| 678 | | 61/4 | GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW S seZnam diPlom na oddelkU Za geodeZijo Ul Fgg OD 1. 8. 2017 DO 31. 10. 2017 Teja Japelj UVOD Spet rutina, dnevne obveznosti in ritem, ki mu komaj sledimo. So počitnice res že minile? So sploh bile? Zadnje mesece smo vpisali študente, ki želijo študirati oziroma nadaljevati študij na naši fakulteti, vendar bi se našel prostor še za koga, upajmo na boljše čase. Veliko zanimivega in poučnega lahko preberemo tudi v zaključnih nalogah naših študentov, ki so zagotovo ponosni na to, kar so dosegli. Diploma je največja nagrada za dokončano delo, študij, za študenta in njegove bližnje, ki so ga na poti spodbujali. Med branjem zanimivih tem se lahko seznanite z rešitvami različnih problemov in si obogatite znanje na strokovnem področju. Na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje geodezija in geoinformatika je bilo uspešnih devet študentov, na visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje tehnično upravljanje nepre- mičnin šest študentov, za katere močno upamo, da so se odločili nadaljevati študij na drugi stopnji. Na magistrskem študijskem programu druge stopnje geodezija in geoinformatika pa gre po koncu študija novim izzivom naproti devet študentov. GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA, 2. STOPNJA Marko Grabljevec Vzpostavitev geodetske višinske mreže in analiza geoidnih višin na območju Krvavca Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentorja: doc. dr. Miran Kuhar, asist. Tilen Urbančič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97607 Magistrska naloga obravnava vzpostavitev geodetske višinske mreže na južnem pobočju Krvavca od vznožja do cerkve Marije Snežne na vrhu. Novo stabiliziranim točkam so bile določene nadmorske višine z metodami geometričnega nivelmana in trigonometričnega višinomerstva. Z izravnavo višinskih razlik v mreži smo določili nadmorske višine točk s pripadajočo natančnostjo. V nalogi je predstavljena tudi primerjava izmerjenih geoidnih višin z geoidnimi višinami modelom geoida 2000 in 2010. Izmerjene geoidne višine smo pridobili na podlagi nad- morskih višin, določenih s postopkom trigonometričnega višinomerstva ter RTK, in statično metodo GNSS-izmere. Matej Hauptman Študija možnosti homogenizacije položajne in geometrijske kakovosti zemljiškokatastrskega prikaza Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec Somentorja: asist. dr. Marjan Čeh, Barbara Trobec, univ. dipl. inž. geod. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96477 | 679 | | 61/4 |GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW SV magistrskem delu smo preučili možnosti homogenizacije položajne in geometrijske kakovosti zemljiško- katastrskega prikaza na obravnavanem območju katastrske občine 392 Krčevina pri Ptuju, ki obsega tri dele. Predhodno smo si ustrezno pripravili vhodne podatke in odpravili topolške napake v celotni katastrski občini. V programskem okolju Systra smo izvedli postopek homogenizacije zemljiškokatastrskega prikaza po delih katastrske občine ločeno in na dva različna načina. Z dodajanjem pogojev relativne geometrije v model izravnave točk smo želeli izboljšati stanje zemljiškokatastrskega prikaza na območjih z manjšo gostoto kako- vostnih veznih točk. Dobljeno stanje po homogenizaciji smo analizirali v programskem okolju SysGeoPro ter odpravili dobljene topološke napake in popačenja na obravnavanem območju. Izvedli smo primerjalno analizo rezultatov obeh načinov (metod) homogenizacije in preučili učinek dodajanja pogojev na rezultat položajne homogenizacije zemljiškokatastrskega prikaza. Ugotovili smo, da je kakovost zemljiškokatastrskega prikaza odvisna od izvornih podatkov in metod vzdrževanja grafičnega zemljiškega katastra. Spoznali smo, da lahko s postopkom homogenizacije močno izboljšamo kakovost podatkov grafičnega zemljiškega katastra, njihovo zanesljivost pa bomo povečali le z nadštevilčnostjo opazovanj. Uroš Jamnik Klasifikacija pokrovnosti z uporabo podatkov OpenStreetMap in satelitskih posnetkov Sentinel-2 Mentor: prof. dr. Krištof Oštir https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96470 V magistrski nalogi sem predstavil postopek izdelave kart pokrovnosti z brezplačnimi in prostodostopnimi podat- ki. Takšen postopek klasifikacije tal je ponovljiv, ne le za območje Slovenije, ampak za katero koli območje na Zemlji. Predstavljena sta pojma pokrovnosti in rabe tal. Opisane so najpomembnejše zbirke o rabi in pokrov- nosti tal za območje Slovenije. Predstavljeni so načini klasifikacije, razvrščanje v razrede in izvajanje analize kakovosti klasifikacije. Kot vir satelitskih posnetkov za izdelavo naloge je predstavljen program Copernicus in satelita Sentinel-2. Opisan je projekt OpenStreetMap, ki sem ga uporabil za vir učnih vzorcev klasifikacije. Izdelal sem tri karte pokrovnosti za izbrano območje na podlagi učnih vzorcev zemljevida OpenStreetMap. Vir satelitskih posnetkov je satelit Sentinel-2. Karte se razlikujejo glede na število učnih vzorcev, saj je bil namen naloge ugotoviti optimalno število le teh za izdelavo karte pokrovnosti. Z analizo rezultatov sem ugotovil, da dva razreda pokrovnosti (razred gozd grmičevje in zaraščanje ter razred vode) dosegata zadovoljive rezultate. Za optimalno število učnih vzorcev pri izdelavi karte pokrovnosti se je izkazala karta s tremi učnimi vzorci. Domneve, ki sem jih preizkusil v magistrski nalogi, sem potrdil z dokazom, da je postopek klasifikacije mogoče opraviti samodejno ter da zemljevid OpenStreetMap prinaša dobre, vendar lahko tudi nezanesljive podatke. Dejan Jenko Klasifikacija pokrovnosti z uporabo podatkov OpenStreetMap in satelitskih posnetkov Sentinel-2 Mentor: prof. dr. Krištof Oštir Somentorja: viš. pred. dr. Mojca Foški, dr. Žiga Kokalj https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96464 V magistrski nalogi obravnavamo problematiko določitve nezazidanih stavbnih zemljišč, katerih podatki o lokaciji in površini so težava marsikatere občine. Čeprav je ročno posodabljanje podatkovnih slojev časovno in finančno zahtevno, se postopki samodejnega posodabljanja le redko uporabljajo. Metodologija določitve nezazidanih stavbnih zemljišč, predstavljena v pričujoči magistrski nalogi, temelji na sodobnih postopkih objektno usmerjene analize, s katero določimo pokrovnost zemljišč in interpretacijo zazidanih stavbnih | 680 | | 61/4 | GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW S zemljišč. S prostorskim presekom v GIS-okolju in obdelavo (čiščenjem) podatkov ustvarimo sloj potencialno nezazidanih stavbnih zemljišč. Zasnovano metodologijo smo preizkusili na treh študijskih območjih v Občini Trebnje, rezultate – sloje nezazidanih stavbnih zemljišč – pa primerjali s slojem, ustvarjenim na podlagi vizualne interpretacije in vektorizacije. Ugotovili smo, da avtomatski zajem nezazidanih stavbnih zemljišč ob dopolnjevanju z ročnim zajemom lahko doseže kakovost, primerljivo ročnemu zajemu. Ksenija Kotar Geografsko obtežena regresijska analiza selitev in delovne mobilnosti v Sloveniji v obdobju 2000–2013 Mentor: doc. dr. Samo Drobne https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96476 V magistrskem delu analiziramo priselitvene tokove in prihodne tokove delovne mobilnosti v Sloveniji. Analizo smo izvedli z dvema regresijskima metodama za obdobje trinajstih let, med letoma 2000 in 2013. Z globalno metodo OLS smo ocenili vpliv neodvisnih spremenljivk na priselitvene tokove in prihodne tokove delovne mobilnosti v modelu za celotno državo, z lokalno metodo GOR pa smo ocenili vpliv neodvisnih spremenljivk v posamezni občini. Prihodne tokove delovne mobilnosti obravnavamo kot nadomestek za priselitvene tokove. Rezultate obeh analiz smo posebej za posamezno pojasnjevalno spremenljivko primerjali med seboj. Pri globalni metodi OLS smo rezultate primerjali med zaporednimi leti od 2000 do 2013, pri lokalni metodi GOR pa smo pri priselitvenih tokovih med seboj primerjali lokalne modele med letoma 2004 in 2007, pri tokovih delovne mobilnosti pa lokalne modele za obdobje pred samim vrhom gospodarske krize v Sloveniji, med njim in po njem. Rezultati so za lažje razumevanje zbrani v preglednicah ter prikazani s kartografskimi prikazi. Ugotovili smo, da je Ljubljana celotno obravnavano obdobje pomembno regionalno središče, saj privlači pri- hodne tokove delovne mobilnosti, posledično pa v svojo okolico privlači priselitvene tokove. Petra Levičar Možnosti katastrskega preurejanja zemljišč pri obstoječih linijskih infrastrukturnih objektih Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96467 Magistrsko delo obravnava področje, ki je aktualno na mednarodni ravni – katastrsko preurejanje zemljišč ob večjih posegih v prostor. V študiji obravnavamo komasacije in druge instrumente za zemljiško preurejanje v Sloveniji ter v izbranih evropskih državah. Za Nemčijo, Švedsko, Češko in Nizozemsko podajamo pregled instrumentov za zemljiško preurejanje, s poudarkom na tistih, ki so primerni za preureditve ob gradnji velikih infrastrukturnih objektov. Pri tem se kot pomemben vidik izpostavlja trajnostni prostorski razvoj, poudar- jene so tudi druge ekonomske in družbene koristi celovitega preurejanja zemljišč. V teoretičnem delu smo preučili literaturo s predmetnega področja in predstavili ključna dejstva, pomembna za obravnavo zemljiških preureditev. Dobre prakse so pomembno sredstvo pri spreminjanju obstoječih ali uvedbi novih instrumentov oziroma rešitev, zato smo predstavili nekaj uspešno izvedenih postopkov iz slovenskega prostora. Za osvetlitev problematike smo v empiričnem delu naloge obravnavali študijsko območje, ki je vplivno območje večjega infrastrukturnega objekta – avtoceste. Ugotovili smo, da so na tem območju neustrezni pristopi preurejanja zemljišč ob umestitvi avtoceste v prostor povzročili parcelno strukturo, ki zelo otežuje rabo zemljišč, tveganje pri registraciji, upravljanju in transakcijah zemljišč. Tako po slovenskih izkušnjah kot po izkušnjah v obrav- navanih državah se komasacija prepoznava kot pomemben instrument za zemljiško preurejanje in reševanje problematike parcelne razdrobljenosti ob umeščanju večjih infrastrukturnih objektov v prostor. | 681 | | 61/4 |GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW SGrega Šoič Analiza kakovosti določitve položaja v realnem času z uporabo različnih sistemov GNSS Mentor: prof. dr. Bojan Stopar Somentorja: asist. dr. Oskar Sterle, dr. Markus Roland https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96475 Vsako leto se izvede nekaj izstrelitev novih satelitov v različnih globalnih navigacijskih satelitskih sistemih (GNSS) z namenom izboljšanja globalne pokritosti z navigacijskim satelitskim signalom. To hkrati omogoča, da določitev položaja z uporabo sistemov GNSS postaja vedno bolj uporabljana tehnika v različnih aplikacijah določitve polo- žaja. GNSS omogoča določitev položaja visoke točnosti in natančnosti v realnem času z visoko hitrostjo izvajanja meritev, in sicer 1 Hz ali celo 10 Hz. Ta lastnost je zelo zaželena pri projektih stalno potekajočega monitoringa, zato GNSS-monitoring postaja vedno bolj uporabljan pristop. GNSS-monitoring se običajno izvaja z uporabo tehnik diferencialnega GNSS. Tako je bil namen te raziskave ovrednotiti in primerjati rezultate določitve položaja v realnem času z uporabo tehnik diferencialnega GNSS ter podatkov opazovanj različnih kombinacij frekvenc in različnih sistemov GNSS. Za namen raziskave je bil nad 14-dnevnimi nizi eno- in dvofrekvenčnih opazovanj GNSS, pridobljenih s treh GNSS-sprejemnikov, ki so tvorili dva, 51 in 13.990 metrov dolga, bazna vektorja, izveden večkratni preračun določitev položaja v realnem času. Nizi so vsebovali opazovanja GNSS-sistemov GPS, GLONASS in BeiDou, med katerimi je bilo mogoče narediti sedem različnih kombinacij. Serije koordinat določitev položaja v realnem času, ki so bile izračunane na podlagi vseh kombinacij med sedmimi kombinacijami sistemov GNSS, opazovanji dveh frekvenc in dveh dolžin baznih vektorjev, so bile analizirane in primerjane med sabo. Naloga se zaključi z razpravo o rezultatih opravljene raziskave, ki so predstavljeni v obliki grafičnih prikazov in statističnih indikatorjev. Ugotovitve pokažejo razliko v rezultatih ob uporabi različnih sistemov GNSS ločeno ali kombiniranja med njimi. Kot samostojen sistem se za najbolj točnega izkaže GPS, medtem ko kombinacija vseh treh sistemov GNSS vrne najboljše numerične vrednosti rezultatov. Mateo Turčić Izdelava 3D-modela gradu Smlednik iz posnetkov brezpilotnega letalnika Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentor: asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97610 V magistrskem delu smo uporabili brezpilotni letalnik za snemanje gradu Smlednik. Pridobljene posnetke smo geolocirali v državni koordinatni sistem. Te iste posnetke, nadirne in poševne, smo združili ter na njihovi podlagi izdelali digitalni trirazsežni model gradu Smlednik. Digitalni trirazsežni model smo uporabili za izdelavo fizičnega trirazsežnega modela ter modela za obogateno resničnost. Borut Žula Ocena položajne kakovosti zemljiškokatastrskih točk Mentor: prof. dr. Bojan Stopar Somentor: asist. dr. Marjan Čeh https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96471 V magistrskem delu smo analizirali položajno kakovost ZK-točk v koordinatnem sistemu D96/TM za območje k.o. Krčevina pri Ptuju. Absolutna kakovost je bila ocenjena s primerjavo koordinat ZK-točk, ki smo jih določili s terensko izmero v koordinatnem sistemu D96/TM s predhodno določenimi v koordinatnem sistemu D96/TM in | 682 | | 61/4 | GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW S D48/GK. Koordinate ZK-točk smo določili na terenu z metodo izmere GNSS-RTK, kjer smo upoštevali smernice Navodila za nadzor kakovosti podatkov v novem koordinatnem sistemu. Koordinate ZK-točk, ki so bile predhodno določene v koordinatnem sistemu D48/GK, smo transformirali v koordinatni sistem D96/TM z regionalnimi in v lastnem postopku določenimi transformacijskimi parametri. Relativno kakovost koordinat ZK-točk smo ocenili na podlagi odstopanj med na terenu izmerjenimi dolžinami in dolžinami, izračunanimi iz koordinat ZK-točk. GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA, 1. STOPNJA Nataša Jožef Analiza uporabnosti programskega paketa FME Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec Somentorja: viš. pred. dr. Miran Ferlan, asist. Jernej Tekavec https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96502 Meta Krivic Razvoj naselij Smokuč in Rodine v občini Žirovnica Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Somentorica: viš. pred. dr. Mojca Foški https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96478 Jan Magyar Izdelava metričnega prikaza dna Blejskega jezera na osnovi podatkov snemanja s sonarjem Lowrance Elite-5 HDI Mentor: izr. prof. dr. Dušan Kogoj Somentor: asist. dr. Klemen Kregar https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96485 Petra Podržaj Navezava vodomernih lat ob slovenski obali na nivelmansko mrežo Slovenije Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: asist. Tilen Urbančič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95014 Jošt Rakovec Ničelna izmera geodetske mreže HE Brežice Mentorica: doc. dr. Simona Savšek Somentor: doc. dr. Aleš Marjetič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94555 Nina Stajnko Analiza kart slovenskega ozemlja v 18. in 19. stoletju Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94828 Simon Šanca Kinematična metoda PPP (Precise Point Positioning) določitve položaja v GNSS Mentor: prof. dr. Bojan Stopar Somentor: asist. dr. Oskar Sterle https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95441 | 683 | | 61/4 |GEODETSKI VESTNIK NO VIC E | N EW SBarbara Šket GNSS-izmera za oceno višinske točnosti digitalnega modela reliefa na območju nadvoza Dolgi most Mentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren Somentor: asist. dr. Dejan Grigillo https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96500 Patricija Vrhovšek Analiza podatkov Landsat daljšega časovnega obdobja Mentor: prof. dr. Krištof Oštir https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95442 TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN, 1. STOPNJA Marko Berus Kartografska podpora študiji potresa v Brežicah 1917 Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentorici: izr. prof. dr. Anka Lisec, Ina Cecić, univ. dipl. inž. fizike https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94359 Tim Marovt Geodetska dela pri gradnji vodovoda naselja Orle Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič Somentor: doc. dr. Božo Koler https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94457 Miha Pajnič Vzpostavitev mreže točk za preizkus instrumentov RTK-GNSS Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič Somentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94458 Anja Papež Statična izmera zavarovalne mreže v okolici stalne postaje GNSS v Kočevju Mentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96497 Špela Zorko Analiza trga stavbnih zemljišč in komunalni prispevek v občini Grosuplje Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač Somentor: asist. dr. Peter Lamovec https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96496 Helena Žužel Analiza sistema zemljiške administracije na Norveškem Mentor: viš. pred. dr. Miran Ferlan Somentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96495