Izfiaja vsalc četrtek Poštnina plačana v gotovini.
In stane po pošti po-llljan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Naročnina se pošilja v naprej na upravo lista: »Narodni Gospodar« v Mariboru,
Frančiškanska ul. 14.
Posamezna številka stane 1*50 Din.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo^ uredništvu. Isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije po-poštnine proste. Cek. račun poštnega urada Ljubljana št. 13.860.
16. številka.
MARIBOR, dne 23. oktobra 1924.
1. letnik.
Maribor, dne 21. oktobra 1924.
Kakor pohlevne ovce za pastirjem, tako so le tali do zadnjega časa posebno naši podeželski vo lilci, pa tudi meščani za klerikalnimi politiki. Ob ljubovali so jim pač že na tej zemlji zlata nebesa in te sladke obljube so vlekle žalibog tudi pri meščanih, zlasti pri trgovcih, obrtnikih in delavcih in deloma celo pri razumništvu. Že v zadnji številki smo v uvodnem članku kazali na to, da so se vse razne obljube dr. Korošca in njegovih političnih priganjačev spreobrnile v prazen nič. Dotični uvodni članek je treba dopolniti z ozirom na delovanje teh ljudskih zapeljivcev v klerikalno-turški vladi, ki se je dne 15. oktobra 1924 za vedno poslovila od vladinih korit. Naši bralci se bodo gotovo še dobro spominjali, kako so jim klerikalni voditelji in njihovi agitatorji pred zadnjimi volitvami v narodno skupščino obljubovali, da bodo odpravili v Sloveniji vse davke, osobito pa ogromne izdatke za našo vojsko, katero so grdo napadali v časopisju in na političnih shodih.
Ko so pa ti ljudje na ukaz drugega ustavnega faktorja morali zapustiti vladne jasli, so imeli že pripravljen državni proračun, v katerem so zahtevali kar 12 milijard dinarjev za redne letne izdatke, tako da bi bili za naprej davki najmanj še enkrat, če ne večkrat tako visoki, kakor dosedaj in to po zaslugi one klerikalno-turške vlade, katera je nam obečala, da v Sloveniji sploh ne bomo plačevali ni-kakih davkov in doklad, če oni pridejo na vladi do besede.
Kako so ti brezvestni ljudje popreje hujskali in ščuvali naše dobro ljudstvo proti vojski, je tudi še marsikateremu volilcu v dobrem spominu. Sedaj pa so od teh 12 milijard dinarjev v državnem proračunu naši vojski namenili kar 4 milijarde dinarjev. Kaka doslednost je med hujskanjem proti naši vojski in med to postavko, ki je naši vojski namenjena, bo znal razsoditi vsak posameznik, ki se zanima za javno življenje. Je pač velika razlika, če so ti ljudje na vladi, ali ne. V prvem slučaju so, zadovoljni z davki, katere še povišujejo, v drugem slučaju pa zabavljajo in zmerjajo na levo in desno črez vse, kar sploh ustvari vlada, v kateri oni niso zastopani.
Našim železničarjem so obljubili takojšnjo zboljšanje njihovega gotovo ne posebno rožnatega položaja in kaj so jim dali? Še zimske kožuhe, katere so dosedaj dobivali železniški uslužbenci, so jim odvzeli.
O avtonomni Sloveniji pa so ti tigri, ki so popreje neprestano tulili o tej frazi, na vladi skozi tri mesce molčali kot grob.
Ko je bil na moški kaznilnici odstavljen bivši ravnatelj Fischer, so ti ljudski sleparji letali v moški kaznilnici kakor nori od paznika do paznika, od uslužbenca do uslužbenca in jim natvezli velikega medveda, češ, da je odslovitev ravnatelja Fischerja njihova izključna zasluga. Uslužbenci moške kaznilnice v Mariboru so se jim seveda vsedli na limanice in jim verjeli ter tudi volili njihovo listo in zagovarjali zavoženo politiko dr. Koroščeve stranke.
Resnica pa je ta, da klerikalni kolovodje niso imeli niti najmanjše zasluge na odslovitvi ravnatelja moške kaznilnice. Koliko jim je bilo na tej odslovitvi ležeče, dokazali so sedaj, ko so bili na Vladi, na najsijajnejši način, ker so bivšega ravnatelja Fischerja zopet sprejeli v enaki lastnosti v aktivno službovanje sicer v drugem mestu, ne pa v Mariboru, da so se pa z vsemi silami potegovali za to, da bi bil ravnatelj Fischer zopet sprejet kot tak v državno službovanje v moški kaznilnici v Mariboru.
Ta gola dejstva, ki kažejo laži-politiko klerikalnih voditeljev v pravi luči, bodo menda pač pri največjemu zaslepljencu odprla oči. Da klerikalno-turškemu režimu, ki je bil sedaj skozi 3 mesece na vladi in ki nam ni prinesel niti enega političnega ali gospodarskega vspeha, tudi naše vseskozi strogo nepristransko in pošteno uradništvo ni bilo sveta in nedotakljiva stvar, dokazujejo neštevilne premestitve najobjektivnejših in najsposobnejših uradnikov pri raznih oddelkih, zlasti pa tudi neovrgljivo dejstvo, da so se poslanci dr. Koroščeve stranke pri raznih v splošno zadovoljstvo občinstva točno in strogo zakonito poslujočih uradih skušali celo vmešavati v take uradne posle, o' katerih niti pojma nimajo in kjer so hoteli doseči tudi največjo krivico, da je s tem le ustreženo njihovi politični zaslepljenosti in strankarski zagrizenosti, ki sploh ne more več ločiti najhujše in najočividnejše krivice od najenostavnejšega in najjasnejšega pravičnega slučaja.
Sijajno zmaja „Narodnega moka” pri ohiMlh volitvah v Ptuju.
Kakor v Mariboru in Celju, tako je tudi sloga med Slovenci prinesla pri nedeljskih obč. volitvah našemu narodu nad vse pošteno zmago. Vložene so bile tri kandidatne liste: prva Narodnega bloka, druga socijalnih demokratov in tretja bivših ptujskih Nemcev ozir. nemčurjev. Posebno zadnja struja, ki je zadnji ostanek krušnih očetov, bivšega pro-slulega, od vsakega zavednega Slovenca prekletega »Štajerca«, ki je z vsenemškim kapitalom v našem narodnem jeziku blatil naše slovensko mišljenje in delovanje. Volilna borba se je po vesteh dnevnikov vršila v celoti mimo in dostojno.
Izid volitev je bil po vsem pravičnem pričakovanju za Narodni blok razveseljiv. Narodni blok je namreč dobil 408 glasov, socijalisti 102, Nemci in nemčurji pa 264, tako da so prvi dobili po sedaj obstoječem volilnem zakonu za mesta 20, drugi 1, tretji 4 mandate. Narodni blok ima torej v rokah županstvo in obč. starešinstvo.
Pripomnimo še, da se je disciplina slovenskih strank sijajno obnesla in iz vse duše želimo, da bi zmaga narodnega sporazuma rodila za Ptuj, kraj, ki se je že potapljal v morju Germanstva, stoterni sad, potomci sedanjih nemčurjev pa prišli zopet v doglednem času do prepričanja, da je ^tuj in njegova
okolica del krasne slovenske zemlje in isto kot dobri državljani tudi vzljubili.
Novoizvoljeni občinski odbor mesta Ptuj.
Narodni blok:
1. Dr. Senčar Matej, odvetnik; 2. Blažek Ant., knjigovodja; 3. dr. Kotnik Franc, prof.: 4. Macun Anton, trgovec; 5. Lenart Franc, trgovec; 6. Šerona Vinko, učitelj; 7. Pitler Blaž, krojač; 8. Valentin Fr., mizar žel.; 9. Mohorič Franc, gostilničar; 10. Lenarčič Fran, revident; 11. Rupar Ivan, upravitelj; 12. Gorup Josip, nadučit.; 13. Tobijas Jakob, viš. davč. upravitelj: 14. Rajšp Jernej, trg. pom.; 15. Job Blaž, železničar; 16. Korenjak Vinko, sedlar; 17. Fras Ferdo, posojil, uradnik; 18. dr. Fermec Ivan, odvetnik; 19. Prosnik Josip, mehanik; 20. Kos Avgust, davč. asistent.
Nemci:
1. Steudte Ivan, ml., posestnik; . g^Pirih Pavel, tovarnar; 3. dr. S. v. Fichtenau, oavetmfe; 4. Val. Spružina, mehanik,
S o c i j a l%s*t i :
1. Šegula Ivan, žel. miz.
Izvoljenih je 25 obč. svetniKt nikov.

„A
Razmere na korošlii meji.
Ni še dolgo od tega, da sem se mudil na naši meji in v Mežiški dolini. Posebno me je zanimalo življenje naših narodnih činiteljev v onih krajih. Našel sem mnogo idealnih delavcev, narodnih pijonir-jev, ki žrtvujejo vse svoje sile za zgradbo in utrje-nje jugoslovanskega patrijotizma v ten^rajih. Dobil sem pa tudi vtise, ki niso baš najbolji* posebno še, če jih imaš v krajih, ki smo j&^febili s 'dpiptežavo in katere še danes umetno vznemirjajo koroški Heim-wehrovci. Ljudstvo samo je ostalo, kakoršno je bilo, tiho, mirno in voljno. V štirih letih se ni še dalo vzravnati, kar so vpogibali nasprotniki skozi več stoletij. Nemški uradniki in politikujoči učitelji so sicer izginili, ostali pa so njihovi priganjači, nemšku-tarski trgovci, gostilničarji, tovarniški uradniki, ravnatelji in gospodje. Ti so danes gospodje situacije. Njim nasproti stojijo le naši uradniki in narodno učiteljstvo. Na naše šolstvo stavimo velike nade. Ne moremo sicer trditi, da bi bilo učiteljstvo v teh krajih narodno nezavedno, ali da ni kos svoji vzvišeni nalogi. Ne. Mislim pa, da še to ni vse, kar moremo pričakovati od našega učiteljstva na skrajni meji. Že kraji in razmere zahtevajo, da se pokaže učitelj tudi izven šole.
Ravno tega pa o obmejnem učiteljstvu z najboljšo voljo ne morem napisati. Žalibog, da velja to za vse kraje Mežiške doline. Razumljivo, da so tudi tukaj častne izjeme, so pa tako redko nasejane in maloštevilne, da niti najmanj ne kvarijo celotnega vtisa.
Kako naj si razlagamo to nerazveseljivo prikazen? V Mežiški dolini so ostali po večini učitelji iz prejšnje, koroške šolske dobe. Vsako narodno delo se je brez pardona preganjalo. Naši učitelji so bili radi tega prisiljeno mirni v svojih krajih in to jim je ostalo po mojem mnenju v krvi. V Mežiški dolini in na nemški meji pa je treba biti malo več kot samo šolnik. Kot taki bi se v neogroženih vaseh in trgih kje v sredini Slovenije brez dvoma zelo dobro ob-
nesli, sem na mejo pa brez vsakega Izrekanja sodijo le markantne, delavne osebe, ki bi ste udejstvovale tudi v javnem življenju.
Ista sodba se izreka tudi o železničarjih. Zavedni Korošci in onstran meje se zgražaje pritožujejo čez naše železničarje, da onkraj meje izključno govorijo in odzdravljajo samo nemški, pri vsem tem pa še neusmiljeno udrihajo po svoji domovini. Kaj takega je seve samo pri nas mogoče.
Dva tipična reprezentanta takih slov. železničarjev sta med drugimi tudi gg. Dermutz in Rabič (v slednjem času zopet samo Rabitsch). O delovanju teh gospodov se mnogo in lahko poizve v Guštanju in Dravogradu.
Dobre poznavalce razmer sem n. pr. slišal o naših železničarjih na Koroškem izreči te-le značilne besede: »Najslabši kader železničarjev je tu ob meji. V njem ni niti enega zavednega Slovenca.«
Iste pritožbe se vsepovsod slišijo tudi o naših orožnikih in fin. straži. Tako n. pr. orožnik Ritonja, doma nekje pri Ormožu, najraje govori nemški, zahaja v nemško družbo in poje z Nemci nemške pesmi. Vreden pobratim pa je starešina fin. straže, Završnik. O tem pa sploh nisem slišal druge besede kakor: »Ta človek mora proč od meje.«
Kaki narodnjaki so naši stražniki, nam pač najlepše ilustrira neovrgljivo dejstvo, da so v Dravogradu v s i stražniki volili nemško ali pa socijali-stično stranko.
To bi bila kratka skica naših razmer na koroški meji v 6. letu Jugoslavije. Salus rei publicae su-prema lex esto! Dobrobit države bodi najvišja postava. Ta imperativ naj velja vsem, ki nosijo odgovornost za obstoj države. V najvišji meri pa onim, ki držijo niti v rokah in ki lahko vsako nevarnost v kali zadušijo. Na jugu se pojavljajo kačaki, ki jim državne oblasti posvečajo največjo paznost. Nič manja nevarnost ni na severu, morebiti je še celo večja. Caveant ergo consules.
Ustje pada.
Ko se je zadnje dni razširila z bliskovito hitrostjo črez naše samotne kraje vest, da je vlada g. Davidoviča na izrecno željo Nj. Vel. demisijonirala, zavladalo je v dušah vsega resnično nacijonalnega prebivalstva nepopisno veselje. Vsak pošten (lojalni) državljan je namreč dobro vedel, da je bila politika tega nasilnega režima popolnoma zgrešena ter za narod in državo skrajno škodljiva. G. Radič je pod krinko »vladnega sporazuma« popolnoma odkrito mesaril na Hrvatskem naše državno edinstvo, v Sloveniji pa si je osvojil dr. Korošec z najsramot-nejšim nasiljem najvažnejše pozicije v vseh kulturnih upravah. Ja, ti ogabni demagogi so že stegali celo svoje nepoštene prste po skupnosti naše slavne
vojske, a so se hvala Bogu na kremeniti volji vsega spoštovanja vrednega, dičnega generala Hadžiča, tako opekli, da so s tem strmoglavili svojo strahovlado.
Da je pod tem žalostnem dejstvu trpela javna morala, se dvigala med narodom splošna nezadovoljnost, padal dan za dnevom ugled naše ljube domovine v inozemstvu, je pač ob sebi umljivo.
Radi teh važnih razlogov se mi narodni radikali veselimo tega vladinega »poloma« ter iz vse duše k sijajnemu uspehu čestitamo onim državnikom, ki so zdrobili ta nasilni režim in s tem rešili našo mlado, lepo in bogato domovino sigurne smrti.
Klerikalno-turška vlada je torej po tri mesečnem popolnoma brezuspešnem, našemu notranjemu političnemu položaju in našemu zunanjemu ugledu absolutno škodljivemu delovanju sfrčala in upamo, da v taki obliki v naši državi nikdar več ne bode
prišla na površje, ker bi sicer v notranjosti nikdar ne nastopilo splošno blagostanje in prava državljanska svoboda in bi bila vedno v nevarnosti naša zunanja nezavisnost in naše narodno in državno ujedinjenje.
Srbe no vrbe!
Tako so kričali v početku svetovne vojne klerikalni hujskači po ljubljanskih ulicah, tako je pisalo klerikalno časopisje in podpiralo bratomorni boj proti našim južnim bratom Srbom.
Ko je prišlo ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, porojeno iz krvi srbskega naroda in naših dobrovoljcev, ko so bili takratni diktatorji dr. Korošec, predsednik narodnega veča v Zagrebu in dr. Brejc, predsednik onega v Ljubljani v zadregi, ker niso imeli nobenega vojaštva in ne sigurne žandarmerije, takrat so oni kričali v Beograd in našemu poverjeništvu na Dunaju, da se za Boga milega pošljejo v Slovenijo in Hrvatsko srbski vojaki, ki naj vzdržujejo red in čuvajo varno javnost.
Utrujen, izmučen in zbit od vojne se je odzval srbski vojak ter iz bratske ljubezni pohitel v Slovenijo, da čuva meje proti Italijanom, ki so takrat v hitrih in sigurnih korakih marširali proti Ljubljani.
Kdo se še ne spominja hrabrega srbskega podpolkovnika Vasica, ki je s peščico vojakov zaustavil prodirajočo italijansko vojsko, medtem ko so klerikalni diktatorji v narodnem veću trepetali in se lovili v svoji brezglavosti za prazne muhe.
Gospodje avtonomisti, kje je bila takrat Vaša Slovenija, kaj so delale vaše slovenske glave? Da ni bilo Srbov, bi mi danes istotako po vaši zaslugi ječali pod fašistovsko knuto, kot ječijo naši bratje Primorci in to po izrecno vaši brezglavi politiki.
Danes pa kričijo isti hujskači, ki so kričali pred vojno Srbe na vrbe, ki so stokali za časa narodnega veča in iskali pomoči od Srbov, »proč od Srbov, Srbe na vrbe!«
Te parole, katere oni širijo z vso mrzličavostjo med slovenski narod, pomenijo, »mi smo za Italijane, mi hočemo, da bomo pokorni hlapci Mussolinijevega biča, nočemo, da smo v skupni državi z brati Srbi, Hrvati in Slovenci.«
Gospodje klerikalci, ali vi se kruto varate, ako mislite, da mi v Sloveniji nimamo fašistovskega biča, ki bo zapel po glavah klerikalnih voditeljev, prisiljen rigorozno in temeljito ukiniti vaše hujskanje, s katerim zapeljujete naš narod.
Vi delate to lahko, dokler vodi Beograd v Sloveniji politiko, ali bolje rečeno — nobene politike. Ali prišel bo čas, ko bomo mi Slovenci, sinovi slovenskega naroda z vašo krvjo izbrisali vašo demagogijo in lopovščino, s katero silite slovenski narod zavestno v svoj žep, podzavestno pa pod knuto ita-italijanskega fašizma.
Vaše demagogije, vašega kamenjanja, mislimo tistega po shodih, je in mora biti dovolj.
Beležke.
Klerikalni ministri proti našim dobrovoljcem.
Naša država je pred' časom izročila v okolici Subotice našim dobrovoljcem v 20-letni zakup okoli 40 tisoč oralov zemije. Večinoma so si dobrovoljci sami izgradili potrebne strehe ter nabavili potrebno orodje. Da bi pridobila klerikalno-jezuitska klika vojvodinske Madžare na svojo stran, je pop Korošec preko svojega prijatelja, ministra za agrarno reformo, prof. Vesenjaka, ukinil nadaljno davanje zemlje našim dobrovoljcem. Ali to še ni vse. Bunjevski klerikalni poslanec, pop Blaško Rajič, se je takoj, kakor hitro je zvedel, na kak način izrabljajo slovenski klerikalci agrarno reformo v svojo strankarsko korist, takoj pridružil tem nesramnim izkoriščevalcem. Z raznimi spletkami in intrigami med madžarskimi posestniki in našimi dobrovoljci mu je uspelo, izcimiti prepir in sovraštvo med njimi. Ko mu je to uspelo, pričel je odvzemati zemljo dobrovoljcem, katero je potem vračal madžarskim posestnikom. Pri tem krvavem poslu mu je šel radevolje na roko klerikalni kolega minister Kulovec, ne da bi se vprašal, kake posledice lahko ima to izdajalsko delo. Med dobrovoljci in madžarskimi posestniki so se pričeli krvavi spopadi, kateri bodo končali jako tragično. Da se čitatelji prepričajo o istinitosti, podajamo v ilustracijo samo en dokaz. Neki nahujskani Madžar Močasi je došel minuli četrtek na večer na obisk k dobrovoljcu Blažu Vojvodiču. Pri razgovoru je pričel Močasi tirati Vojvodiča iz svoje zemlje, Vojvodič pa ni hotel o tem ničesar slišati. Nastalo je fizično obračunanje. Ker je Madžar Močasi veliko močnejši, je vrgel dobrovoljca Vojvodiča na tla in ga z nogami obdeloval, tako da so prijatelji nesrečneža našli po dveh urah težko ranjenega in nezavestnega ležati na tleh. Zdravniki dvomijo, da bode ostal Vojvodič pri življenju. To je klerikalna miroljubnost!
Ofenziva vlade g, Đavidovića proti Jugoslovanstvu! Davidovičeva vlada je preko g. prosvetnega ministra dr. Korošca pričela veliko ofenzivo proti ideji narodnega in državnega edinstva, katero je sam prosvetni minister javno proglasil kot »buda-lost«. Državnemu edinstvu zvesti pristaši se preganjajo in odpuščajo iz službe; iz šolskih knjig za Slovenijo in Hrvatsko se ima brisati vse, kar nas spominja na narodni tisk. Vse šolske knjige se morajo odslej tiskati v škofovi tiskarni v Ljubljani; jugo-slovensko Sokolstvo se mora pregnati iz šole; vsi šolski prostori se morajo oddati kongregacijam in Orlom. V tej kratki življenski dobi bivše vlade g. Ljube Davidoviča ji je uspelo uničiti vse, kar se je z velikimi mukami ustvarilo za narodno in državno edinstvo.
Korupcija in Nastas Petrovič, Zakon proti korupciji, predložen od vlade g. Davidoviča, je mizerno delo brez vrednosti in efekta. Velike važnosti bi bilo, ako se ta zakon uveljavi tudi proti g. ministru Nastas Petroviču, ki ne more biti ob enem kr. minister in član upravnega odbora največje sladkorne tovarne v naši državi. Poslanci zemljoradniškega kluba so vložili interpelacijo radi postopanja sladkornih tovarn proti prebivalstvu v Sremu. Omenjena interpelacija je stvarno naperjena proti Nastas Petroviču in vladi »čistih rok«, ker je Nastas Petrovič član ravnateljstva sladkornih tovarn. Najlepše pa je, da je Nastas Petrovič v ravnateljstvu državnih sladkornih tovarn, a obenem v ravnateljstvu njene konkurence. K vsemu temu ni kazala Davidovičeva vlada nobenega smisla, še manje njen zakon proti korupciji.
Radičevska demagogija. Pred kratkem so imeli neki Radičevi poslanci v okolici Dubrovnika svoje zborovanje. Govorili so tudi kot običajno proti državi; pozivali narod, da v bodoče ne plačuje več davkov, da se naj vojaški obvezanci ne pokorijo več pozivu, ker vojske v bodoče ne rabimo več, da bodo oni, ko pridejo na oblast, isto razpustili. Istotako so jih pozivali, da se v bodoče razen sodni oblasti nobeni drugi oblasti ne pokorijo, da orožnike, ako pridejo v vas, spodijo z nogami iz nje. »Mi Hrvati smo republikanci,« tako je končal Radičev poslanec svoj govor, »a Srbi, če hočejo, naj ostanejo monarhisti; na prestol naj postavijo kogar hočejo, a tudi magarca, ako jim je drago, Srbi se naj ne igrajo z orožjem, zapomnijo si naj, da je bila Srbija preje mala, a lahko se zgodi, da postane še manjša, kakor je bila.«
Srednjeveški ukaz g, ministra Petroviča, Dne 1. t. m. so baje nabile naše oblasti neki ukaz g. ministra notranjih zadev proti sedaj razširjenemu bogokletstvu. Ker se bojimo, dasi spoštujemo Boga v vsej njegovi mogočnosti in modrosti, obsojamo v naši ljudski govorici vsako nepotrebno besedo, nočemo nikomur žaliti verskega čuta, da bi naše oblasti pričele to nepričakovano odredbo izkoriščati v smislu srednjeveške inkvizicije, protestiramo proti njej. Ko bi bil vsegamogočni Bog resnično tako občutljiv glede svoje posvetne časti, kakor si to domišlja g. minister, potem bi že zdavnaj stegnil svojo mogočno roko proti naši sprideni duhovščini, ki hoče biti njegova namestnica na zemlji, ki pa je že zdavnaj proti njegovi volji izpremenila njegovo sveto cerkev v politično strankarski parlament.
Politični presied.
Naš notranji položaj.
Kakor ni uživala vlada Ljube Davidoviča v najširših plasteh našega troimenega naroda zaupanja, tako tudi ni imela krona v njo popolnega zaupanja. Radi tega je morala klerikalno-turška vlada na zahtevo kralja podati ostavko. Najlepši dokaz za nesposobnost in nezaupljivost v vlado Lj. Davidoviča nam dokumentira ostavka vojnega ministra gen. Hadžiča, ki je v svoji pismeni demisiji, katero je predložil kroni kakor tudi bivšemu min. predsedniku Lj. Davidoviču, izrazil svojo popolno nezaupljivost v blokaško vlado. Kako istinito utemeljena je bila njegova ostavka, to nam priča tudi vladni tisk, kateremu ni bilo mogoče dementirati ali zbrisati ta njegov res upravičen korak. Mesto da bi že tedaj, ko se obtožuje član parlamenta, pedala vlada o-stavko in ker se njegove obtožbe niso dale izbrisati na noben način, ona tega ni storila. S tem njenim korakom smo doživeli evropski škandal, da obtožuje vlada vojsko, da ji predbaciva prevratniške namere in da istočasno vzema v zaščito prevratniške elemente, da podpira njih delo, delo tistih, od katerih je odvisna in brez katerih bi se ne mogla držati niti minute v parlamentu. Pod vlado g. Davidoviča smo doživeli, da so destruktivni in antidržavni elementi prosto širili svojo propagando v naši državi. Sumljivi niso bili člani moskovske internacijonale, republikanski agitatorji in derviši nacijonalnega separatizma, pač pa državi zvesti pristaši — člani vojske, junaki solunske fronte, ki nimajo razen kralja, vojske in države nobenega drugega interesa. Iz vsega tega je bilo jasno vsakomur, da se sedanja vlada ne more držati. Nikakor pa tega ni hotela u-videti vlada sama. Večkrat ji je bila dana lepa prilika od strani kralja, da poda ostavko, a ona tega ni hotela storiti, dokler jo ni kralj naravnost pozval, naj to stori. Kot prvemu je kralj izročil mandat g, Lj. Jovanoviču za sestavo konc. vlade. Isti je kralju vrnil mandat. Odločitev do sedaj še ni padla, komu bo sedaj poverjen mandat za sestavo vlade in komu se bo posrečilo isto sestaviti. Kralj, kakor tudi radikali zahtevajo koncentracijsko vlado. Radikalna stranka je stavila naslednje pogoje za vstop v koncentracijsko vlado; 1. predsedstvo vlade; 2. predsedstvo narodne skupščine; 3. samostojni demokrati se ne smejo izključiti iz koncentracije; 4. HRSS ne pride v koncentracijsko vlado, odnosno samo pod sledečimi pogoji; a) da se s posebno izjavo odreče republikanstvu, bi da se odreče vseh zvez s kosovskim in makedonskim komitetom, c) priznati mora monarhijo in odreči se agitaciji v vojski, d) odreči se mora konfederaciji in el Radič mora osebno priti v Narodno skupščino. Da se doseže čim-preje sporazum, se vršijo konference na dvoru dan za dnevom, včasih tudi pozno v noč in to pod predsedstvom samega vladarja. Kralj je povabil kot pr-
vega na konsultacijo predsednika narodne radikalne stranke g. Nik. Pašiča. Ker so se pogajanja med blokaši in radikali razbila, je bila razširjena že vest, da je kralj podpisal ukaz o razpustu parlamenta in imenoval volilno vlado, koje predsedstvo naj bi prevzel g. Pašič. Kakor hitro je bil o tem obveščen Davidovič, se je pričel klerikalno-turški blok jadrno umikati. Uvidel je, da je napočil za njega odločilni trenutek. Takoj je bila sklicana konferenca blokaških: voditeljev, ki je sklenila, da se prične umikati in popuščati. Blok je poslal k vladarju še enkrat min. Pečiča, da poskuša doseči kompromis. Vršila so se zopet pogajanja. Blokaši so stavili naslednji predlog; skupščina naj izvoli Jovanoviča za predsednika, za podpredsednika dva blokaša. Reaktivira se Davidovičeva vlada za kratko dobo z mandatom, da nadaljuje pogajanja za koncentracijo. Predlog so radikali odbili ter stavili protipredlog: skupščina naj izvoli staro predsedništvo, blok pa naj sprejme Jovanovičeve predloge za koncentracijo. Davidovič je kralju predložil, da bo poskušal doseči izvolitev starega predsedništva, ako bo njegova vlada reaktivirana. Kralj je na ta predlog pristal pod pogojem: i. da reaktivirana vlada takoj prične pogajanja za koncentracijo; 2. da ima biti naloga koncentracije razčiščenje vprašanja sporazuma; 3. da se imajo dati garancije glede pojavov, kakršni so povzročili ostavko ministra Hadžiča. — Ljuba Jovanovič je stavil za sestavo koncentracijske vlade štiri pogoje, ki se glase tako-le: 1. Da se predsedstvo vlade poveri radikalom. 2. Da se sprejme v vlado g. Pribičevič, ker stoji tudi on na stališču programa širje koncentracije. 3. Da sedaj radičevci ne stopijo v vlado, dokler ne dajo dovoljnih garancij za nedotakljivost državnih mej in za to, da ne bodo nadaljevali republikansko propagando v državi, proti-državno v vojski in v inozemstvu in dokler se ne odrečejo svojih zvez z Moskvo in zvez z makedonskim in kosovskim komitetom. Do tedaj naj se jim rezervirajo potrebna mesta v vladi, pristajajoč, da imajo ta mesta začasno demokrati. Zemlioradniki vstopijo lahko v širšo koncetracijo, ako bodo hoteli. 4. Da se ministrski portfelji razdele po točnem ključu, odnosno moči poedinih strank, upoštevajoč pri tem radikalno stranko kot celino, ki ima 107 poslancev. — Dne 20. t. m. je bilo otvorjeno redno zasedanje narodne skupščine. Izvoljeno je bilo novo predsedništvo: predsednik Ljuba Jovanovič, podpredsednika. dr. Maček in dr. Hohnjec, tajnika Ba-činič, Husein Ali, Dimitrije Čičevič in Fr. Kremžar.
Politično kompetentni faktorji že uvidevajo, da je parlamentarna rešitev sedanje krize nemogoča. Edini izhod iz tega položaja je, razpis novih volitev, katere naj bi vodil Pašič. Lj. Davidovič je predlagal kralju, da se čimpreje razčisti situacija bodisi, da se tudi imenuje volilna vlada. Vsled demisije vlade se je narodna skupščina odgodila. Prihodnja seja se skliče pismenim potom,
Nemčija.
Državni predsednik Ebert je razpustil parlament. Izdana je bila odredba: »Parlamentarne tez-koče onemogočujejo, da bi ostala sedanja vlada ali se sestavila nova vlada na podlagi dosedanje notranje in zunanje politike. V smislu čl. 25. drž. ustave razpuščam parlament.« — Sedanja vlada je bila le šest mesecev na oblasti. Nove volitve se bodo vršile 7. decembra t. 1.
Anglija.
Tudi v Angliji se vrši volilna borba. Uraano je pripravljenih za volitve v angl. parlament 1422 kandidatov. Konservativci so postavili 522 kand., del. stranka 501 in liberalci 342. 57 kandidatov pripada raznim političnim frakcijam. — Trgovska pogodba, ki se je sklepala med Anglijo in Rusijo, bo najbrže odgedena in to na zahtevo eksekutive Sovjetske unije.
Italija.
Italijanski listi prinašajo vesti, da je opozicija v italijanskem parlamentu položila svoje mandate.
—	Dne 28. t. m. se vrši zaprisega fašistovske milice. Priseglo bo 150 legij. Mussolini je sprejel v to svrho celokupno generaliteto faš, milice ter se posvetoval z njo. — Preiskave o Matteottijevem urporu se nadaljujejo.
DOPiSi.
Mariborske novice.
Poravnalno postopanje je razglašeno o imovini mesarja Franca Bergtolda. — V četrtek 16. t. m. se je vršilo prvo jesensko predavanje Ljudske univerze. Na tem večeru je predaval g. inž. Kukovec: »Kaj hoče in kako naj deluje Ljudska univerza«? — S 5. novembrom se otvori v Mariboru esperantski učni tečaj,, katerega priredi mariborsko esperantske društvo. — Mariborsko slov. žensko društvo prične že ta teden z večernimi šivalnimi tečaji. Isti se bode vršil 2-krat na teden in to od 17.—19. ure.
—	Iz tuk. javne bolnice je pobegnila Pavla Dobaj, roj. 1902, Ana Paugel, roj. 1903, Ana Pelc, roj. 1906. Vse tri so okužene, raditega se opozarja vsakdo, komur je kaj znano, kje bivajo sedaj te tri drobne ptičice, da to takoj naznani merodajni oblasti. — Mariborsko, učiteljstvo, včlanjeno v UJU, je zborovalo minuli četrtek v deški šoli na Ruški cesti. Poslan je bil tudi protest na ministrstvo prosvete proti preganjanju učiteljstva, ki je udruženo v omenjeni organizaciji. — Mariborski glavni kolodvor je prejel
novo moderno napravo za higijenično čiščenje osebnih vagonov. — Minulo sredo je obhajal zavod č. šolskih sester svojo 60-letnico. S tem dnevom je minulo dolgih 60 let, odkar je bil položen temeljni kamen tega zavoda. V tej dolgi dobi se je zavod povzpel na jako visoko stopnjo kulturnega napredka. V njem se nahaja sedaj ljudska šola, meščanska šola, zasebno žensko učiteljišče in gospodinjska šola. Te proslave se je udeležil tudi mariborski škof dr. Andrej Karlin. — V torek zvečer se je prvič sestal novi občinski odbor, da si izvoli iz svoje srede župana in podžupana. Za župana je bil izvoljen g, dr, Leskovar, za podžupana g, dr, Franjo Lipold, Mestnim svetnikom so bili izvoljeni gg, dr, Jerovšek, dr, Juvan, Ivan Roglič ter Iv, Šoštarič, — Češki klub v Mariboru priredi dne 28. oktobra v proslavo češkega osvobojenja v Narodnem domu večerni koncert z govorom.
Maribor, K stanovanjski aferi trgovca in obč. odbornika gg. W'eixla-Bahuna bi pridali mi samo to, da ima sestra g. Weixla, ker stanuje mati pri g, sinu, zdravniku pri Sv, Trojici v Slov. gor., za svojo osebo kot samica resnično prerazsežno stanovanje. Za njo bi zadostovala ena sama sobica, druge stanovanjske prostore pa bi naj zasedli ljudje, ki dandanes prebivajo v raztresenih vagonih in kleteh. Mogoče bi tudi g, veletrgovec in obč. svetnik pogrešal v korist trpečih sobratov kakšen stanovanjski lokal, n. pr. »sprejemni salon«. Pa to zadnjo zadevo prepustimo g. Bahunu, da jo on po svoji vesti in po obstoječih predpisih kot sedaj še mogočni obč. svetovalec odredi.
Celjske novice.
Odlikovana sta bila z redom Sv. Save IV. razreda svetnika gg. Emil Lilek in Matej Suhač, oba profesorja v pokoju. Naše iskrene častitke. — Kakor v Mariboru socijalisti, tako je tudi v Celju kler.-nemšk. blok vložil protest proti obč. volitvam. Imel je isto smolo kot mariborski, da mu je mariborski vel. župan istega zavrgel. Klerikalna nemškutarija je imela zelo veliko dela s tem prizivom; obsegal je celih 48 strani. Ves njihov trud in up je šel po vodi. tako da ji moramo na tem mestu izraziti naše sožalje! — V Laškem se je smrtno ponesrečil pivovar Ludvik Ossendorf. Prepeljan je bil v javno bolnico v Celje, kjer je kmalu nato umrl. — V soboto dne 25, t. m. ob 19. uri se vrše županske volitve za mesto Celje.
Morje pri Framu, V naši okolici se dalje časa klati neka ženska, po imenu Črepinkla. To ženšče zelo ljubi tujo lastnino, radi tega je bila že 17-krat kaznovana, Svojega posla se pač na nobeden način noče odkrižati; pride v hišo kot beračica, prosi za eno ali drugo, svoj govor napelje vedno tako prefrigano, da se mora gospodar ali gospodinja odstraniti iz dotične sobice, bodisi, da gre iz iste sobe iskat milodar ali karkoli, pri tej lepi priložnosti si prilasti beračica Črepnkla razne obleke itd., kar pač more spraviti v svojo malho. Oblasti so že večkrat opozorile prebivalstvo, da vsako tatvino takoj javi najbližji orož. postaji. Zadnji čas je ista oseba izvršila zopet več tatvin. Ker se ta beračica skriva kot kafra, ponovno opozarjamo prebivalstvo, da jo takoj izroči roki pravice. — Osebo, ki je 5. t. m. razsajala v Sagadinovi hiši, opozarjamo, da najprvo pomete pred svojim pragom, šele potem naj se huduje nad drugimi. Morski radikali ležijo tej osebi tako v želodcu, da jih pri vsaki priliki preklinjajo na vse viže. Mi pa tej osebi povemo čisto tiho na uho, da se je prav čisto nič ne bojimo, zato, ker vemo, da bo napravila ravno toliko za občino, kot je napravil njen brat v sosednji občini. Svetujemo ji tudi, da se pri prihodnji občinski seji malo bolj dostojno obnaša in da naj ne steguje svojega jezika, ki je že itak pre-dotg.^ V nasprotnem slučaju se ji zna pripetiti, da bo poklicana na mariborski sodni stol, kjer je že pripravljeno primerno plačilo.
■ Brezula pri Račjem. V zadnjih tednih je pri nas požar kar na 6 mestih napravil naravnost o-grornno škodo. Podova in Brezula sta bili že po toči najbolj prizadeti in v Podovi je prebivalstvo tembolj obupano, ker je toča tudi ajdo pobila, tako da občani letos sploh niso imeli nikakih pridelkov. Ze lansko Ičto so mislili nekateri posestniki na to, da bi se v Podovi upeljala električna razsvetljava. Seveda je ta naprava združena z velikimi izdatki, katerih naši posestniki z ozirom na različne vremenske katastrofe ne zmorejo:, vendar pa bi bila električna razsvetljava v korist cele občine, ker nastanejo požari po večini radi sveč in svetilk, s katerimi si morajo naši posestniki v večernih urah pomagati pri gospodarstvu in gospodinjstvu. Upajmo, da bo prihodnja letina boljša, kakor je bila letošnja, da bodo tudi izostale razne nesreče in nezgode in da si bodo opomogli naši občani. Prepričani smo, da bode potem’ v naši lepi Podovi v resnici prišlo do električne razsvetljave in še tudi do marsikatere druge občekoristne gospodarske naprave.
Podova. V nedeljo- dne 19. oktobra 1924 je bila napovedana vaja naše požarne brambe na brizgal-nici in na lestvi. Popoldne pa so se pokazali na obnebju sumljivi oblaki, in zaraditega so! morali požarni brambovci spravljati ajdo in druge poljske pridelke, tako da je morala izostati napovedana vežba. Z ozirom na okrožni zlet požarnih bramb Pa je nujno potrebno, da se čimpreje vršijo: vaje na brizgalnici in na lestvi. Načelstvo naše požarne brambe bo skrbelo za to', da se bo' ta vaja vršila v najkrajšem času. Stvar vseh ognjegascev pa je, da se te vaje udeležijo v polnem številu.	r
Slovenska Bistrica. Dosedanji začasni vodja tukajšnjega sodišča g. nadsvetnik dr. Jakob Doljan iz Prevalj je imenovan stalnim predstojnikom tukajšnjega sodišča. — Zobotehnik g. Rudolf Rajh iz Ptuja je otvoril v hiši, kjer ordinira zdravnik dr. S. Jagodič, svoj atelje, ter bode začasno ordiniral po četrtkih in nedeljah. — Čitalnica priredi v soboto dne 18. t. m. ob 20. uri in v nedeljo ob 15. uri v hotelu »Beograd« veseloigro »Poslednji mož«. — V Šmartnem na Pohorju je v pretečenem tednu napadla gostilničarja in posestnika Antona Dvoršaka po kratkem prepiru njegova huda žena z vrelo vodo, kamenjem in ga nevarno ranila. — Ta teden se je pričela v vseh vinogradih v okolici vesela trgatev, ki obeta letos dobro kapljico, marsikateremu vinskemu bratcu pa slabe noge, — Trgovec Žagor je kupil Babičevo, prejšnjo Krautsdorferjevo hišo s trgovino in posestvom vred. — Na občnem zboru kmetijske podružnice za slovenjebistriški okraj, ki se je vršil v nedeljo 19, t. m. v hotelu »Beograd«, so bili kot delegati izvoljeni odborniki: Dekan Cerjak, Vinko Gornjak in posestnika Pavel Zafošnik iz Sp. Nove-vasi in Papež Anton iz Ritoznoja. — Po vinski trgatvi požarne brambe v Gornji Bistrici so se fantje v pondeljek 20, t, m, radi nekega dekleta hudo stepli. Pri tem je bil neki Tropej z nožem večkrat nevarno ranjen. Bil je baje znan pretepač.
Strnišče - Sv, Lovrenc, Pri letošn. spravljanju polj. pridelkov vidimo, da so vsi pridelki siabejši od lanskih. Koruza je bila zelo slaba. Učinkovala je toča, tako da se ni mogla več popraviti. Sedaj, ko smo spravili svoje pridelke, bomo imeli več časa za našo duševno izobrazbo. Pridno bomo čitali »Narod. Gospodarja«, ki je najbolje urejevan tednik. Nudi nam stvarne politične novice, uvažuje naše želje. A gleda tudi na gospodarstvo. Javlja nam najnovejše cene za naše pridelke in nam tudi pomaga pri umnem gospodarstvu. Zato vsi, kateri še nimate »Narodnega Gospodarja«, naročite si ga in videli bodete, da je najboljše za vsakega, da se organizira v Narodni Radikalni stranki, kajti edino tu se uvažujejo Vaše želje.
Strnišče - Sv, Lovrenc, Z velikim navdušenjem smo sprejeli vest o zmagi Narodnega bloka v Ptuju. Dobil je namreč absolutno večino, od 25 odbornikov je dobil 20 odbornikov, socijalisti 1 in Nemci 4 odbornike, Vidi se, da je postal naš narod dovzeten za narodno idejo, da je vrgel raz sebe hlapčevstvo in se zaveda svoje narodne dolžnosti. Samo par zaslepljencev je še v mrežah nemčurjev, kateri vedno zakrivajo svoje politične cilje pod krinko gospodarstva. Zato pa po bratski pozdravljamo z navdušenimi »živio« klici svoje ptujske brate in upamo, da se bodo vedno tako trezno zavedali svoje svete dolžnosti kot pri sedanjih volitvah.
Šmarje pri Jelšah. »Tabor« od 17. oktobra 1924 je prinesel naslednjo javno pismo, naslovljeno na prevzvišenega knezoškofa lavantinskega v Mariboru: »Ponižno in pokorno podpisani Šmarčani prosimo, da se vpokoji naš kanonik č. g. Ivan Bohanec. Star je že 75 let in zasluži pokoj in mir. Pa tudi mi smo potrebni miru in sprave in željno čakamo njegovega odhoda. — Šmarčani.« — Mi ne vemo, kako bode g. škof to prošnjo rešil, vemo pa, da bi se tudi neštete druge občine rade znebile svojih duhovnikov, ki so po svojem dejanju in nehanju, vse drugo, le dušni pastirji ne. Za to vrsto ljudi še danes rabi naš narod z vso pravico besedo »far«. (Op. ured.)
Lajteršberg pri Mariboru, V petek zvečer je izbruhnil požar na skladišču trgovca Vidmara. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Maribora, Studencev in Pobrežja. Vsled pomanjkanja vode je bilo delo zelo otežkočeno. Rešili so svinjske hleve, stanovanjsko poslopje, pohištvo in špecerijsko blago. Škoda je zelo velika, krita pa je le deloma z zavarovalnino.
Studenci pri Mariboru. Naša požarna hramba je bila v soboto 18. t. m. ob 8. uri zjutraj obveščena, da je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika in mesarja F. Drofenika. S pomočjo požarnih bramb je bil ogenj takoj lokaliziran in v kratkem času tudi pogašen. Uničeno je seno, streha in nekaj gospodarskih predmetov. Kako je požar nastal, dosedaj še ni pojasnjeno.
NAZNANILO, Tajništvo NRS in cela uprava lista »Narodni Gospodar« se je preselila iz sedanjih prostorov v druge prostore v isti hiši. Pisarna se nahaja v pritličju kot dosedaj, samo da imajo uradni prostori okna na Frančiškansko ulico; vhod v iste ostane Frančiškanska ulica št, 14, Tajništvo opravlja vse posle in iste rešuje za svoje pristaše brez-plačiio, Radi tega se opozarjajo vsi pristaši in somišljeniki, da se v vseh zadevah obračajo nanj. Isto-tam se sprejemajo tudi oglasi za list »Narodni Gospodar«.
iiraio! "
RADIKALI V. MESTNEGA OKRAJA POZOR' Gostilničar gostilne »Trst« nam je vrnil naš list »Na-rodni Gospodar«. Mi pa naše pristaše in somišljenike tudi opozarjamo, da se tudi oni izogibajo njegove gostilne. Naše geslo naj bo: Svoji ksvojiml
t Dr. Fr, Rosina, Dne 16, oktobra je na Dunaju umrl g. dr. Franjo Rosina, bivši odvetnik in starosta mariborskih Slovencev. Njegovo truplo se je prepeljalo 17. t. m. v Maribor in se je položilo v pondeljek na Pobrežju k večnemu počitku. Pokojnik je bil
zaveden narodnjak, starosta marib. Sokola in predsednik Posojilnice. Naj počiva v miru!
Grajski Mao predvaja od četrtka 23.—26. tm.: največji prirodopisni film »Skozi džunglo in pragozd«. — Od pondeljka 27.—30. tm.: popularno znanstveno delo v 5. činih »Higijena zakona«. — Od četrtka 30. do 31. tm,: krasno resnično zgodbo v 8. činih »Flirt-Vrag v ženski«. ,
Mestni kino. Od petka 24. do 27. t. m. se predvaja senzacijonalni film v 5. činih »Med zverinami in ognjem«. — Od torka 28. do 30. t. m. amerikanski film v 6. činih »Slavček od Broadwaya«.
V Narodnem domu v Mariboru je prevzel gostilno Andrej Oset, bivši gostilničar in lastnik Tol-stovrške slatine pri Guštanju na Koroškem. — Po nesreči leta 1919, ko so mu nemške tolpe — kot predsedniku Narodnega sveta za Mežiško dolino (ki je danes cela pod Jugoslavijo) uničile podjetje v Tolstem vrhu (blizu stoji Malgajev spomenik), se je preselil v Slovenjgradec, kjer je vodil znani hotel »Beograd«. Opozarjamo na oglas v današnji številki in g. Oseta toplo priporočamo,
■nn HKSCBI
GospoMo.
Tržni dan v Mariboru dne 18. oktobra. Letošnje leto je bilo v Mariboru 18. oktobra prvikrat, da je bil tržni dan v taki nenavadni obilici preskrbljen c vsakovrstnim blagom in tudi, da je bil izvanredno dobro obiskan. Iz dežele so pripeljali slaninarji 33 vozov svinjine, kmetje pa črez 150 vozov zelenjave, krompirja in sadja. Kupčija je bila zelo živahna in v kratkem času se je prodalo mnogo pripeljanega ali prinesenega blaga; to pa zato, ker so cene vsled velike obilosti precej padle. — Cene so bile sledeče: Svinjsko, meso, ki so ga pripeljali slaninarji, se je prodajalo po 25—40, slanina 32.50—35, noge 12, krače 25, drob 15—20 Din kg; domači mesarji pa so prodajali svinjino po 25—30, drob 10—20, klobase 30—50, prekajeno meso 40—47, slanino 27—40, loj 17.50, noge 10, pljuča 15, vampe 7, govedino 20—25, teletino 25—27.50 in ovčje meso po 20 Din kg. — Perutnina. Bilo je je okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem in kokošim 10—15, racam 40—90, gosem, katerih je bilo mnogo na trgu, 90—120, puranom 50—125, kanarčkom 100 Din za komad. Okoli poldne je bilo več kot dve tretjini prodanega. — — Seno in slama, V sredo dne 15. oktobra so kmetje pripeljali 5 vozov sena na trg ter so ga prodajali po 55—75 Din, v soboto 18. t. m. je bilo pa 12 vozov sena in 5 vozov slame na trgu. Cene so bile slami 42.50, senu 55—87.50 Din za 100 kg, čeravno je bila uradno predpisana cena 60—75 Din. Slama se je to pot prodajala tudi po komadih, t. j. en snop 2.50 Din. Cene senu se bodo kmalu zopet zvišale.
Borza, Plačati je treba za 100 angleš, funtov 30.860 Din, za 100 dolarjev 6835 Din, za 100 švic. frankov 1333 Din, za 100 franc, frankov 362 Din, za 100 laških lir 301 Din, za 100 čeških kron 214 Din, za 100 bolg. levov 52 Din, za 1000 avstrijskih kron 96.50 p, za 1000 ogrskih kron 91 p,
wam sssekik
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Pučel. — Tisk Ljudske tiskarne Maribor, Sodna ulica 20.
U narodnem domu r
piši.
Sobe
— Sprejemajo se vsak za veselice, shode in
vseh strank. — Prvovrstna “ hrana in pijača — Vsi časo-dan novi abonenti na hrano. — sestanke itd.--------------------
MOTORNO KOLO
znamke „Tourenrađ“ se vsled preselitve po ceni
odda. — Naslov pri upravi.
Ttštiiiliiii z Dietnim blom
na deželi se išče. Ponudbe je vposlati pod „Stara trgovina" na uprava lista.
Pron dnlnttt! Met i
prodaja pristna dalmatinska vina po najnižjih cenah. Vedno sveže morske ribe, polenovka itd. Vse kar leze ino gre, naj pride v „katakombe*, da se o tem prepriča
__	m
Maribor, Vojašniška ulica 4 ■
■
ODEJE
flanelske in šivane za postelje, odeje za delavce, odeje za konje, perje za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice ter platno za prtiče kupite naj> ceneje v veletrgovini
R. STERMECKI
CELJE ST. 394
Trgovci en groš cene.
Cenik zastonj!
Kor ne veš vprašal [
Doitralni raforaatmi Mio' „ARGUS“
Knez Mova 35. Telet. 6-25
Beograd
(Prehod Akademije nauka).
Hulcenejše
Otroške ševlle
in naj finejše čevlje in nogavice kupite pri tvrdki:
ANICA TAAUN.
Grajski trg štev. 1
in nogavice po izvanredno nizkih cenah 1
Zobobola
ne pozna kdor neguje zobe z
..ITO“
id
ni En kg sivega upuljen. perja 'ŠMSsms	70 Din; na pol
:*£rL	belo 90 Din;
belo 100 Din; boljše 120 in 150 Din; mehko jak puh 200 in 225 Din; boljša vrsta 275 Din. Pošiljavte carine prosto, na povzetje; od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo
na BENEDIKT SACHSEL LOBEZ 76 pri Plznu, Ce&koslovaSka. — Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
! „LUTKA“
m " *
j tvornica otroških igračk : Maribor,Trubarjeva ul.2
Z Pisarna: Vila Korotan, — Telefon 261.
Zaloga vseh vrst manufakturnega blaga, posteljno perje, posteljno perilo, odeje, koce, zimsko moško in žensko perilo itd. prodaja po znižani ceni tvrdka
Franjo Majer, Maribor, Glavni tr$ 9
Ni Vam več potrebno
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki
J. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 13
po zelo znižani ceni
na pr. sukno po 60-—, 70'—, 90-—, 100-— Din Itd., platno po Din 11—, 14'—, 16 —, 20-— itd., izgotovljene srajce Din 44'—, 50'—, 56’— itd., spodnje hlače po Din 32’—, 34’—, 40-— itd. Izgotovi]', obleke, plašče in drugo za vsako ceno.
Uslužbenci pri pošti in železnici dobe blago tudi na obroke
Trgovina: Aleksandrova cesta 13 * Podružnica: Aleksandrova cesta 33A
Vincenc Miki, čevljarski mojster
Studenci pri Mariboru
Vsa popravila hitro in najceneje.
Izdeluje vsakovrstne čevlje po meri kakor tudi gornje dele za čevlje
Mestna občina mariborska
javlja tužno vest, da je njen zaslužni občinski in mestni svetnik, gospod
D& FRAN ROSINA
odvetnik, predsednik Posojilnice v Mariboru itd.
dne 15, oktobra 1924 na Dunaju preminul.
Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 20. oktobra 1924 ob 16. uri izpred Narodnega doma v Mariboru na mestno pokopališče v Pobrežju.
Maribor, dne 17. oktobra 1924.
Časten mu spomin!