ter tudi niso upravičeni zbirati se v politične svr-he . . . Noben časops, ki ima na podlagi programa, naslova ali splošnih tendenc kakšen verski značaj, ne sme razpravljati o katerikoli politični zadevi naroda ali priobčevati poročil o dejanjih oblasti v deželi ali o privatnih osebah, kolikor se tičejo ta c|c*junjn javnih zadev. S tem je strogo prepovedana vsaka vrsta političnih zvez, ki kažejo s svojim imenom, ali pa drugače kakšen migljaj glode na to ali ono versko izpovedanje. V prostorih javne službe božje se ne sme vršiti nikakršno zborovanje političnega značaja." Katoliška cerkev — in ta prihaja v Mehiki skoro edina v pošte v — je prava umetnica glede organizacije ter prilagoditve k postavam in naj se slednje tudi obračajo proti njej. Moral pa bo biti že kot britev oster jezuit, ki se bo znal zmuzniti skozi ozke zanke nove mehiške ustave. • n. Socialno zakonodajstvo. Najvažnejše in najzanimivejše v novi mehiški ustavi pa so določbe o temeljih socialne zakonodaje v Mehiki. Pomenjajo namreč korak, ki si ga ni upala storiti doslej šc nobena druga dežela, in radi tega jih je tudi vredno natančneje pogledati. V gotovih ozirih so druge dežele že prehitele Mehiko, v splošnem se pa dajejo v novi mehiški ustavi delavskemu razredu pravice, kakršnih ne uživa doslej na zakoniti podlagi še v nobeni drugi deželi. Dotični odstavek ustave se glasi: Odstavek 123. — Kongres in državne zakonodaje naj uveljavijo postave za delavstvo s primernim uvaževanjem potreb posameznih delov Mehike in v soglasju z naslednjimi temeljnimi načeli ter postavami. Te temeljne postave naj veljajo za delo izučenih in neukih delavcev, uslužbencev, poslov in rokodelcev ter v splošnem za vsako delavsko pogodbo. 1 Osem ur naj bo najvišja mera dnevnega dela. Besar fčudno zveneče ini. stoletja. Tako na primer Leipzig, Areis, Pariš. Poleg imenovanih narodnosti pa žke v Besarabiji Se Bolgari, (Irki, Armenci in Tartjri. Pravi veliko-ruski element pa je zastopan le v uradništvu. Severozapadni kOs Besarabije je prav posebne zanimivosti. Tukaj so se stiskala prej tri cesarstva, Avstrija, Rusija in Turčija. Na mesto slednje pa jc stopila že pred dolgim časom Ru-munska. Tu na koncu Besarabijo leže tudi zna- 2. Najvišja mera nočnega dela naj znaša sedem ur. Nezdravi in nevarni posli se prepovedujejo vsem ženskam izpod Iti let. Kuako se prepoveduje ženskam in mladoletnim nočno delo v tvor-nicali, in v trgovinskih obratih naj sc tie zaposlujejo preko 10. zvečer. 3. Najvišje dnevna mera dela za otroke nad 12 in manj kot 16 leti naj bo šest ur. Delo otrok pod 12 leti ne more biti predmet delavske pogodbe. 4. Vstik delavec naj uživa najmanj en dan počitka za šest delavnih dni. % 5. Ženske nuj ne opravljajo tekom treh me-seccv pred porodom nikakršnih del, ki zahtevajo večje telesne napore. Tekom meseca, ki sledi porodu, naj uživa ženska mir ter naj dobiva polno plačo in mezdo ter ohrani mesto in pravice, pridobljene vsled delavske pogodbe. Tekom časa dojenja naj se ji dovolita vsak dan dva izredna odmora, trajajoča po pol ure, da more zadostiti svojim dolžnostim. 0. .Minimalna plača, katero naj dobi delavec, naj bo taka, da lahko zadovolji soglasno z običaji dotičnega dela dežele normalne ži\1jcn-ske potrebe delavca, njegovo vzgojo in dovoljene zabave. Pri tem je smatrati delavca kot glavarja družine. V vseh poljedelskih, trgovinskih, tovarniških in rudniških obratih naj ima delavec pravico uživati delež dobička na tak način, kakršen je ugotovljen v 9. klavzuli tega odstavka. 7. Daje naj se enaka plača za enako delo, in sicer brez razlike spola ali narodnosti. 8. Minimalna plača naj bo prosta vsake zaplenit ve, protitirjatve ali odbitka. 9. Ugotovitev minimalne plače ter procent-nega podstavka od dobička naj se izvrši potom posebnih komisij, katere naj imenujejo posamezne občine. Te komisije so podrejene centralnemu posredovalnemu uradu, ustanovljenemu v vsaki državi. 10. Vse plače in mezde naj se plačujejo v postavnem denarju in ne v blagu, nakaznicah, znamkah ali z drugim nadomestiljočim znakom, ki bi se rabil mesto denarja. 11. Če bo vpričo posebnih razmer potrebno zvišati število delovnih ur, naj se izplača kot plačilo za prekurno delo 100 odstotkov več, kot se plača za redni delovni čas. V nobenem slučaju pa ne sme prekurno delo presegati tri ure in ne sme trajati dalj kot tri zaporedne dni. Prekurnega dela pa ne sinejo opravljati ženske te ali one starosti ter dečki manj kot Iti let stari. 12. Pri vsakem poljedelskem, industrijal-nem, rudniškem ali podobnem delu mora dobaviti podjetnik za svoje delavce udobna in zdrava stanovanja, za katera sme zahtevati najemnino, ki ne presega na mesec polovice enega odstotka u-gotovljene vrednosti posestva. Podjetniki morajo zgraditi tudi šole, klinike in druge za občino potrebne naprave. Če leže tvornice v notranjosti obljudenih krajev ter je zaposlenih v tvornicah več kot 100 oseb, treba izpolniti prvega gori navedenih pogojev. 13. V takih delavski! središčih, katerih prebivalstvo presega 200 oseb, naj se odmeri nadalje kos zemlje, ne manjši kot 5000 štiri jaških metrov, za zgradbo javnih tržišč in poslopij, ki služijo občinskim svrham in javnim zabavam. Gostiln ali igralnic ni dovoljeno voditi v takih delavskih središčih. 14. Podjetnik jamči za nezgode pri delu ter bolezni, ki se pojavljajo vsled izvrševanja poklica. Vsled tega mora plačati podjetnik primerno odškodnino, če je nastopila smrt ali začasna ali trajna nesposobnost za delo soglasno z določbami postave. Podjetnik je v v enaki meri zavezan, če da izvršiti delo potoni agenta. 15. Podjetnik se mora držati pri napravi o-bratov vseh določb postave glede higijene in sa-nitacije ter odrediti vse potrebno za preprečenje nezgod, nastajajočih vsled uporabe strojev, orodja in delovnega materijala, ter organizirati delo na tak način, da se zajamči, kar največ možno varstvo zdravja in življenja delavcev, kolikor je to varstvo združljivo z delom samim. V nasprot- abija. menita mesta Podolcc, Kamencc in Chotin in tu je mejila prej Poljska na Turčijo. »V najkrajnejše in potu Besarabije loži Novo-selica, nedaleč od bukovinskega glavnega mesta. Narava Besarabije postaja tem bolj čudovita in posebna, čim bolj se odstranjuje človek od avstrijske strani dežele in sicer v smeri proti Črnemu morju. Povsod prevladuje boljinbolj stepa. Reke tečejo v globoko zarezanih dolinah in razentega jo razorana ravnina s številnimi dežnimi jarki, ki zelo otežkočajo promet. (JOzdovc je najti v dolini reke Dnjestra in na nekaterih drugih boljših krajih. V splošnem pa je najti le borno stepno grmičevje. Tudi živalstvo nudi marsikaj ¿nenavadnega. Če bi ne potrdil tako vesten in kritičen potnik, kot je dr. Kohl, bi se nam zdela kot pravljica vest, da jc najti v tem kotu Kvrope velikanske kače. Ta potnik je zbral pri nemških kolonistih poročila, po katerih so ubili v bližini vasi velikanske kače, ki predstavljajo neko vrsto gadov. Nemški kolonisti pa »o bili tudi prvi, ki so so lotili iztrebljenja teh kač. Če je pred menoj močvirje, na drugi strani pa krasen vrt, ne pride>m nikdar vanj, dokler bom deklamiral, da je močvirje grdo. Čez moram priti, in ni druge, je treba tudi zagaziti v lužo, zavihati rokave, pa od^kikati blato. Razum je v možganih. Če ga tam ni, ga tudi v kroni no moro biti, nem slučaju zapade podjetnik kazni, kot jo določa zakon. 16. Delavci in podjetniki imajo pravico združevati se v varstvo svojih odnosnih interesov v sindikate, delavske organizacije, unije itd. 17. Stavke naj bodo postavne, če streme z uporabo mirnih sredstev za tem, da zopet ustanove ravnotežje med različnimi produkcijskimi faktorji in da spravijo v soglasje pravice kapitala in dela. V jajpih obratih naj bi bili delavci obvezani obvestiti de:*et dni pred datumom, določenim za ustavljene dela, razsodiščni urad. Stavke je smatrati za nepostavne le v slučaju, če poseže večina stavkarjev k nasilnostim proti osebam in i-metju, ali pa v vojnem času, kndar pripadajo stav-karje obratom, ki so odvisni od vlade. Uslužbenci vojaških tovarn zvezne vlade ne spadajo pod določbe te klavzule, ker tvorijo del narodne armade. 19. Izprtja naj bodo postavna le v slučaju, Če postanejo potrebna vsled preobilice produkcije, vsled česar je treba zapreti obrate, da sc vzdr-že cene na primeren način preko produkcijskih stroškov. Vse to pa naj se izvrši v soglasju z raz-sodiščnim uradom. 20. I>iference ali spori med kapitalom im delom naj se predlože v rešitev razsodiščnemu in posredovalnemu uradu, ki naj obstoja iz enakega števila zastopnikov delavcev in podjetnikov ter enega zastopnika vlade. 21. Če noče podjetnik predložiti svojih sporov razsodišču ali priznati od tega urada izdane odločitve, naj se smatra delavski kontrakt kot ugasel in podjetnik je vsled tega dolžan, odško-diti delavcev s tem, da jim plača trimesečno plačo poleg obveznosti, katere si je napravil vsled spora. Če zavrne nasprotno delavec odločbo razsodišča, naj se smatra njegova pogodba za ugaslo. 22. Podjetnik, ki odpusti delavca brez primernega vzroka ali radi tega, ker se je pridružil tej ali oni organizaciji ali se udeležil postavne stavke, jc obvezan po volji delavca ali izpolniti pogodbo, ali pa plačati delavcu plačo treh mese- ' cev. Na enak način naj bo obvezan, če zapusti delavec svoje mesto radi pomanjkanja dobre vere od strani podjetnika ali radi slabega ravnanja z njegovo lastno osebo, njegovo ženo, starši, otroci, brati in sestrami. Podjetnik ne more uiti tej obveznosti, če se izvrši zloraba od strani njegovih podrejenih ali agentov, ki poslujejo z njegovim dovoljenjem ter njegovo vednostjo. 23. Tirjatve delavcev glede plač in mezd ter odškodninske tirjatve imajo prednost pred vsemi drugimi tirjatvami v slučaju bankrota ali sodnij-skega izvršilnega postopanja. 24. Dolgove, katere napravijo delavci pri svojih delodajalcih, podrejenih in agentih, je mogoče pripisati le delavcem samim ter se ne smejo pod nobenim pogojem iztirjati od članov njegove družine. Tudi naj se ne plačajo taki dolgovi, pri katerih sč vzame več kot mesečna plača delavca. 25. Nikakršne pristojbine naj se ne zaračunajo delavcem pri posredovanju za delo pri občinskih uradih, posredovalnih uradih ter drugih javnih ali privatnih agenturah. 26. Vsako pogodbo med mehiškim državljanom ter inozemsko glavno stranko mora najprvo legalizirati ali odobriti pristojna občinska oblast ter jo mora nato potrditi konzul naroda, kamor hoče fditi delavec. Poleg običajnih klavzul se mora dodati dogovor, da plača inozemska glavna stranka stroške povratnega potovanja delavca 27. Naslednje določbe so neveljavne in ni-čevc ter ne vežejo prizadetih strank niti v slučaju, da so obsežene v pogodbi: a) Določbe za izvrševanje prevelikega dnevnega dela, ki ga ne more zmagati človek. b) Določbe glede plačilnega postavka, ki ne soglaša s sodbo razsodišenega urada. c) Določbe, da mora poteči več kot en teden, preden se izplača mezda. d) Določbe glede plačevanja mezd v gostilnah, krčmah, barakah in prodajalnah, kolikor ne pridejo v pošte v uslužbenci teh prostorov. e) Določbe glede direktne ali indirektne obveznosti za kupovanje potrebnih predmetov v določenih prostorih in na gotovih mestih. f) Določbe glede zadrževanja plač za kazni, naloženih delavcem. g) Določbe, po katerih se odpove delavec odškodovanju, do katerega je upravičen na podlagi nezgod, nastalih pri delu ali bolezni vsled poklica, nadalje odpoved odškodovanja radi neizpolnjenih pogodb od strani delodajalca ali radi odpusta od dela. h) Vse druge določbe, ki vsebujejo odpoved katerekoli pravice, ki je dana delavcu na podlagi delavskih postav. , 28. Postava naj določi, katera lastnina naj bo družinska. Te lastnine ni mogoče prodati ali zarubiti, a jo je mogoče prenesti na drugega potom bolj priprostega procesa. 20. Uredbe za zavarovanje naroda za starost, bolezen, življenje, brezposelnost ter nezgode se smatrajo za socialne potrebščine. Zvezne in državne oblasti naj bi torej podpirale organizacijo zavodov te vrste, da razširijo s tem navade, ki so ljudskemu blagostanju v prid. 30. Organizacije za zgradbo cenenih in zdravih delavskih hiš naj se smatrajo ,zh socialne utl-litete, če streme za tem, da pridejo delavci v določene» i času v posest teb hiš in zemljišč."* Vse to so seveda le osnovne postave novega mehiškega državnega ustroja, načela, po katerih morajo zvezne in državne zakonodaje šele sprejet! določene socialne postave. Mehiški delavci, ki so ustavni zbor v Queretaru napotili, da je sprejel te določbe v svoj program, so tudi skrbeli za to, da ne bo mehiški proletariat v negotovi prehodni dobi na kratkem. V prehodnih določbah, dostavljenih ustavi, se glasi v čl. 11: "Do časa, ko izdajo kongres Unije ter državne zakonodaje postave glede na zemljiške in delavske probleme, naj se uveljavijo po vsej republiki načel«, ki jih ja ta ustava določila za imenovane postave." PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKO* LJUDSTVA. __IZHAJA VSAKI TOREK. - Ltatnik in itdajatalj: - Jugoslovanska delavska tiskovna drutba v Chlcage, Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.50 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi | jo dogovoru. Pri spremembi bi valila je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Nekoliko leninizma. Glasilo ilsvmika oraaniucij« Jugocl. — ••cUiUtltn« ivtit v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja listu in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. Racin« Av*., Ckicago, lil. Ow»«l tad published «v»ry Tuesday by South Slavic Workmen's Pub. Ce.J ___Chicago, Illinois. Subscription rate«; United States and! Canada, $2.00 a year, $1.00 for half I year. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half year. -u Advertising rates on agroement. NASLOV (ADDRESS): "PROLE TAREC" «OOS W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS Iz San Francisca, Cal., poročajo: Najvišje d ¿¿.\u < ukIjščc j» naročilo Z. II Zeutaoakt-ntu, regi stratorju volilccv, da izvrši glasovanje o odpoklicu okrajoevii nega toiitelja Churlc* M. Mekei-f ta v San Francih u. Odlok najvišjega st»«lisca razveljavlja prepoved ulaso aiija*« i 'i to iad.il- V lanskem letniku "Proletarca" smo se precej obširno bavili z vprašanjem orožja in socializma in smo pokazali, da ao posvečevali temu vprašanju najodličuejši socialistični teoretičarji veliko pozornost. Nu naše argumente se ni odgovarjalo z argumenti, ampak "lladuička Straža" je smatrala za dovoljuo, da nam prišije nekoliko priimkov, češ pri masi, ki prisega na našo beae-do kakor Turek na koran, bo to že vleklo. Obdolžimo "Proletarca," da je "izdal" socializem, pa bo zmaga nuša. Kakor da je šlo nam za "zmago"! Hoteli atuo v Zvezi večje poglobitve v socializem in ker se ta ne more doseči drugače, kakor s pretresali jem, z diskusijami, z izražanjem mnenja iu nu- -------p-1 sprotnega mnenja, z argumenti in nasprotnimi PROLKTA RIA N argumenti, smo želeli diskusije tudi o tem vprašanju, ki je za socializem vitalno. To je bilo dovolj, da so nas diktatorji pri "Radnički Straži" okepali z blatom. Posrečilo se jim je res naščuvati nekatere fanatike, da so zahtevali izključitev 'puškarjev" in nas zmerjali v privatnih,večinoma anonimnih pismih z "idioti" in pidjbuimi finimi izrazi, katerih večinoma sami niso razumeli. Saj ni bilo treba. Čitali so jih v "U. S.", in tam so iuog!e biti seveda sume su-lomonske modrosti. In zdaj prihaja Iamiíu, favorit "Radničke Striže, iu fciir piše, bije "Radničko Stražo" in ujeut' o&abne fraze tako, da ne ostaja na vsej njeni filozofiji ne ena d'uka. fitateiji, ki .st- spominjajo na «laš» lansko razi'íavo, bod«> lahko op;.Žali, da prihaja Lenin <,1 » enakih zaključkov in da mu služijo enaki a. jju-meuti, kakršni to podpirali Pruletfiičvv:» * izvajanja. Sfvetl;« nismo lani moirtí v«deti, l.aj bo Leniü s pis i'j on pa tudi ne hi prihajrii k liani po intelektualno pomo«**, prvič ker mu ?r0ba ui. • j« okrožno višje s«di če. Najvišje sodišče ie h:'/sodilo, «ta je na . dveh petij ijali. že t iik« imen, d:i je treba odpokl» • po a konu dati na glasovanje Gibanje za odpoklic javnega toži tel j a Fickerta je izzvalo /na no preganjanje voditeljev strokovno organiziranega jipl&vatvn, ki wk obtoženi, da so izvršili dinamitni napad na demonstracijo za vojno pripravljanje meseca julija I9l(>, pri čemer je deset oseb izgubilo življenje. Na strani Fickerta je trgovska zbornica in veliki kapitalistični interesi. Gospodje vedo, če pride odpoklic na splošno glasovanje in ljudstvo odglasuje, da se javni obtožitelj odpokliče, da je bil ves njih trud zaman. Trgovska zbornica je nabirala poseben sklad enega miljona dolarjev, da uniči delavske strokovne organizacije v San Franciscu. Če bi se bil načrt posrečil v mestu, tedaj bi vele-bizniški interesi nastopili proti organiziranemu delavstvu po vseh mestih na pacifični obali. Iz tega razloga je lahko razumeti, zakaj so se gospodje trudili, da ne bi odpoklic Fickerta prišel na glasovanje. Hitko za glasovanje o odpoklicu sO izgubili in ;:daj je treba, da št ljudstvo izreče z veliko večino, da naj Fickert gre. To bi bil najbolj ši nauk za velekapitalistične interese, ki hočejo za vsako ceno odpraviti delavske organizacije. Nekateri kapitalistični listi so objavili vesti o vrednosti letošnjega pridelka v Južni Dakoti, in tako mislijo ljudje, ki ne poznajo farmarskega življenja, da postanejo vsi'farmarji miljonarji. Tako so n. pr. poročali listi, da znaša vrednost poljedelskega produkta 94(i dolarjev 52 centov na vsakega prebivalca — moža, ženo in otroka, — ko bo postavljen na trg. Na navadnega čitatelja napravi taka vest vtisk, da pojde ves de nar farmarjem, kajti listi niso povedali, kdaj bo produkt imel to vrednost: takrat namreč, kadat ga prekupci in mešetarji pokupijo od farmarjev, ali Se le takrat, k< ga kupijo konzunicntje 6d trgov-ccv. Iz Milwaukee, Wis., poročajo: Zvezni senator Paul O. Husting je bil na lovu po nesreči ustreljen od svojega brata (»ustava ITmrl je v fariuarski hišici bliže Picket tsa. V bratovi družni je bil šel nr lov na jezero Rush. Bila sta obr v čolnu, ko se je dogodila nesreča. Zagledal je jato rac in dejal svojemu bratu, naj strelja: K a je brat iprožil, je Pavi vstal in do bil pri tej priliki svinčena zrnr v hrbet. Prepeljali so ga v bliž njo farmar ko hiši, toda vsi poizkusi, da bi ga ohranili pri živ Ijenju, so ostali brezuspešni. P« političnem mišljenju je bil senator filiating demokrat. V zvezni senat je bil izvoljen leta 1914. "Tretjič ■ tako argumentira Lenin — ne izključuje v eni deželi zmagoviti aocializem na no-ban način vseh vojn naenkrat. Naap rot no.predpostavlja jih. Razvoj kapitalizma jc v različnih deželah zelo neenak. To lie more biti drugače pri produkciji blaga. Iz tega sledi neizogibni sklep: Socializem ne more zmagati v vseh deželah ob e-nem času. Zmagal bo najprej v eni ali v nekaterih deželah, druge ostanejo za gotovo dobo meščanske ali predmeščauske. To mora povzročiti ne lc razpore, ampak tudi direktno stremljenje bu.žva-zije drugih dežel po tem, da pobije zmagoviti proletariat socialistične države. V takih Slučajih bi bila vojna od naše strani legitimna in pravična, bila bi vojna za socilaizem, za osvoboditev drugih n a red o v cd buržvazijc. En gels je imel popolnoma prav, ko je Kavtakyju v pismu dne 12. septembra 1882 izrecno priznal možnost "obrambnih vojn" socializma, ki je it zmagal. Mislil je namreč na obrambo zmagovitega proletariata proti bu rž vazi j i drugih dežel. "Šele kadar bo buržvazija po vsem svetu, ne le v eni deželi pobita, popolnomu premagana in ekspropriirana, postanejo vojne nemogoče, lil znanstveno nikakor ni prav — posebno pa ne revolucionarno— če obidemo ali utajimo ravno naj-vužnejše, premaganje odpora buržvazije, najtežje, tisto, kar zahteva največ boja v prehodu k so cialiamu. "Socialni" farji in oportunisti so kaj hitro pripravljeni, da sanjajo o bodočem mirnem socializmu, razlikujejo se pa cd revolucionarnih socialnih demokratov prav v tem, da nočejo misliti in skrbeti za ogorčene razredne boje in razredne vojne, da se more ta lepa bodočnost uresničiti " o« >e • ^mi pr'd;gnla in prdigila, di s*», ii.'i?.et«i vso rvobc<|o in pravičnost vsem ne •• «1 ' "b< i ledne li«p\iioložaja in povdarjali pot robo,da je socializem pri pravi jen na obrambo, če bo napaden, jc "R. S." vse prevzetno ignorirala, pa se je zadovoljila s tem, da je S. L. IM stična "lladuička Horba" fantazirala o vesoljni zmagi socializma s svojo mitično vaesvetovno industrijalno Unijo. Kako je sedaj z Leninovimi argumenti, ki se tako neprijetno vjemajo z našimi lanskimi? Ponavljamo, da je mnogo reči, kjer se ne strinjamo z Leninom. Ali tukaj so važne točke, ki se dotikajo življenskih interesov socializma, a "Rad. Str." je hotela, da se o njih sploh ne bi smelo pisati, razun v njenem zmislu, da mora biti vse "brez ene same kapljice krvi." In tukaj ima Lenin gotovo prav: Resnica, pa naj je kakorkoli bridka, se ne sme utajevati. Prav zato, ker je bridka, jo j je treba pokazati in je treba govoriti o njej. Svetovni proletariat ima, preden doseže svobodo, hude, ogorčene boje pred seboj. Do tega spoznanja mora priti vsakdo, kdor objektivno premotruje preteklo zgodovino in tisto, ki se razvija z nami.*Proletariafu utajiti to resnico, pa mu po farško lagati, da bo vse opravila knjiga, je podla goljufija. Izvedeti mora delavstvo, kaj ga čaka; le tako se more pripraviti na vse. In če noče biti še stokrat premagano, če noče biti premagano prav tisto uro, ko bi samo lahko zmagalo, mora biti pripravljeno. Pripravljeno na vse, kar lahko pride! Proti varan ju delavstva s sladkimi obljubami snio se borili mi, zato je arogantna "R. S." si-pala svoje psovke na nas. Sedaj naj blagovoli sprejeti zasluženi nauk od svojega prijatelja Lenina, ki pravi njenim avtokratom, da so "socialni farji in oportunisti," ki so hitro pripravljeni, da sanjajo, ki pa ne mislijo znanstveno, še manj pa revolucionarno. Deseda "Sveta dežela" pomeni navadno Palestino, to je legendarno pozorišee rojstva, življenja, trpljenja in smrti ustanovitelja krščanske vere, Je?aisa iz Nazarcta. Izraz pa rabijo tudi pripadniki drugih ver ter govore mohamedanci o Meki kot o svetem mestu, kajti tam jc živel Mohamed, ustanovitelj nio-hamedanske vere. Kitajski budisti imenujejo Indijo sveto deželo, kajti v Indiji je bil rojen ustanovitelj te vere, Budi. Stari Grki pa so nnzivnli s tem imenom Klis, kjer se jo nahajalo svetišče olimpijskega Zona ali Zevsa. Dennr ne napravi iz bedaka modrijana. Ali na tisoče pametnih ljudi mora v nosi družbi ostati nevednih, ker nimajo sredstev, da bi se učili. Moderna magija. da niste magij, vendar bi rad vedel Vaše mnenje o tej stvari. Srč-na bi Vam bil hvaležen, ako bi spisali kakšen' tozadevni članek v Proletarcu in prepričan sem, da bi zanimal tu4i druge ne samo mene. 8 prijaznimi pozdravi Vaš F. M. • • • Resnično nimamo v "Proletar-čevetn" uredništvu nobenega magija in na vprašanja tega pisma nam seveda ni mogoče tako odgovoriti, kakor bi storil kateri izmed ojiih umetnikov, ki se bavijo s tem poklicem. Pa tudi ni verjetno, da bi kateri izmed njih razkril svoje tajnosti, dokler prak-ticira; zakaj s tem bi vzel sam sebi glavni efekt svojih produkcij, naniTeč začudenje gledalcev. Vendar pa lahko eno povsem za gotovo povem: V vseh teh čarovnijah" ni nič nadnaravnega, in kakor v najstarejših trikih, tako tiči tudi v teh predvesni hitrost in spretnost. Zlasti mora hi-odprl in notri je ležala lepa dekli-lti čarovnik spreten v tem, da od-ea, ki je živahgo skočila ven in | vme pozornost gledalcev popolni u pomagala pri sledečih trikih, noma od tega, česar ne smejo o- Drugič. Umetnik je postavil na paziti, stol prazno čašo, katero je pokril Razume se, da »luži modernim s prtom; vrhu čaše in prta je po- magijem tudi napredek tehnike; ložil aluminijevo servijeto, katero1 pomagajo si s fiziko, s kemijo, nam je dal prej v roke, da se pre- skratka z vsemi sredstvi, ki mo-pričamo o njeni masivnosti in rejo kakorkoli podpirati njih vrhu slednje je položil z rdečo igro. Ker se vsak trik sčasoma tekočino napolnjen vrč. Po zopet- razodene in tudi ne vleče, ako se nem rokus-pokusu, ne da bi se bil prevečkrat ponavlja, si morajo iz-posedi približal, je pričela teko- i mili jati nove, dasi se vrše večino-čina rapidno padati do polovice; ma po starih metodah. In kakor tedaj je dvignil servijeto in prt »e rokodelec izpopolnjuje tako, da in nii snio opazili, da je prej pra- opravlja svoj posel nazadnje sko-zna čaša napolnjena z enako teko- raj avtomatično, tako postajajo Dobili snio sledeče pismo, ki bo najbrže tudi marši katere ga čitatelja zanimalo: Mnogokrat sem že čital različne zanstvene članke in razprave v Proletarcu, ki so me izredno zanimale. To mi daje pogum, da Vas prosim nekaj, čemur se boste moidu smejali, toda, vseeno bi rad vedel Vaše mnenje. Gre namreč za up-to-date čarovništvo. Ne verujem in nisem verjel v take reči, ampak nedavno sem videl predstavo nekega tozadevnega umetnika, ki me je v tolika presenetila, da bi kmalu pričel prisegati na Čarovniški evangelij. Predvsem, kaj mislite o tako-zvanih iluzijah? Da Vam podrobneje opišem. Umetnik liani je pokazal zaboj približne velikosti 3x2x2 Čevlja. Oprl ga je pred nami in pustil, da smo ga pregledali. Bil je popolnoma prazen bre/ vsakih skrivnih vrat i. t. d. Zaprl ga je in po običajih rokus-pokus besedah iu gestigulacijah zopet cino. . ■ Tretjič. Na mizo je položil sveč-nik z gorečo svečo. Odstopil je za deset črevljev in ustrelil na njo tudi magijeve roke vsled dolge vaje vse spretnejše in sposobne za vse težke trike. iLe poglejmo v življenje daiiaš- s samokresom. Sveča je ugasnila.| njih delavcev in marsikatero za-Za sekundo je ustrelil na njo dru-^čudenje bo ndnilo. gie in sveča se je vnovič prižgala. Ce bi-sveča prej ne bila gorela, bi lahko mislil o fosforju, pritrjenom ! na stenj, ki se vžge zraka, tako pa . . .? Četrtič. Igrajoč gromofon srednje velikosti je dal v roke deklici, da ga je držala. Pogrnil in zakril ga jo s prtom. Mod znanimi "mo- Ko sem bil prv>č v ljubljanski tobačni tovarni, še niso imeli strojev za cigarete. Delavke so jih \>b pretresu rojno izdelovale. Stal sem in gledal, in bilo mi je, kakor da opazujem — hokus pokus. KdoT si sam mota cigarete ve, koliko časa -mu vzame, da zgane papirček, nasujc pravo mero tobaka, ga htvicami" je prt dvignil in ffro-Lnakonierno razdeli in zmota. Pod mofon jc utihncl in izginil. Ome-| prst[^'cigararic" je bilo videti, nim naj, da se je to vršilo na pro-| kakor so vse te kretnje le ena, štoru, kjer ni bilo miz ali drugih; in ta je bila tako nai?la, kakor da stvari, za katere bi bilo mogoče s je ¿vigai Mj^ j)^ sem opa. skriti, in ker ga je držala deklica da bi bii 1110i?pl razi0čiti po- na svojih rokah v normalni višini, san,ezne kretnje prstov, toda bilo tudi ni mogoče misliti na kakšna jf prehitro za analizo z očmi. Po- skrivna vratica v podu Takšnih stvari nam je umetnik pokazal mnogo, toda nobena ni bila tako uiisterijozna kot naslednja. Pred vsem: ali verujete v hip-notizein? Na tem temelju se je vršilo namreč to-le: Z boječimi kretnjami je prišlo na oder k umetniku 17 ali 18 letna v svilo oblečena dekle. Ustavila se je pred njim. S srp i ni gledanjem v oči in z znanimi g;estanii jo je hipnotiziral toliko časa, da je postala trda kot voščen hip in se zvrnila na tla nalik lesen kip, ,ne da bi se telo kaj pregibalo, toda padec je on prestregel s tem, da jo je vjel v naročje. S pomočjo pomočnika jo je položil na nizko mizo vznak. Prekrieal ji je roke na prsih in položil noge, da je bila ena vrhu druge, in zopet pričel z onimi tajinstvenimi gestami nad vsem telesom. «Preteklo je dvoje ali troje sekund in telo dekleta se je pričelo horinzontalno polagoma dvigati. Dvignilo se je kaki-h pet črevljev nad podom o-ziroma tri čevlje nad mizo, kjer je obstalo nepremično, tako nepremično,kakor so topovi v mestnih parkih. Da bi ne mislili, da je bil s tem kaj v zvezi jo je odmaknil izpod nje daleč na stran, in da bi ne mislili, da je viseča na tem sem napravil drug poizkus. Vzel sem papirček in tobak, in medtem ko sem s svojimi nerodnimi prsti zmotal eno cigareto," jih je delavka pred mano zvila — petnajst. Če bi te izurjene prste porabila za kakšen trik z novci, trakovi ali drugimi predmeti, bi njih hitrost prav tako preslepila oči. Po večjih pisarnah imajo dandanes vpeljane diktatografe. To je s fo-nografotn spojen aparat, v katerega narekuje šef sam zase pisma, ki jih hoče da se spišejo. Potem sede tipistka k svojemu pisalnemu stroju; doktafon govori, ona pa piše na »troj z enako hitrostjo. Vsi prsti delajo pri tem, a vsak tako naglo, da oči zopet ne morejo analizirati teh kretenj. Histrost je eden glavnih pogojev pri večini inagijskih trikov. Temu se pridružujejo druge spretnosti. Meni je nekoč tak "profesor" v dvorani ,nc na odru, vlekel srebrne goldinarje iz las in brade. Človek bi ga bil vprašal, čemu jemlje vstopnino iz naših žepov, ko zna pričarati sre-brnjakc iz naših dlak. Mož je imel rokave privihanc visoko nad komolce, tako da ni mogel denarja na skrivaj sipati iz njih. Kako je izvršil svojo copernijo? Goldinarje je imel enostavno med pr - nevidnih nitih, je prešel z želez- »ti. Ampak znal jih je tako spretnim obročem mimo oziroma oko-1 no držati, da jih ni bilo videti. Iu nje tako, da bi ta obroč zadel Jaz jih ne bi mogel tako skriti; na vsako stvar, ki bi deklico ve- toda njemu je bil to poklie. zala s svetom od katerekoli stra- Predstavo z zabojem in deklico ni. Obroč je dal pozneje nam v sem tudi že videl. V Bazlu je imel roke, da wno se prepričali, da je j čarovnik tri vreče, ki jih je tudi popolnoma cel. Mizo je pomak- dal pregledati. Zavezal je člove-nil zopet pod njo in na enak na- ka v eno vrečo, udaril po njej, vr-čin je zopet napravil, da se je po- gol drugo na stran, razvezal tre-vsem mehanično in brezslično j t jo, pa je človek tičal v njej, prva .pričela nižati, dokler ni obstala je bila pa prazna. To je z varijs-fna mizi. Postavil jo je na tla ter .cijami ponavljal mcrrda deset mi-" jo zopet oživel. Bila je da smrti nut. Umetnost je bila v tem, da izmučena in jokajo zbežala za je bilo «Jvojno dno v vrečah tako kulise. Mi gledat M smo se pa tre- spretno napravljeno in zakrito, da sli v neki grozi--- ! Ra ]aj|ki ni8mo opazili. Z zabojem Oospod urednik! Znano mi je,I (Konec na 8. strani.) : -----s Kako se ubija socializem NEKOLIKO ODGOVORA DR. JOSIPU OORIÖARJU. — Etbin Kristan. f . (Nadaljevanje.) Sledeča nepremagljivim zakonom razvoja, ne pa volji posameznih ljudi, je dospela družba v svojo kapitalistično dobo. Tudi njo označuje delovno sredstvo. Dr, Uo-ričar a vsciui nasprotniki socializma vred lahko išče z drobnogledom, kaj da je karakteristični inak naše dobe; lehko najde pri tem raziakovanju mnogo zanimivih znakov; toda vse, kar mu pride tako pred oči, more pokazati le znamenja posledic. Prvotni vzrok je v delovnem sredstvu: V stroju in v mehanični sili sploh. Privatna lastuina se je razvila v davni dobi in je polagoma boljinbolj izpodrivala skupno last, doklur ni naposled popolnoma prevladala. Ko se je praktično uveljavila, je postala privatna lastnina tudj podlaga pravnega reda v družbi. Tako je sama sel>c sankcionirala. . Privatna last je postala faktično sveta. "Božja" zapevd "nc kradi!" ne more imeti mnogo pomena, v komunistu ni družbi. Tatvina je logična sestra privatne lastnine. Ko so stari Slovani fte živeli v komunizmu, v "o4>oini," medtem ko so tedanji "zgodovinski" narodi že davno imeli države urejene na podlagi privatne lastnine, je rimski pisatelj, govoreč o slovanski gostoljubnosti, dejal: 14 . . .njih gostoljubnost je tako velika, da gostitelj tudi krade, lc da more obdarovati tujega gosta." Jasno se tukaj vidi, kako različno je mišljenje v družbi s privatno lastnino od onega v komunistični družbi. Staremu Slovanu ni bilo treba krasti, da obdaruje svojega gosta; dal mu je dar ed tega, kar je bila last občine, to se pravi skupna last, in gost je bil ol darovan na ta način v imenu vse občine. Rimljan, ki ni poznal komunističnega načina življenja, ampak jc po uredbah svoje države mislil, da inora imeti vsaka stvarca svojega osebnega gospodarja, je videl tatvino, kjer je v resnici ni bilo. PRIHOD MAŠINE. Privatna lastnina je popolnoma prevladovala, bila pravno utrjena in zavarovana ter cerkveno posvečena, ko jc parna sila prišla v človeško službo. Bilo je torej naravno, da so tudi nova tehnič-. na sredstva postala privatna last. Ali ta izpre-memba ni povzročila le nekoliko reform v drnžbi, temveč jo je temeljito revolucionirala. Stroj je dražji od vsega tistega orodja, ki je služilo izdelovanju pred njega iznajdbo, lastnik stroja ni mogel postati vse.k navaden rokodelec, kajti bil je predrag. Čimbolj je prihajal v proces produkcije, tem večje število ljudi, ki so dotlej imeli pogoje za to, jč bilo odvrženo od sa-mostalnosti. Da postane mojster, sam svoj gospodar, je potreboval .roke^lftlec včasi le primerno ' strokovno znanje in nekoliko prihrankov. Za nabavo dragih strojev mu izurjenost nič no pomaga, toliko si pa kot rokodelski pomočnik tudi ne more prihraniti, da bi mogel zgraditi veliko to-* varno. Kakor je zmagoval stroj, tako je 'postajalo življenje malih obrtnikov težje in težje. Zmagovati pa jc morala mašina, ker je mehanična sila neprimerno učinkovitejša od telesnega dela. Staro se je seveda upiralo novemu. To je bilo vedno tako. Tudi kamen se jc pred tisočletji u-piral kovini; novo orodje in orožje iz bakra in brona jc povzročilo hude boje s konservativci, katerim jc bil kamen že posvečen. Vse, kar obstoji, se bojuje za. svoj. nadaljni obstanek; slabejše sc mora pa vendar umakniti močnejšemu. V boju z malo produkcijo- mora biti stroj brezobziren. Vse tožbe o trdosrčnosti in okrutnosti so pri tem nepotrebne in zelo kratkovidno jc preklinjanje sebičnih kapitalistov in "hudobne" buržvazije. Kjer se bojuje nov produkcijski sistem za svojo zmago, morajo švigati iskre in padati žrtve. Kajti stroj zahteva po svoji naravi produkcijo v velikem. Stroj lahko mnogo producirá in zato hoče mnogo prcducirati. Seveda ni v tem nobeno čari dejstvo; ampak to je, da je bil v stroj vložen denar, ki se mora vračati iz njega pomnožen. Čimbolj pomnožen, tem bolje. Torej je treba, ¿a producirá stroj veliko. V vsatfem oziru zahteva stroj koneciitrc. Bolj ekonomično jc zgraditi eno tovarno z mnogoštevilnimi stroji, kakor postavljati za vsako maš i no poseben dom; ena uprava jc cenejša od desetih; koncentracija zmanjšuje konkurenco; cenejše je *a podjetje, če inia svoje lastne rudnike, šume, železnice itd., kakor če mora kupovati rirtlo, premog, les, surovine od drugih in če mora izročati dovoz potrebščin in razvoz blaga drugim podjetnikom. ' Vse v moderni strojni produkciji kriči po koncentraciji. ' REVOLUCIONARNO MEŠČANSTVO. Ko se jc pričel veliki preobrat v produkciji, so tisti elementi, ki so jo imeli dobiti v roke, Djlno občutili zapreke, utemeljene v tedanjih političnih uredbah. Fevdalna družba se je bila organizirala po svojih razmerah. V njej so imeli veljavo veliki zemljiški posestniki, zakoj v lastni-* ni zemlje je bila teduj največja materijalna moč. Baron kot gospodar hribov in dolin jc bil tudi Rospodar zemljiškega dela in pridelkov, obenem gospodar ljudi, ki so opravljali delo na zemlji. Materijalna moč fevdalnih gospodov jc ustvarila tudi tisto politično obliko družbe, ki jc bila '•nje najugodnejša. V fevdalnih gospodarskih razmerah jc morala tudi država biti fevdalna. V tej državi sc jc pa začelo porajati novo gospodarstvo. Novi) delovno frrdatvo mu jc odpiralo široko polje, staro državne uredbe so ga oville vsepovsod. Fevdalizem jc hranil, kar jc bil % nstvaril sam in je dejal o svojih uredbah, da so l*svečene. Interesi vladajočih so bili vedno posvetni in sveti. Toda mlado meščanstvo se ni mno- go oziralo na to; svetost mu ni imponirala, kajti spoznalo jc, da ga tlači in pritiska in da duvi njegove interese. Nastopilo je torej proti starim uredbam, in ker ni hotelo naravnost izreči, da se bojuje za možnost profita, je zapisalo človeške pravice na svojo zastavo. Seveda je bilo med ljudmi, ki so zagovarjali in utemeljevali take ideale tudi mnogo poštenih, prepričanih ljudi. Bilo je tudi mnogo takih, ki so mislili, da tirjujo res čiste ideale, pa so se v resnici vendar bojevali za svoje materijalne koristi. Ker jim fevdalna država ni dala, kar se jim je zdelo potrebno za njih gospodarski razvoj, so nastopili proti tej državi; njih boji soNuli revolucionarni. In ker so se na njih zastavah bleščale človeške pravice, ni bilo težko prdobiti za meščansko revolucijo vse zatirane elemcirte, torej tudi proletariat, brez katerega ne bi bili nikdar mogli zmagati. DELAVSKA PREVARA. Nič ne obžalujemo, da jc proletariat pomagal v tej revoluciji, dasi ni prinesla njegove zmage, temveč je celo ustvarila razmere, v katerih sc je razvilo njegovo posebno razredno trpljenje. Izraz "pomoč" jc pravzaprav preslab ža tedanji proletariat. Delavstvo je dalo.največ bojevnikov in v mnogih slučajih je Vodilo vse gibanje. Ali bojevalo se je vendar za bu rž vazi jo, za svojo nastajajočo zatiralko. Drujraee pa ni moglo biti. Industrijalni kapitalizem je bil šele v povoju, njegova moč je bila skromna, ustvariti še ni bil mogel tistega proleta-riata, ki bi lahko spoznal svoie lust ne prave interese in bil dovolj močan, da sc bojuje zanje. Faktično jc bilo tedaj treba pomagati buržvaziji na konja. * Kar jc oviralo ves napredek, je Ipl fevdalni sistem. Porušiti njegovo zgradbo jc bila najuuj-nejša naloga. Revolucijo zoper fevdalizem so razumeli tudi kmetje. Ta element, ki spada dandanes med najkonaervativnejše, je takrat postal revolucionaren, ker so um tako velevali njegovi interesi: Rešiti sc baronskepra gospodstva je bilo za meščane in za kmete ejiako koristno. Bilo je naposled tudi za delavstvo koristno, dasi Se le v drugi vrsti. Fevdalizem je oviral tiste razmere, v katerih sc more delavstvo šele razvijati, dasi v hrdem trpi jen ju.v()benem je padec fevdalnih političnih razmer odstranil največje zapreke s poti, na katero jc delavstvo moralo priti, da je postalo sposobno za svoj lastni boj in da se jc moglo pripraviti nanj. Delavstvo je bilo v resnici v vseh meščanskih revolucijah hudo ogoljufano. Stradalo jc, prenašalo je vse težave in muke bojev, prelivalo je svojo kri, a ko jc prišlo meščanstvo z njegovo požrtvovalno pomočjo na krmilo, je utrdilo svojo oblast in jo rabilo zoper proletariat. To pa le potrjuje nauk, da imajo ideali v praktičnem življenju zelo nfajhno veljavo; v vseli velikih bojih odločujejo interesi, in sicer interesi tistih, ki imajo moč. Takrat je bila to buržva-zija. Delavstvo, močno po številu, sc jc bojevalo le v službi buržvazije. Za svoj lastiti boj samo še ni bilo sposobno in zanj tudi razmere še niso bile dozorele. Tako so morali vsi sadovi pripasti buržvaziji. NAPREDEK. 1 speli meščanske revolucije jc bil vendar velik napredek, celo največji, ki je bil v tedanjih razmerah mogoč. Oe sc zgodovina stvarno presoja, se mora sploh priznati resnica, da jc vse, kar jc, moralo tako nastati, kakor je nastalo. Kar so je kdaj doseglo, je bilo največ, kar .sc jo v dotičuih razmerah moglo doseči. Lahko jc danes reči o preteklosti: "Če bi so bilo to in to storilo, bi se bilo doseglo to in to." V marsikaterem slučaju je to lahko resnično. Ampak tisti "če" pomeni vedno, da bi bile morale biti razmere za dotični slučaj drugačne, kakor so bile. Tak "če" je dober za filozofijo, ne pa za* praktično zgodovino. Ta je od konca do kraja ul>-solutno taka, kakršna je morala biti. "Če se no bi bila zgodila ta ali ona napaka, bi bile narodu, državi, razredu, človeštvu prihranjene te in one težave," pravi filozof. In lahko ima prav. Toda kar jo z njegovega stališča napaka, je bilo v dotičuih razmerah nujno. Zakaj je storil Napoleon pri Waterloo napako, da je proti svoji navadi predolgo spal? Zato, ker jo jc moral storiti; bil je pretruden in zato jc bila njegova napaka'nujna. Historični filozofiji.zato no odrekamo gotove cene. Ako nam pokaže napako v preteklosti, nas s tem uposarja, da sc ji izognemo, ako pridemo v sedanjosti ali bodočnosti v podoben položaj. Toda preteklost se ne da izpremeniti. Taka jo, kakršna je, in tako sc jc razvijala, kakor so jo morala razvijati. Včasi je bil v njej napredek, včasi nazadovanje. V splošnem je bilo več napredka kakor nazadovanja. Svota vseh diference med napredkom in nazadovanjem označuje deja;iski napredek človeštva. Tudi zmaga buržvazije nad fevdalizmom jo bila kos napredka. • Toda kakor se v vsej preteklosti proces razvoja ni dovršil z nobeno akcijo, z nobeno revolucijo, tako tudi napredek, ustvarjen z meščansko revolucijo, nc pomeni vrhunca. Nove razmere so bile porojene zato, da sc rode iz njih zopet nove. KAPITALISTIČNI NACIONALIZEM IN INTERNACIONALIZEM. Ko se jc meščanstvo dvignilo zoper privilegirane razrede fevdalizma, jc družba imela obliko države. V državi sc jc izvršila burŽvazna revolucija in njen namen jc bil osvojitev te države. Nihče ni tedaj mislil na odstranitev države. Dva poglavitna vzroka stu bila ta : Vsaka meščanska revolucija jc bila večali-manj omejena na tisto državo, v kateri jc buržva-zija v tistem času dozorela za revolucijo. Zato je tudi iskala svoje cilje v mejah svoje države in po zmagi jih je tam uveljavila. Oblika države je pa meščanstvu * popolnoma ustrezala. Nobenega razloga ni videla, da bi jo odpravila. V državi je buržvazija lahko uveljavila svojo oblast; tam sc jc postavila na mesto gospodstva in upoguila proletariat pod svoje žezlo. Oblast meščanstva je bila nacionalna. S pomočjo države je kapitulističnu buržvazija utrdila svojo moč in pospeševala svoje interese. Ker sc jc to godilo v vsaki državi posebej, So morala tudi med državami nastati nasprotju. Polagoma se je skozi kapitalistični nacionalizem prerival že internacionalizem. Toda premagal še ni prvegn. Kapital, ki se je domu povečal do take velikosti, da ni -našel v lastni deželi več prostora za naraščanje, je iskal prilike za investicije onkraj meja. Korporacije, ki so kakšno industrijo doma že dovolj monopolizirale, so šle potem v tujino, in so gledale, da zatrustajo dotično industrijo tudi po drugih deželah in ustvarijo sčasoma svetoven monopol. Čim večji je kakšen kapital, tem bolj peša njegov nacionalizem in izpodrivu ga internacionalizem. Tako pada polagoma tudi patriotizem ve-lekapitala. Toda države še stoje. One so še vedno živa oblika kapitalistične družbe. Kljub stremljenju enega, najbolj razvitega dela kapitalističnega pro-fitarstva po internacionalizmu, to sc pravi po gospodarskem obvladanju vsega sveta, je kapitalistična politika praktično še vedno nacionalna. V svoji državi predvsem si prikrajn znkone za svoje potrebe; iz svoje države iztega prsta po novih trgih; v svoji deželi se upira invaziji tujega blaga. Kapitalizem prihaja na tu način sam s seboj dostikrat v navskrižje; njegovi nacionalni inte- • resi se često nc strinjajo z njegovimi internacionalnimi interesi. Sploh je v kapitalizmu samem mnogo nasprotij in protislovij, kakor v vsem, kar še ni popolnoma dovršeno, ampak se nahaja še v procesu razvoju. Knnflikt med njegovim nacionalizmom in internacionalizmoni pa postujn naj-občutnejši. CARINE. Praktično je kapitalizem vendar še v nacio- * nalnem stadiju. Politično jc navezan na državo, ki jo jc osvojil in prikrojil po svojih potrebah, dasi je moral tidi v njej napraviti gotove koncesije proletariatu — kolikor sc je namreč medtem moč proletariata okrepčula. Nacionalna organizacija kapitalizma mora izzivati konflikte. Mora; kajti interesi ločenih kapitalističnih držav se ne morejo spraviti v popolno soglasje. Kjer ni soglasja, morajo biti nasprotju in iz nasprotij se morajo porajati konflikti. Sem spadajo "tarifni zidovi," o katerih govori dr. Ooričar. Carine so v naših časih absolutno kapitalističnega značaja. Ne da bi jih bil šele kapitalizem izumil. Podedoval jih jc od fevdalizma, ki je bil pravi mojster na polju vsakovrstnih davščin. Treba jc lc citati, kakšno dače jc bilo n. pr. v dobi tlačanstva plačevati v podobi cestnin itd. za'blago, ki je šlo s Kranjskega v Priinorje in v Italijo. Kapitalizem jih je prevzel, reformiral, in pri-lngodil svojim interesom* Ali tudi tukaj ni soglasja v svetu kapitalizma samega. Proti advokatom visokih corin so oglašajo zagovorniki svobedne trgovine. Tu ločitev ni nacionalna; nc more se namreč reči: Kapitalisti tc dežele hočejo visoke tarife, kapitalisti drugo dežele zahtevajo odpravo vseh carin. V oni deželi si stoje razni tabori nasproti. To vidimo v Ameriki, kjer je bila tarifna politika žo dostikrat glavna volilna parola meščanskih strank; zelo izrazovito je to nasprotje v Angliji; enako ga pa lahko zasledujemo tudi v drugih deželah. Carina ima po nuukih svojih zagovornikov vedno "varnosten" namen. Dokler jc kakšna industrija v deželi šc slaba, zahteva carino za svojo zaščito. Revica se je šole rodila; treba jo jc torej vzgajati, podpirati in pitati, da nc pogine. Izdelkom enake industrije iz drugih dežel jc treba zapreti meje. Zakaj? Zato, ker je tuja industrija močnejša, pa bi lahko ceneje prodajala svoje izdelke in s tem uničila domačo industrijo. Domače ljudstvo mora torej drago plačevati dotično produkte, ki bi jih iz tujine Inhko veliko ccneje dobilo; zakaj država mora skrbeti za domačo industrijo. Nc zn domaČe ljudstvo! Če vlada v državi kapitalizem, jc logično in dosledno, da skrbi v prvi vrsti za svoje interese, ne pa za ljudske koristi. Če sel industrija okrepča in sc ji ni treba lmti pogina, vztraja vendar na stari carini, ali pa zahteva šc višjo. Tudi to je za "zaščito." Kapitalizem n. pr. iznajde, da plačuje delavcem boljše niezdc, kakor drugod. "To jc zato mogoče, ker prodajamo blago lahko za primemo visoke cene. Kaj bi bilo, če bi tuji ceneni izdelki preplavili naš trg? Druga dežela lahko prodaja ceneje, ker je huda izkorišče-valka svojih delavcev. Tam se plačujejo beraške mezde, zato so rudi produkti lahko po ceni. Torej potrebujemo visoke carine, tako visoke, da bodo morali tuji trgovci svoje blago še draže prodajati, kakor ga prodajamo mi. To sc pravi: Z visoko carino uničimo njih konkurenco. Ako nc storimo tega, pa pride inozemsko blago po ceni na naš trg, nam ne knže nič drucega, kakor znižati mezde in naši elelavci bodo tedaj največji reveži." Človek bi mislil, kadar posluša tarifarje, da jim ue prihaja lastni profit niti na um, temveč da skrbe le za blagostanje avojih delavcev. PREVELIKE OVIRE. Kapitalistični svet s svojo sedanjo organizacijo ne pride iz tarifne dilcine. Nevarnost pa tiči vedno v carinah. Država, ki je z njimi udarjena, sc skuša kolikor mogoče odškodovati s tem, da u-vede tudi sama visoke carine zlasti na tisto blago, od katerega je druga država odvisna. Pogostoma sc poostre iz te politike izvirajoči konflikti tako, da se tedaj naravnost govori o trgovinski vojni. Ampak trgovinska vojna je prav lahko predigra pravi krvavi vojni. Gospodarstvo in politika ata neločljiva dvojčka. Veliko lepše je seveda slišati o idealih v politiki; take fraze izvrstno služijo kot pesek v oči za nezavedno maso, ki pozabi ob takem petju na 'svoje lastne interese. Toda podlaga domače in zunanje politike je gospodarska, kakor so tudi njeni glavni cilji gospodarski. Trgovska vprašanja so v zadnjih desetletjih povzročala najostrejše konflikte in več kakor enkrat spravila Evropo do tistega robu, ki ga jc leta 1914. res prekoračila. Odprava carin bi vojno nevarnost res nekoliko zmanjšala. Odstranila je ne bi popolnoma, ker je za krvave konflikte še mnogo drugih vzrokov. Toda pogled na dosedanjo organizacijo kapitalističnega sveta zadostuje, da zraste ccla gomila težav pred našimi očmi. Razvoj kapitalizma in njegove industrije jc zelo neenak. Produkcija, ki .ie v eni deželi dosegla vrhunec, jc v drugi šele v svoji mladeniški dobi, v tretji se jc pa šele rodila. Surovine, katerih . je v eni deželi v izobilju, so v drugi pičle, v tretji jih pa sploh ni. Pogoji za razvoj tc uli one industrije so tukaj zelo Ugodni, tam malo ugodni, elrugod komaj zadostni. Neenake so daljave, neenake so transportne prilike. Denarna vrednost se razlikuje od meje do meje. Celo dežele, ki so tako druga na drugo naslonjene, kakor Avstrija in Nemčija, nimajo enakega denarja; tukaj marka, tamkaj krona. To povzroča velika nesoglasja, in v meddržavni trgovini tudi velike težave. Ameriški dolar je včasi toliko vreden, kolikor pet kron — njegova normalna vrednost pred vojno — v mnogih slučajih pa komaj toliko kolikor goldinar. Na živežnem trgu, v prodajalnah raznih potrebščin plačuje Amerikanec toliko v centih ali dolarjih, kolikor bi tam plačevali v krajcarjih in goldinarjih. Če potuje po morju, imajo pa nje govi dolarji svojo pravo vrednost, namreč štiri marke, pet kron itd. * Ob vseh teh razmerah bodo vedno nekateri gospodarski interesi nasprotni, da jih ne bedo prizadeti kapitalisti znali drugače izravnati, kakor s carinami. Nevarnost torej obstoja nadalje. INTERNACIONALA. Da bi mogel kapitalizem izhajati brez carin, bi moral ves obljudeni svet postati eno enotno gospodarsko področje brez gospodarskih meja in z enotnim gospodarskim zakonodajst voin. Po vsem svetu bi se morala vpeljati enakn dennrnu veljava. Železniški in parobrodni tarifi bi sc morali popolnoma izenačiti. Posta bi moralu dobiti po vseli krajih enake določbe, postati bi morala tukorokoč internacionalna. Do dobrega bi sc mora lc internncionalizirati tudi borze. To je le en del tegn, kar bi bil nujen predpogoj za splošno svobodno trgovino. Ali temu bi se predvsem uprli vsi tisti ka-pitulisti, ki imajo še premočne nacionalne interese. Zanje jc in ostane carina zaščita, katere se ne odrečejo, dokler jo morejo varovati. Mogočnejši pomislek pa je v tem, da bi država ob tem takorokoč umrla. Kajti izgubila bi svoje najvažnejše funkcije, ki jih ima v kapitalistični dobi. Utoniju bi v kapitalistični Internaoionuli. Država bi po imenu lahko obstajala nadalje. Če jc monarhija, bi kralj sledil kralju po pravu podedovanja; če jc republika, bi lahko volila svojega prezidenta. Urejevala bi svoje šolstvo, svoje soelnijc, dolooaln zakonite praznike. Ali tegn, kur jo država v svojem bivstvu, ne bi bilo več. Bil bi lc teritorij z neko omejeno avtonomijo, ki pa ne bi imel niti toliko oblasti, kolikor jc ima sedai občina. Nobena država pa danes ni pripravljena, di bi s eodpovodaln svoji suverenosti; nobena nc mara žrtvovati svoje eksistence ali pa ohraniti lc navidezno eksistenco. In kapitalizem se sam še ni toliko internacionaliziral, ni toliko dozorel, da bi vstopil v tako svetovno organizacijo, ki bi morala dobiti vse atribute sedanjo države še v povečani meri in z močnejšo oblastjo, v svetovno organizacijo, v kateri bi razredna nasprotja med kapitalom in delom postala jasna kakor beli dan. Preden bi kapitalizem tako daleč dospel, mu tudi ne bi več ostalo časa, da bi izvršil to nalogo. Ustanovitev Intemacionale ni priaojena kapitalizmu, icmvcč šele njegovemu nasledniku socializmu. (Dalje prihoelnjič.) Človeštvo ima sicer ninogo raznovrstnih potreb, in materijalna beda ni edino zlo, ki ga tare. Ali najhujše jc, ker je v njem glavni vir tisočerih drugih nedostatkov. iN iti to se ne more absolutno trditi, da se materialna beda najteže prenaša. Včasi se zdi človeku kakšno drugo pomanjkanje še hujše kakor krušno stradanje. Toda lakota šc sega naravnost v življenje; kjer se naseli, tam ubije vse druge interese, ker ubija življenje sa- - • - - - * ^ ^ A.*A*i& SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA "•T0* « «rta vi Sedež: Conemaugh, Pa. OLAVKI URADNIKI: PREDSEDNIK: Ivan Prostor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPBED8EDNIK: Josip Zorku, B. F. D. 2, box 113 Weit Nswton, Pa. TAJNIK: Bisa Novak, tt) Main St., Conemaugk, Pa. POMOŽNI TAJNIK: Aadraj Vidrieh, 170 Fraaklia Main St., Coasmaugh, Pa. BLAGAJNIK: Joaip tal«, 6502 St. Clair Ava., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAÜAJN1K: Frank PavloviU, b. 047, Forest City, Pa. NADSOENXKI: 1. nadaornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wis. I. nsdaornik: Nikolaj Povla, 1 Crsib St., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. S. nadzornik: Frank KauöU. b. 73. Dunlo. Pa. POKOTVIKI: I. porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa. S. porotnik: Frank Bavdsk, 6303 Glass Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: P. J. Kara, M. D., «202 8t. Clair Ave., Clsveland, Ohio. POMO&KI ODBOR: Martin Jager, Conemaugh, Pa. Ivan Grnčner, 546 Bossel Ave., Johnstown, Pa. Btelan Zabrie. Conemaugh, Pa. Ivan Ruhadilnik, Box 253, South Fork, Pa. Ignae Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa. Frane Pristave, Conemaugh, Pa. GLAVNI URAD ▼ hiél it 20 Maia St., Coaemaugh, Pa. ' Uradno Glasilo: PBOLETABEC, 4008 W. 31at St., Chieago, IU. Cenjena društva, oziroma njih uraduiki, ao uljudno prodni, poAiljati v ne dopise naravnoat na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se poiilja edino potom Poitnih, Expresnih. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne SH>tom privatnih ¿ekov. Nakaznice naj se nanlovljnjo: Blas Novak, Conemaugh »epoeit Bank, Conemanuh, Pa., in tako naslovljene pošiljajo s mesečnim poročilom na naalov gl. tajnika. r gl. V aluoaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake glavnega tajnika, da se v pri- „ . P® pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu itodnje popravi. IZ GLAVNEGA URADA 8. D. P. Z. Conemaugh, Pa. Članstvu S. D. P. Z. se tem potom naznanja, da je za mesec november razpisana izredna ineseč-nina v bolniški sklad. Vsi Člani, ki so zavarovani za ♦1 dnevne bolniške podpore, imajo za mesec november plačati 25c poleg redne mesečnine, člani, ki so zavarovani za $2 dnevne bol. podpore, pa po 50c. Vsa društva dobe v krat kom tozadevno pismena obvestila. Blaž Novak, tajnik. KONFERENCA GLAVNIH ODBOROV IN 8LOV. PODP. DR. SV. BARBARE. dne 20. oktobra 1917 v Turner Hall, Johnstown, Pa. »Navzoči za S. D. P. Z.: Ivan Prostor, Josip Zorko, Rlaž Novak, Andrej Vidrieh, Josip Žele, Frank Pavlovčič, Nick Povše, Frank Kaučič, Anton, I>av-rič, Frank Bavdek in Anton "Wellcy. Za S. P. D. Sv. Barbare navzoči: P. S. Tavčar, Fr. Pavlovčič, A. Gostiša, J. Marinčič, J. Petrnel, J. Hafner, J. Grošelj, M. Oberžan, F. Teropčič, J. Golob in Dr. J. V. Grahek. Br. Novak predlaga, da se današnja seja smatra kot konferenca obeh glav. odborov. Podpirano in sprejeto. Za konferenčnega predsednika in podpredsednika sta soglasno izvoljena br. F. 8. Tavčar in J. Zorko. Oba zasedeta svoji mesti. Zapisnikarja br. Andre j Vi -drich in Avgust Gostiša. Predsednik otvori sejo ob 3.30 popolden, ter pozove navzoče, naj zasedejo svoja mesta. Slede poročila obeh glavnih tajnikov o izidn splošnega glasovanja, finančnega stanja, števila članstva i. t. d. Za S. D. P. Z. poroča br. Novak. Za združitev s S. P. D. Sv. Barbare je članstvo glasovalo .....................1708 proti združitvi............110 Glasovanja se je udeležilo.. .1818 Število članstva v vseh oddelkih odraslih članov 3114 in 466 otroš. oddelka. Stanje blagajne $5338.65. (Po zadnjem proračunu izza septembra 1917.) Prečita se seznam vsega članstva zveze, iz katerega je razvidno, da je bil pHrastek novih članov v oddelkih za odrasle za 403 člane in 82 v otroškem oddelku, ta seznam je povzet od zadnjega novembra naprej. Sol vent nost po zadnjem proračunu po aktuarju je v smrtninskem skladu za 102 T/0. Rezultat glasovanja za bodoči sedež skupnega glavnega urada je: za Johnstown je glasovalo 912, za Pittsburgh pa 710 članov. Za S. P. Dr. Sv. Barbare poroča br. Pavlovčič: Za združitev a SDPZ. se je iz- reklo 2177 in proti združitvi 394 članov, skupaj se jc udeležilo glasovanja 2571 članov. Društvo šte- je predlagano in podpirano, da jih po aestavi predloži glavnim uradom, kateri imajo skrbeti, da jih razpošljejo Članstvu svojih organizacij na spluino glasovanje, glasovanje. ^Sprejeto. Valed važnih zadev, tičočih se glavnega odbora S. P. 1). Sv. Barbare, o zadevi njih organizacije; dobe bolniške podpore in pošked-nine za časa avoje auspendacije, vendar imajo taki člani plačevati vse prispevke. Za poškodbe ne dobi član, ki je dva meaeca v airspendaciji. Otroški oddelek se spremeni: Starost od 1 d<> Hi let. l\mrt-nina znaša za vse enako ne glede se sklene, da zboruje ta odbor sam, »a starost, $100.00. Mesečnim za toliko Časa, da reši svoje zadeve ! vsakega po 10 centov na mesec. Glavni odbor H. 1). P. Z. pa med Vsako leto po enkrat razpiše gl. tem Čaaom rešuje svoje in skupne< tajnik na vsakega po 10 oentov zadeve za nadaljnje skupno zborovanje. Nakar preda, konferen za upravne stroške. Uviurtnine je deležen šele po preteku treh me ce zaključi dopoldansko sejo ob 10 dopoldne. plačane usmrtnine dedičem pad lih vojakov se imajo pokriti po- skupno *ece'v po pristopu. V vojaško službo vpoklicani „ . « M ..... člani ,ki imajo od sebe odvisne 3. seja konference glavnih odbo- W)rodnike> H0 oprttVK,eni do 30 rov b^ D. F. Z in S P D. »v. odgtotkov nylh zavarovalnine v Barbare dne 22. okt. 1917. 1 * ± .% . j slučaju smrti za časa svojega slu- Preds. otvori sejo ob 1 popol- žbovanja v armadi. Vse tako izdan. Prečitajo se imena sborovalcev; navzoči ao vsi razun br. Zorko 1111 toni izrednih naklad, br. Želeta. ! Kandidati za glavni odbor Prečita se zapisnik 2. seje, ter hkupne organizacije so glavni od-se sprejme. borniki S. I). P. Z. in S. P. D. Sv. Glavni cd bor S. D. P. Sv. Bar- Barbare; izvoli se eden izmed bare predloži skupni konferenci dveh kandidatov za isto mesto, po njih sprejeto sledečo rezoluei- (Vrhovna zdravnika sta si isto jo, ki se glasi: 1 protikandidata. RESOLUCIJA, Glede glasil se sklene, da oata neta protikandidata, to sta Glas Naroda in Proletarec; tisti, ki do- sprejeta na seji glavnega odbora Slovenskega Podpornega Društva .... Svete Barbare, dne 22. oktobra bl naJve* f,MOV' °*ta,ie uradnl 1917 v Johnstou nu, Pa. I hst' v katcren» K^vni urad priob- 1. Sklenjeno, da se inkorpora- ^V'** "Ppemen,b® in druge ve-tcija Slovenskega Podponega Dru- stl uMe s* ^ganuacije; glavni štva Svete Barbare razpusti, ka- urad narM VHako za prvega pomožnega tajnika 3. Sklenjeno nadalje, da sc vac ^ , ' , blatnika *50 j 1 ... i . fi- , ' ,. ,, ., .7 . ' I mesečno»; ostalim odbornikom v godbe, ki je bila sprejela polom , . . , . /MI tx 1 1 »1 1 lučaju za zamudo časa po $o.00 splošnega glasovanja članov 111 , . , T. ., 00 J dnevno; za vse ostale odbornike odobreno, kot je bilo predloženo po odseku za sestavo pravil. Hplolflno glasovanje traja šest tednov, in sicer od dneva, ki se naznani iz glavnega urada. Preide se na raznoterosti. Brat Peternel vpraša glavne tajnike, zakaj so se uvrstila ime • na za glavni urad v Johnstown in Pittsburgh, meato obratno, kot je zadnja konferenca v Foreat City določila. Brat Novak mu odgo -vori, da je to sestavil na podlagi tozadevnega zapisnika. Ker je razvidno, da niso še vse postaje oziroma društva vposlala glasovnic za sedež glavnega urada, se sklene soglasno, da se rok za glasovanje podaljša od 15. okt. do 15. novembra t. 1., da morejo še ostala društva odglasovati. Brat Novak predlaga glede izdatkov za tiakovine za sploAno glasovanje. Predlagano in podpirano, da se z računi počaka do združitve. Sprejeto. Enako velja za vse eventnelne poznejše račune za bodoče. Sledi razmotrivanje glede Ju -goslovaivskega vprašanja, odno -sno o Slovenskem republičanskem združenja. Brat Vidrieh poroča, da je gl. 111 članov in članic obeli zgoraj omenjenih organizacij. Resolucija predložena po br. Josip Marineiču, podpirana po br. Frank Pavlovčiču. Skupna konferenca vzame pre-čitano resolucijo na znanje. Preide se na obširno razmotri-vanje o splošnem glasovanju za pravila. K teftiu govore vsi navzoči; končno se zadeva reši po nasvetu br. Dr. Graheka in br. Tavčarja. Br. Petrnel predlaga, br. Hafner podpira, da se dajo pravila tiskati na posamezne glasovnice za individualno glasovanje. Sprejeto. Br. Prostor predlagh, br. Marinčič podpira, da se dajo pravila takoj v tisk, ko hitro so sestašlje- Br. Novak čita sestavo, v kolikor jih je tozadevni odsek sestavil. Sklene se, da se eventuelne točke dodajo, črtajo ali popravijo, ako se uvidi, da je to potrebno. Popravki: Društvo izpod 50 članov se lahko spoji z bližnjim društvom, da more poslati delegata na konvencijo. Društvo z nad 50 do 150 članov je opravičeno do enega, in za vsakih nadaljnih sto Članov po enega delegata več. iz zvezine blagajne tudi delegatom. Vsakdo lahko postane član (Članica), kdor je neomadeževane-ga značaja, ne glede na njegovo narodnost, mora pa biti zmožen kakšnega slovanskega ali pa angleškega jezika. Plačilna lestvica se povzame od društva Sv. Barbare. Pristopnina je za vse oddelke po $1.00, za vrhovnega zdravnika 25 ct. in 10 cent. za člansko knjižico; skupaj $1.35. Poleg tega ima pristopnik plačati meaečnlno za tisti meaec, ko pristopi f>o svoji starosti, za oddelek, v katerega je vstopil (a). Ako sc hoče novo pristopi vsi zavarovati za takojšno bolniško poclpgro, mora doplačati $3.00 za vsak dolar dnevne podpore; to pa Vožnja in dnevnice se plačajo odh.nr S- P« P- Z nft «»¿nji svoji 2. soja glavnih odborov S. D. P. Z. in S. P. D. Sv. Barbare dne 22. oktobra 1917. Predsednik konference br. F. S. Tavčar otvori sejo ob 8. zjutraj. Prečitajo sc imena zborovalcev; navzoči so vsi razun br. Jos. Zor-kota in Jos. Želeta, katera sta od-! poškodbah, potovala domov valed važnih za-| sledi 15 minut cdmora. d rž k o v. Sledi čitanje zapisnika prve seje, ter se sprejnm, kot je čitan. Ker odsek za sestavo pravil Se nI izgotovil svojega dela, br. Marinčič predlaga, br. Prostor podpira, da naj ta odsek vrši svoje delo s nadalje. Sprejeto. seji odložil to vprašanje, in skle nil, da počaka z izvolitvijo zastopnika, ki"bi zastopal to idejo, do skupne konference z glavnim odborom dr. Sv. Barbare; želi, da se nekaj ukrene tudi za ti dve organizaciji, in da se ta zadeva reši. Br. Tavčar obširneje poroča o pomenu tega delovanja, v prvi vrati tičoče se Slovencev za njih obstanek. Prostor in Bavdek sta mnenja, da bi se naše organizacije ne vmešavale, v politične zadeve, ker nase organizacije naj bi bile le podporne in ne politične. Brat Tavčar pojasnjuje, da nimajo naše organizacije s tem nikake obveznosti, ker podvzeta akcija želi le simpatije od naroda, kateri je po veČini organizi -ran pri svojih podpornih organi -zaeijah. K temu govore še bratje (Br. Proator predlaga, br. Lavrič podpira, da ae plača članom odseka za aeatavo pravil za osem-urno deJo vsakemu po $5.00. — Sprejeto soglasno. Predlagano in podpirano, da se odseku za aeatavo pravil plača po $2.00 nagrade za njih^delo v nedeljo. Soglasno sprejeto. Br. Marinčič predlaga, da se prizna nekaj nagrade konferenčnemu predsedniku. Br. predsed-uik hvaležno odkloni. Prečita so vse stopnjevanje konvencij in glavnih odborov o -beh organizacij v delu za združitev, v prvi vrati za združitev S. D. P. Z. iu S. P. D. Sv. Barbare. Brat Prostor protestira proti obema glasiloma, to je proti Glasu Naroda in Proletareu, ker-nista dosedaj od avoje strani še nič pisala v korist združitve slovenskih podpornih organizacij. Konferenca se pridružuje protestu ter izraža upanje, da bosta oba lista stala 11a strani našega stremljenja, ter združitev od svoje strani podpirala. Brat Novak predlaga, br. Teropčič podpira, da se zapisniki, tičoči se dela za združenje obeh odborov, sprejmejo. Sprejeto soglasno. S tem jc dnevni red skupne konference obeh glavnih odborov izčrpan. Brat Lavrič predlaga, br. Pavlovčič podpira, da sc konferenca zaključi. Sprejeto. Brat predsednik po kratkem nagovoru na navzoče spodbuja za nadaljnje delovanje v prid združitve in zaključi sejo ob 7.45 zvečer. F. S. Taucher, preds. konference. Andrew Vidrieh, August Gostiša, zapisnikarja. SEJA. GLAVNEGA ODBORA S. D. P. Z. dne 22. oktobra 1917. Predsednik brat Prostor otvo-ri sejo ob 8. zvečer. Navzoči: Iv. Prostor, Blaž Novak, Andrej Vi - drich, Nick Povše, Frank Kaučtf, Anton I^avrič, Frank Bavdek ^ Anton Welley. Brat tajnik predlaga zadevo .¿društva Planinski Raj št. 35, ki« j vzame na znanje; ker se pa vgfoj zaposlenosti glavnega odbora ne more zadeva sedaj definitlvno rešiti, se sklene soglasno, da se od. loži ter se reši na eni prihodnjih odborovih aej. Predlagano po br. Lavriču, podpirano po br. Us?, doku. 'Zadeva br. Ivan Trojer, člana drufttva žtev. 63. Omenjeni je vstopil v višj« Šole v Dubuque College, Mich., ter proai glavni odbor, da ga uvrsti v oddelek za pasivne člane za časa njegovega šolanja. Prošnji se ugodi. Zadeva brata M. Basara, člana društva Št. 26. Omenjeni je pri-stopil k zvezi v staroati, ko bi se imel izkazati glede iste; ker se pa ni izkazal, mu glavni urad še ni oddal njegovega certifikata. Ker je sedaj zadoatil pravilom, ter se izkazal z izkaznico rtarosti, se sklene, da postane polnomočen član, čim poravna dolg, to je ases-ment, ki ga dolguje zvezi. Predlagano po ibr. Lavriču, podpirano po br. Welleyu. Sogla-ano sprejeto. Zadeva umrlega sobrata Josip Šolarja, člana društva štev. 63. Brat pokojnega je plačal pogrebne stroške za njega, sedaj zahteva povrnitev teh stroškov iz po-smrtnine umrlega; ker sc pa polica glasi na mater pokojnega, katera je postavni dedič, ne more gl. odbor ugoditi njegovi želji. Zadeva »e prepusti glavnemu tajniku, ki naj mu sporoči, da naj skuša "dobiti dovoljenje od dediča, to je od matere pokojnega, za povrnitev njegovih stroškov iz usnirt-nkie. Zadeva Petra Resmana, člana društva štev. 38. Omenjeni zahteva odškodnino za izgubo vida, Po zdravniški listini, katero je pregledal vrhovni zdravnik, je razvidno, da ni izgubljen vid docela, pač pa le okrog 50 procen --t----j- Ameriški Družinski Koledar za leto 1918« JE DOTISKAN. velja le za bolezni, ki jih dobi v| Hafner, Peternel, Pavlovčič, Go lob in drugi. Končno stavi brat Novak predlog, da se izvolita dva Nadaljevanje po odmoru. zastopnika za obe skupni organi- 0 bolniški podpori se sklene, d»i zaeiji, katera naj zastopata S. D. ostane kot po pravilih S. D. P. Z. do prihodnje skupne konvencije. Ako zboli član v času svoje auspendacije, ni opravičen do bolniške podpore; od takega člana se ne pobira asesment v bolniški Ker je dvomljivo, da bi odsek ^sklad, dokler se ne izkaže 1 zdrav-za sestavo pravil z goto vil svoje niškim listom, da jeozdravel.i P. Z. in Dr. Sv. Barbare. Predlog podpira brat Vidrieh. Predlogi sprejet z 12 glasovi, proti 2 gla-svoa. Za zastopnika za SDPZ. in dr. | Sv. Barbare sta bila predlagana in podpirana br. Ivan Kaker vn Andrej Vidrieh, katera sta bila Sedaj jc v vezbi in v najkrajšem času se začne z razpošiljanjem. Letošnja izdaja ima sledečo vsebino: Kaj sc glasi iz daljave? (Slika) — Pred novim letom (Slika). — Etbin Kristan: V novoletni noči (pesem) — Zmaj kapitalizem (slika). — Mesečni kalendarij. — Vojaški golob. — Revolucija (slika) — Etbin Kristan. Ko je raj Ml izgubljen »pesem). — Pogreb žrtev ruske revolucije (slika) — V. J. Dimitrijev: Eden (črta) — Oton Zupančič: Klic noči (pesem). — Kovač (slika) — Etbin Kriatan: Kuj železo I (pesem). — Lakota (slika). — Ivan Molek: Otroci vojne (z ilustracijami). — Vedeževalno steklo (slika). — E. K.: Kri (pesem). — Ruska komisija v Ameriki (slika). — Zvezdna palača (atudija iz predre vol ucijske Rusije — z ilustracijami). — Jože Zavertnik: Demokracija (članek). — Fran Valenčič: Metamorfoza (pesem). — Rinard Jakopič (slika). — Izidor Cakar: Rihard Jakopič (študija). —- Delo (slika) — Vojanov: Luč (peaem). -- Na preži (slika). — Stanyszlaw Przybyszewski: Satanova sinagoga. — Kongresni preiskovalni odbor (slika). E. Kristan: O božiču (povest). — Megleno morje (slika). — Frank &avs: Zaplota (krajepisna črtica). — Frank Petrič: Nekaj o zadružništvu (z ilustracijami). — Ivan Molek: Obrnjen svet i t ragi komedija). — Za/k on človeškega dela (študija). — Tipičen prizor v stavki (slika). — S vat op lu k Oeeb: Zastavljeni značaj (črtica). — Dr. Kari Slane: Nekaj o sociologiji (študija). — Volilna pravica (članek). Navedene slike obsegajo vsaka po celo stran. Razun tegi ima koledar slike raznih socialističnih klubov in mnogo manj-,ših ilustracij. KOLEDAR JE TRDO VEZAN. * Znano jc, da so sc zadnje leto vse tiskarske in založniške potrebščine od papirja do vezave zelo podražile. Delavska tiskovna družba pa vendar ne mara obremeniti odjemalcev in je ostala pri prejšnji ceni. Koledar velja torej 50 OENTOV. Pač pa moramo biti previdni, da ne zabredemo v izgubo in zato smo dali tiskati le določeno naklado. To »e pravi: Kdor ?e prepozno oglasi, najbrže ne bo več nrogel dobiti koledarja, ker kaže, da bo kmalu razprodan. Prepričani smo, da bo ugsjal vsem, ki si ga naroče. Storili smo, kar je bilo v naših močeh, da zadovoljimo odjemalce. Seveda, če bi bilo Slovencev v Ameriki, kolikor je Angležev, da bi lahko priredili pol miljoni naklade, l>i gotovo storili še mnogo več; toda naši čitatelji m<>-rnjo pač vpoštevati sJovenake razmere, in gotovo bodo pri»n*H da sc naš koledar lahko meri s izdajami mnogih večjih narodov. Naročila sprejema UPRAVNiSTVO "PROLETAROA", 4008 W. 31. Str., CHICAGO, ILL. Naročila se opravljajo po vrsti, kakor prihajajo. delo pred zaključkom skupne sejc,| Suspendirani $lani za kazen ne, »oglasno izvoljena. tu v, kar se tolmači le kot oslabelost vida, in ker na tej podlagi gl odbor ne more dovoliti icpla£ilev odikodiiine, se zadeva poloti na mizo. > tajnik poroča, da je National Hurety Co., katera je imela poroštvo za prejAnjega glavnega tajnika Louis Bavdeka, plačala poneverbo vsoto $2500.00, to je vsota, katera se je mogla iz-tirjati mirnim potom, ter se je tako zveza izognila tožbenih stroškov, kateri bi bili naraali vsled nadaljevanja tožbe, a vrtiu tega bi bilo še dvomljivo, ako bi se bilo zamogla iztožiti cela vsota. Poleg tega bi se bila zadeva zavlekla še morebiti par nadaljnih let. Poleg prejete vsote ima Zveza pravico iztirjati eventuelni posojeni denar, in se upa, da se bo tudi nekaj doseglo .8 tem upa sedanji gl. odbor, da je rešil zadevo, kar je bilo v njegovi moči, v prid organizacije, i Brat Povše stavi predlog, ker uvidi resnično potrebo vsled pre-obilega dela v glavnem uradu kakor tudi vsled draginje, da se povita mesečna plača glavnem tajniku. K predlogu govore fie vsi ostali navzoči, končno se zedini-jo, da se predlog sprejme s prU mernim komentarjem na članstvo f predlog po br. Welleyu ter soglasno sprejet. Brat Povše predlaga $10.00 po-viška. Hr. Welley stavi protipre-dlog za $20.00. Protipredlog podpiran po br. Lavriču, ter sprejet. Komentar. Glavni odbor je povišal plačo gl. tajniku, ker je u-videl potrebo 1. vsled neznosne draginje in 2. vsled veliko čezur-nega dela v glavnem uradu Zveze. Ker pa pravila zveze ne dovoljujejo gl. odboru, da sme aain povišati plačo kateremukoli u-radniku zveze, zato se obrača na članstvo, da naj ta torsk vzame z odobritvijo na znanje; v slučaju da bi se pojavila nezadovoljnost med članstvom vsled tega ukrepa gl. odbora, naj se potem ta zadeva resi potom referenduma. Glavni odbor priporoča ta ukrep, ker uvidi za potrebno, da se poviša plaša gl. tajniku. Br. Prostor poroča o zadevi br. Kernsa. Zadevo je rešil: ker mu društvo noče nikafeor priposnati reč kot $14.00 bol. po«*Mf*, Aleva začasno rešena za gl. urad, ki se mora po tem ravnsti. Nadalje ima porotni odbor rešiti zadevo, ako še ni s tem rešena. Preds. priporoča, da se vzame nekaj Liberty Bondov. Br. Povše predlaga, br. Lavrič podpira, da se jih vzame za $5000.00. «oglasno sprejeto. S teni je dnevni red seje izčrpan. Brat Bavdek predlaga, br. Kau-čič ppdpira, da se seja zaključi. Sprejeto. Preds. zakluči sejo ob 9 zvečer. John Prostor, m. p. predsednik.. zapisnikar. Andrew Vidrich, »ite si podplate in pripravit« se na ta uačin za Thanksgiving Day. Veselič, Dopisi. j Chicago, HI. Slovenski socialistični klub št. 1 priredi na Thanksgivings Day, to je 29. novembra, veaelico v Narodni dvorani. Klubove zabave so se rojakom v Chicagi prikupile, pa upamo, da bo tudi topot udeležba prav velika. Priprave za veselice so v teku, toda ker nam veselični odbor še ni dal pooblastila, moramo za enkrat molčati o programu. Taki veseHčni odbori imajo vedno svoje miriie in lože je inter-viewati brazilskega prezidenta, kakor take veseliČne odbornike. nPočakaj, je Se čas"; "kadar bo treba, bomo že sami povedali"; "saj ne gori voda" — to se odgovori, ki jih dobiva človek na vprašanja o nameravanih prered-bah. .Vo, če se vidi, kako so busy, »e jim to še odpusti. Toliko smo pa vendar videli skozi špranjo, da se pripravljajo razna presenečenja, in glavo bi stavili, da imajo kaj popolnoma novega v svojem predalu. Iztrpali bomo pa Že kaj več. »Nekaj »mo slišali zvoniti o plesnem presenečenju, in na to «mo sami radovedni. Ampak skrito ne bo ostalo in kar se bo dalo povedati, bomo povedali. Toliko razumemo, da bo. treba priti na vsak način na to zabavo in da bo drugi dan vsakemu Žal, ne bo oziroma če ni bil ali če ne bil — vragvedi, kako bi to prav povedal! — tam. Ismencajte si torej oči, nabrn- Olsnooe, O. Zopet se danes oglašam in sicer predvsem s enim novim, celoletnim naročnikom/ iPo značaju se pozna, da bo stalen/ •Nadalje sporočam, da so tukajšnji Slovenci vsi za jugoslovansko republiko. Dne 14. oktobra je imelo društvo "Jutranja Zarja" it. S. iN. P. J. svojo redno sejo, na kateri se je brez debate sklenilo, da se daruje za g. K. Z. 2 dol. 50c. Dne 21. oktobra je imel sejo Ju-gosl. soc. klub štev. 2 in se je izr rekel za to, da se dela za jugoslovansko republiko ter je tudi daroval 5 dol. v ta namen. Seveda niso to velike svote, toda za prvič je to vendar tudi nekaj iz naše male naselbine. ¿Tukaj mislimo, da se ne more delo Slovenskega republičanske-ga združenja opirati le na par naselbin, če pa stori vsako slovensko društvo in vsak khib svojo dolžnost in če bodo tudi posamezniki prispevali po svojih močeh, se gotovo nabere toliko, da bo organizacija mogla opravljati svoje delo. Naravno je, da se ne mo» re taka naloga izvršiti brez denarnih sredstev. iPo našem mnenju ima S. K. Z. zelo veliko nalogo in posebno važno bo, da se seznanijo z našiiu vprašanjem tisti, ki ga ne poznajo, pa bodo vendar imeli gotov vpliv, ko ae bo reševalo. Iz oblakov ne pade nobena pravica in nobena svoboda. Prvo je, da se ljudstvo samo zavzame za tako stvar; pokazati se mora, da zahteva ljudstvo jugoslovansko republiko. Le kar prihaja iz ljudstva samega, stoji na trdih nogah. Potem pa zopet ni dovolj, da kažemo sami sebi, kar zahtevamo, ampak povedati in razložiti moramo vso stvar tistim, ki bodo imeli vpliv ali pa pravico od-ločevanja. S. H. Z., je naznanilo, da bo izdajalo v ta namen glasnik ali bbletin v angleškem jeziku. To je dobra misel, in čim več bi se moglo tega izdati, tem «bolje bi bilo. Treba bo pa tudi gledati, da pride izdaja v prave roke. (Nadalje bi bilo treba poslati zastopnika v Washington,-¿Pariz, Petrograd i. t. d., da bi na kom-petentnih mestih razložil položaj, zahtevo in pravice Jugoslovanov. Gotovo misli na to tudi izvrševal-ni odbor S. R. Z., ker ne moremo pričakovati, da se bo ves svet sam od sebe brigal za vse naše zadeve, in večinoma so drugi narodi doslej več vedeli o Kitajcih in Perzijcih, kakor o Jugoslovanih. Ml moramo torej sami upozarja-ti druige narode in merodajne faktorje na svoje razmere. Nobena taka reč se pa ne more izvršiti brez denarja. In tu bi morali pomagati vsi Slovenci. Pred dvema letoma se je kazalo nekakšno navdušenje za Jugoslavijo. Zdaj je prišel čas, da bi se to navdušenje izpreobrnilo v de lo. Mi smo takrat izjavljati, da je treba zasledovati dogodke in paziti, kako se razvijajo razmere. Zdaj so se toliko razvile, da ima .mo precej jasnosti in lahko spo znamo, kakšno delo more roditi sadove in kakšni morejo biti sadovi. Tudi predsednik Wilson je izjavil, da ne sme noben narod biti prisiljen, da bi živel pod vlado, katere ne mara. In Jugoslovani smo sedaj tukaj, da zahtevamo svoje pravice. V vrsto torej vsi kot en mož, za jugoslovansko re publiko, da se potem kot svobo-■den narod z drugimi naprednimi narodi vred lahko bojujemo ža višjo svobodo in kulturo. S soc. pozdravom Naee Žlem berge r. Oleveland, O. Le še par kratkih dni je do mestnih volitev, in že sedaj smo prepričani, da bodo letošnje volitve silno razočarale gospode kapitaliste in njih pristaše. Po vsem dosedanjem opazovanju smo lahko prepričani, da bodo socialistični glasovi silno narasli in da zbudi to gotovo pozornost kapitalističnih strank. Lahko se zgodi, da izvolimo sodruga O. K. Ru-thenberga za župana. Pa če tudi ne bi bil izvoljen, bodo vendaf zanj oddani glasovi zelo razumljiv opomin kapitalistom in njih strankam. Čim več bo socialističnih glasov, tem skromnejši in po-pustljlvejši bodo v bodoče, kajti glasovanje jim Vnže, kako misli in čnti splošnost. In to bodo vpo-števali že v svojem interesu. ¡Zato pa ne smemo opustiti no-.bene prilike za agitacijo in vsak mora v svojem krogu delati z vsemi močmi, da dosežemo Čini večji uspeh. Člevelandskim Hlovencem bo dana posebna prilika na J A V,N KM SHODU, ki ga priredi Slov. t*>c. klub št. 27 v nedeljo, 4. novembra ob dveh popoldne v J os. Birkovi dvorani. . Govorila bosta sodruga Htbin Kristan in kandidat C. K. Ku-thenberg in pričakovati je, da pride na ta shod vsak Slovenec, ki ima količkaj življenja v sebi. Sodrug E. Kristan govori tudi v soboto, 3. novembra večer v OOLLINWOODU v Kunčičevi dvorani. V, sredo, 7. novembra vočer i-ma pa v Jos. Birkovi dvorani prc-Idavanje o BALKANSKI PROBLEMIH in v zvezi s tem naravno tudi o jugoslovanskem vprašanju. Predavanje priredi odbor, ki je bil izvoljen od društva "Naprej" st. 5, kateremu je bila dana naloga, da pospeši gibanje za S. K. Z. in pravico, da priredi to predavanje. Prepričan sem, da ga ni tukaj tako zaspanega rojaka, da bi zamudil ti preriditvi, ki sta tako važni, da govorita saini zase. •Skoraj pa bi bil pozabil povedati, da tudi na zabavo ne bo pozabljeno. iNaš veselični ter dramatični odbor priredita namreč VESELICO v nedeljo, 4. novembra ob 7:30 zvečer v Birkovi dvorani. Uprizori se veseloigra "Malomestne tradicije"; razun tega pa bo sploh poskrbljeno za najrazno-vrstnejšo zabavo in postrežbo. < A. Bogataj, tajnik kluba št. 27. daj- »teeeseeoe+seeeeeeeeeess ► I Stran Ko j j seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeessl i TAJNIKOM JÜOOSL. SOC. KLUBOV NA ZNANJE. VSI TAJNIKI ju gosi. socialističnih klubov so naprošeni, da u-važujejo sledeče: 1. V kratkem dobe vsi naši ^Tubi od državnih ali okrajnih tajhi-kov dvoje glasovnic, o kateKh vsebini ima članstvo glasovati. Prva glasovnica vsebuje resolucijo, ki jo je sprejela st. louiška konveneija z ozironi na strankino stališče napram delavskim organizacijam ali unijam. Prevod vsebine se nahaja spodaj. Ta prevod naj tajniki prineso na sejo, kadar bo članstvo o njej glasovalo, tako da bo vedelo, o čem glasuje, i Druga glasovnica imenuje 12 kandidatov, izmed katerih je glasovati za tri. Izvoljeni kandidat je bodo uradni zastopniki soc. stranke na vseh mednarodnih socialističnih zborih, ki bi se obdržali v teku sedanje vojne. Imena teh kandidatov so naznačena spodaj. Termin, do kdaj in kam je poslati rezultat glasovanja, je na značen na glasovnici V slučaju, da želi klub poslati rezultat glasovanja na svoje mesto po tajništvu J. S. Z., mora klubov tajnik to storiti najkasneje do 1. decembra t. 1., tako da more tajništvo odposlati glasov niče do 5. decembra, to je datum, do katerega morajo biti vrnjene državnim tajnikom. To velja za rezultat obeh glasovnic. 2. Mnogi hrvatsko-srbski klubi pošiljajo mesto glasovnic resolucije iu predloge, ki se nanašajo na kritiko predlogov, ki jih je izdal gl. odbor z ozirom na organično preureditev J. S. Z., to je, da se postavi Zveza na stališče avtono-mih sekcij, kar nikakor ne pomeni cepitve Zveze, kakor sc to napačno pojmuje. Vse tozadevne resolucije je gl. odbor na svoji seji dne 13, oktobra odložil, ker je sedaj na dnevnem redu glasovanje in ima članstvo potom glasovnice odločiti, kaj hoče in ničesar drugega. To zahteva parlamentarni red, i)a podlagi katerega stranka posluje, in katerega se moramo držati vsi. 3. Nekateri tajniki vprašujejo, kaj je z bankami, to je, ali naj odpre banke klub in pošlje Zvezi samo denar, ali naj se pošljejo banke z denarjem yrcd. V po jasnih lo naj služi tole: Napolnjene banke je vrniti tajništvu J. S. Z., kakor je naznačeno na pOlah, ki so bile poslane z bankami. Te banke bodo odp!rs, ki izda pozneje v naših glasilih izkaz, koliko mov je bilo v vsaki banki. 4. Ne pozabite, da je s 1. oktobrom vsaka dualua znamka, ki se naroči pri tajništvu Zveze, 5c veČ,| to je 25c. Kakor je bilo že par-] krat naznanjeno, so te znamke za tiste sodruge, katerih žene so članice kluba, h kateremu spada rnož-Član. Do teh znamk so opravičene! samo žene, ki opravljajo hišna' dela, to je tiste žene, ki so doma in1 ne hodijo v tvornico. Pri vsaki naročitvi teh znamk, je treba navesti število, koliko se jih želi. Napram temu številu je treba naravno poslati tolikokrat po 5c| več, kolikor se naroča znamk, tako da se strinja naročilo z računom. Tajništvo J. 8. Z. Zdravilo zoper kašelj. K «dar potrebujtU zdravilo aoper kateij. tedaj potrebujeta dobregs. Nikoli »s nsbosU zmotili. U zahtevate dobro pioi>kuieno in u&nkovito zdravilo, znano kot Severa's Balsam for Lungs Mr. W. KofedsUj. Chaatar. W. V*., nam )• pluti: 'omo o volit-cah, ki bodo prvi torek v novembru, torej 6. Ker so volitve velike važnosti, naj torej nihče ne izostane in vsakdo je naprošen, da poagitira med rojaki za obilno j udeležbo. 'Vabim,tudi somišljenike, ki še niso člani, naj se vpišejo v klub,! za kar imajo na tej seji dobro priliko. V sedanjem času je posebno važno, da postane organizacija delavstva čim močnejša, kajti te- Lawrencc, Pa. Kakor je znano, so okrajne volitve pred durmi in vsem Volilcem v Washington County priporočam, da glasujejo za sledeče socialistične kandidate, med katerimi so tudi Slovenci: County Comptroller: Walter Wallace Jury Commissioner: J. C. Hear Recorder of Deeds: Willard E. Joders Director of the poor: William Hinoy V Cecil Township kandidirajo sledeči slovenski socialistični Jila spoznana kriva, da sta pri! - Ampak omenjeni eksperiment plemenskih izgredih v East St. "The Oakland World" poroča, menta v Waahingtonu. D. C., pa izjavlje v svojem pismu z dne 24. septembra 1917, da se je odlok o-, nih poštarjev preklicalo v zede-Okoli 20,000 glasovnic pošljejo vi oglaševanja Trinerjevega aliie-v taborišče Hancock, kjer so uta- riškega grenkega zdravilnega vina, kajti to vino je čisti zdravilski izdelek. Poštni department torej in 10 tisoč v taborišču Lee. Neko-1 dovoljuje, da se lahko časnike z liko manjše 'število je v taborišču »ašimi oglasi pošilja po pošti. Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. CARL STROVER Attorney al Law* Zastopa m vseh lodiUih. Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009. 133 W. Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. S O R O L se Je izkazal čudovito uspel, nem aa k rim šelodcu ta tr.buhu, bola nvrat, naduho, glavobol, izgubo tek«, prehlad v «lavi, itd. itd. Prir*aniJ®. ko del« «lavni "fain Ki. pcller" staro vredno irrd. »tvo sa vdrvnenj«. P*m*t*n iluvtk ima en. ■ t.klenieo vedno pri rok »h SSc in *6c v v»«h lekarnah, H pa pri F. AD. R1CHTF.R CO. 74-80 Waihiturton Street. NS'W YORK MODERNA KNJIGOVEZNICA. Ali veste za letovišče Martin Cene naših zdravil so se sedaj j Potc!;arja t Hc.eda. To je "VIL-vsled novega vojnega davka za LAGE INH" s prostornim vrtom tiskati 70,000 mtt,° «višale. Ootovo bo to srna- za izlete. za se ne temelji na hipnozi, temveč Louisu umorila v zamorca tral v*ttk »al odjemalec za neiz-1 Vodnjak z studenčno vodo na I vsak slučaj. V splošnem prWaku- ©f»bno dejstvo ker mora plačati Martinovi farmi je poznan po vsej vsled tega izdelovalec več, tako Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M. Scott ¡da so v nekem tednu vrgli 30 ton okolici. pa tudi lekarnar, Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) na iluziji, namreč na prevari ču-1 Clarka, Dobila sta po štirinajst let rib v zaliv San Francisca, dasi- tov. Vse "magične poteze" in ječe. Clark je umrl za poškodba-1 ravno bi mnogo revnih družin _____________ "hipnotični pogledi'' so popolno- mi, ki jih je dobil pri plemenskih irado kupovalo ribe, če bi padle J ročninoSa "Proletarea"? ma postranski. Navidezno otrpne- izgredih. ¡cene. aje telesa je stvar vaje in niti po- Porotniki so potrebovali dve' Če bi se znižale cene, bi se skr-l sebno težko ni. Dviganje se pa iz- ¡ uri, da so se zedinili na pravorek. čil dobiček trusta, ki ima ribjo, vrši povsem naravno s pomočjo; Priče za državo so izpovedale,¡industrijo pod svojo oblastjo, žice. Medtem ko ji čarovnik po- da sta bila Wocd in Keane areti-j iRibe so bile vržene v morje, I LOUIS RABSEL. SHAJALIŠČE SLOVENCEV. II 480 8MRD HE., KENOSHA. WIS. W. C. Okleadtrf, M. Telefon 1199. Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1638 Blua laland A».., (Adv.) Chicago, lil. SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.001 pol leta pa $1.50. VstanavJjajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. La jvndale A ve. Chicago, m. Zdravnik sa notranje bolezni in ranocelnik. laga roke in noge navskriž, ji pri- rana, ko sta Clarka vlekla na vrvi'poslali bodo tudi manj ladij na Zdravniška preiskava brezplačna ~ pla- čvrsti spone. ¡po ulici, ki mu je bila pritrjena! lov za nekaj časa, da zopet poŠta- ïl™^ ^924,B,luf .... ., A. ~ Il !• A V . » . . « * m i . AYt« Onicafo. U redu je od 1 do 3 po- lil bilo videti. Ootovo ne. okoli vratu. Keane je star komaj^ne cena stalna. Ta»o znajo trus-jpol.; od T ¿o 9 zvečer, izven Chieaga ' 1 ' * sedemnajst let. • tovei gospodariti z ljudskim ži- ! šive« bolniki naj pišejo slovensko. Žice Kadar se dvigajo baletke v gledališču, predstavljajoče angelje, | ptiče ali Vile, v zraku, tudi ni videti žice, Če je odel količkaj Middlekauf, namestnik državnega proknratorja, je priporočal v zaključnem govoru smrtno ka- vežem. fcairanv Članek o nadzorova Harvey n. JEIuaser, zvezni dav-, nju banke zvane **clearino opremljen. Treba je paziti na oza- zen za Wooda in ostro jetniško! kar, pravi, da bodo od žganja, ki | HOT7BE". dje in na razsvetljavo pa se že kazen za mladoletnega Keana. «e nahaja v skladiščih v državi Kaj to pomanl sa ljudstvo, če j« banka precej debela žica ne opazi; a ka-! Middlekauf je dejal: "Če je lov; Wyoming, plačali nad $1,000,000 99* aadaorstvom . "Claaring Houaa". kor je znano, se napravijo danes j na zamorce dovoljen, tedaj bodo davka. Žganje je last ljudi, ki IL it** ki imajo zvezo • Chicago ve v drž. Wyoming, Colorado in 9*«*"** House, ao podvržene strogemu' Utah. Zvezni davkarski agentje *daoroya,lju tega aavo lahko tenke, pa vendar močne žice. " r Am|>ak obroč! To je vendar dokaz ! Ne, to ni dokaz, ampak v tem je iluzija. Skoraj vsakdo pozna 44 magično" igračko, sestavljeno iz nekoliko spojenih obročkov, ki jih je v »»»• u»f agrinjv i» _ - — preiskujejo skladišča, da dožene- ^V**? "^T in inietja '•k mora vršiti najmanj enkrat na leto. morali biti vojaki nastanjeni v vsakem mestu v državi, in jih ne moremo imeti v Evropi." Oblasti so dognale, da je bilo jo, koliko se v njih nahaja žga-pri plemenskih izgredih dne 2. ju-jnja. V državi Wyoming bo pla-lija umorjenih in ubitih sedemin-i čanega več davka od žganja, kotvj pregledaj štirideset oseb. Takrat so poro-!'v katerikoli drugi državi z ena- Naivečin clnvanska tiskarna v Ameriki je =Narodna Tiskarna— tHMI Bine laland Avenue. Chicago, lb. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni MMMMMM»MIMMMIIIIHHII čali, da so izgredi proti zamorcem trcba razstaviti r^o da bi se kate-1 ker >e bil neki detektiv ri raztegnil ali okrnftl. Dasi je na- kim številom prebivalstva. Ko se je država Utah posušila,so posla- videzno nemogoče, se z eno samo kretnjo lahko izvrši naloga. Tudi žice bi bile lahko tako aranžirane, kakor taki obročki. Ampak niti' tega ni. Prevara vida ie enostavno v tem, da potegne umetnik svoj obroč — mimo žic. Tudi za to ni treba nič druzega, kakor primeren aranžma na odru, ostalo pa poskrbi o<]dalienost gledalcev Obroč lyiže potem seveda lahke občinstvu. To je celo imeniten psihologičen frik; s tem napelje pozornost na obroč, utrdi mnenie ki se itak samo kaj lahko porodi, da ubit od zamorcev, dva policaja pa; li ljudje, ki upajo, da postane ranjena. Veleporota je zopet iz- ■ mormonska država zopet mokra, rekla, da so plemenske izgrede povzročili agitatorji med belokožci in zamorci radi importiranja zamorskih delavcev iz južnih krajev. Nihče ne more še zdaj povedati, koliko let dobe tisti, ki so prišli oblastim v pest in so se dejansko udeležili plemenskih izgredov. Vsa znamenja govore, da bo šte- na tisoče galon žganja v državo Wyoming, da ga tam (hranijo. Petrolej is vode. Ns Nemškem ko naftli, da je mogoče iz vode napraviti petrolej. To se pravi, nekaj petroleja je ie treba, a ne dosti. Reeept za izdelovanje petroleja »e gla •i: Vzemi liter vode, dkuhaj jo in deni vanj pol funta »ode; ko ae ta raztopi, {svedenci natančno preiščejo stanje Vsake banke. Vso gotovino prefitejejo, o vae note, varičine, vknjižbe |< ia druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloieni v drugih bankah in pregledajo knjigo in račune. Ce najdejo izvedenci kake sfabe ali dvomljiv« vrednostne listine, se te ne Itejejo več kot tmovina banke. Ako se j» skrčila vrednost bančnega premože nja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno špekulira in ae ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri skirnno, se mora takoj odstraniti in na domestiti a boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi | vae nadaljnje ugodnosti in praviee, ki jih vfivajo banke, katere so zdrufene v «MllllliMi J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zaatav^, kape, re-¿alije, uniforme, pečate tn vae drugo obrnite se na svojega rojaka ... j ... , , , PU8ti vo» da se ohladi in ji potem Clearing House. vilo let precej veliko, ko bo zad-|!>HHj ,etrt Htra p^roleja. Tak nji izgrednik obsojen. - pet- mora biti obroč kje prerezan Istega na svetu, tedaj je najbolj in potem razprši ta najmočnejši | bedasta reč plemenski boj. Lju- rolej" gori kakor pravi in sveti menda In zakaj? Radi najbolj neumne!*« nekoliko bolj. Iz enega litra pet stvari na svetu! Če je kaj beda- ro,e> 8e dado na ta Kedar se odvzamejo kaki banki te agodnosti ali Če ni sprejeta v Cleraing House ima alednja zu to dober vzrok. pum, s tem, da da obroč človeku v roke. S tem, da je'odpravil glavni sum, je pa -*egnal tudi drug t manj trdne. Za dekle ¿e ta demonstracija dje se pobijajo med seboj, ker so eni svetle polti, drugi pa temne! Človek je človek, pa naj bo njegova polt žolta, bela ali črna. Polt ne napravi človeka plemenitega, gotovo naporna; toda jok in take' izobraženega in koristnega za člo- reči so le hokus pokns, da se poveča efekt.NZa grozo torej ni nobenega razloga. Indijski fakirji uganjajo še veliko bolj čudne reči, pa vendar ni nič nadnaravnega v njih. V magijo nam U)re/ še ni treba verjeti; zabavne pa so take reči in nekaterim "črnim profesorjem " se lahko prizna dovršena spretnost. K tem je pa stvar tudi opravljena. STRANKA. ZA CHICAÖKE VOLILCE. Socialistična stranka je imenovala William A. Cunnca kandidata za okrožnega'sodnika proti Anton T. Zemaniiv Zeman je kandidat republikanske stranke. • Socialistični kadidatje za višje sodišče so: *. Seym o irr Stedman, Otto Christens, Carl St rover, Leopold Saltiell, John M. Work, Christian Meier, Samuel Block, , Kasimir Ongis, Samuel If. Holland, Swan Johnson, veško družbo. Človek ima lahko belo polt kot sneg, vendar je pa največji lopov pod solncem, na-obratno je pa človek črne polti lahko značajen in plemenit. Izgredniki, ki so jih prijeli, bodo kaznovani, toda desetkrat večjo kazen zaslužijo oni, ki širijo plemensko sovraštvo in hujskajo na plemenske izgrede. Iz Omaha, Neb., poročajo: Sodnik Charles Leslies je razsodil, da imajo delavske strokovne organizacije pravico razpostavljati stavkovne straže, če se obnašajo mirno, da se bojujejo tako proti odprti delavnici. Tožbo je zastopal Reed, državni prokurator Nebraske, češ, da naj sodišče prepove stavkovnim organizacijam in podjetnikom, če nastanejo med njimi diference, da se razmeTe razvijejo do sovražnosti. Državni prokurator je vložil tožbo na podlagi Junkinovega zakona. Če bi bil sodnik odločil v njegovem smislu, bi lahko prišla vsaka mirna stavkovna strsža pred sodišče radi zarote. Delavci pravijo, da ima zakon očividen namen braniti podjetni- aeu- m < v o : ; u "^^¡ Na drugi atrani pa je o banki, ki je štirje litri. V Beininghausovi p vovarn L, . * f / . . / " sktiftili' in se je dobro ob svese, žo to dovolj jasen do- c i > o o > dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni so to ie posKustn in se neslo. Paziti pa je, da je za primešanje vodi porabljeni petrolej popolnoma čist in da mu ni ie prodajalec kaj vode prilil. Jezdec bras glave. Neki ulanee, ki se je udeležil bitke pri Krasniku pripoveduje, (kakor poroča " ragen Tagblatt") naslednjo grozno epizodo iz vojne: "V vojni do-iivTVfbvek ra*ne reči, ki mu ostanejo v spominu do smrti. Bil sem priča prizora — in zdi se mi, da ga vidim še zdaj pred očmi: skokoma se mi je bližal kozak. Regel sem po sablji in sem ga z vso silo mahnil preko tilnika. Rablja je padla s tako močjo kozaku na šinjek, da mu je pri tej .priči glava odletela. To bi ne bilo še nič posebnega. Ali po mislite si: Jezdec brez glave je dirjal še kakih 20 korakov. Ae zdaj ga vidim, kako dirja na svojem majhnem konju — vidim ga, kako dirja brez glave. Zdelo se mi je, da traja ta prizor celo večnost. Naposled skoči konj v ja rek in brezglavi jezdec telebne na tla. promet po predpisih, varno in sigurno. Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa na prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo'na ali drugi banki slabo valed panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in jI pomagale, dokler se niso povrnile sopet normalne razmere. Ta Clearing Honse nadzorovalni načrt ae je pokazal tako vspoien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt. American State Banka j« v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov. American State Danka pa je tndl pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinoia. Napravite NASO banko za VA&O banko in Val denar bo varen in gs lahko dvignete, kedar ga želite. Vprašajte sa seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in #500.00 slatih hipotečnih bondov. F. KERZE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejutete zastonj. Vse delo garantirano. ♦.....m............$..........................11 Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli, 1475 JOHNSTOWN, PA. Nemški Dunaj. Po zadnji statistiki je v dunajskih nadaljevalnih Aolah »27 nemftkih, 2283 čeških krojaških vajencev, 827 nemffkih in 1181 čeških čevljarskih vajencev. V šolah za mizarje 112» nemAkih in 18121 čeških vajencev. V nekaterih šolah je 78 do 81 odst. Čeških vajencev. V tako-svanih pripravljalninah za češke va jenee je bilo teh leta 1883. 3358, leta l»10. pa 754». Tako torej izgleda nem škl Dunaj v luči statistike. Važni stan «a razvoj velikega mesta, obrtni stan, bi bil že zdavnaj po večini češki, če bi predaednik. se ¿eAki naraščaj ne ponemčil. Delavskr a meri šile državne banke vrste so večinomn slovanske, brez tafr Dluo laland Ava., vogal i nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več j>la čajo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupeno «novi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delo vanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mena. nice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rurfeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob pre me m bi litja ali rudarje in druge delavce, ko dela.,e in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem nenreeen-ljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre« vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali rsvmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelostl gležnjev in drugih, aa (hitrejša .» gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., lekarnah """ " P° koP«»j« nog. Dobite Je v vseh TRINERJEN4 ANTIPUTRIN je izvrstno in prav prijetno zdravilo ,a navadno rabo znotraj. Posebno za ltvT° U"t; i"tOUk° ** 'iWpnj0 ran' h*P®ščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah Nrtrr,W.d0blU ^^ ^vtu na mednarodnih razstavi. Oold Medal Ban Francisco 1915, Grand Prix-Panama igla. JOSEPH TRINER manufacturing chemist JI333-1343Soulh Ashland Ave. Chicago. III.