196
 Anarhisti
nikakor ne mirujejo. V Parizu se je razletela v ulicr Kleber pred hišo Massinga, posestnika tovarn za baržun bomba. Bomba ni človeka nobenega poškodovala, pač pa je naredila na Massingovi hiši mnogo škode, pa tudi sosedne hiše je močno pretresla. Ko se je izvršil ta napad, Massinga ni bilo doma. Bil je na neki večerni zabavi. Ko se je domu povrnil, se je močno prestrašil, ko mir je policija, ki je imela ulico zastraženo, povedala, kaj se je zgodilo.
Kaj da je bilo povod temu napadu, se nič gotovega ne ve Nekateri sodijo, da je ta napad veljal državnemu pravdniku Quesnay de Beaurepaire, kateri je tožil Rava-chola in stanuje ravno v tej ulici. Napadnik menda ni prav dobro vedel, kje stanuje ta generalni državni pravdnik.
Sprva so bili zaprli dve osebi,  katere je neki krč-mar označil za napapovalce. Kmalu se je pa pokazalo, da se je policija jako motila in so ju morali izpustiti. Za tem so  pa zaprli  nekega  markerja,  o katerem vedo
da je anarhist. Je li pravi krivec, se bode kmalu pokazalo. Zaprti marker skuša dokazati, da je bil tisti večer drugje.
V  Ltitlichu v Belgiji je zaradi več atentatov poslednje dni bilo več preiskav. Našli so mnogo bomb, di-namita, anarhističnih pisem. V Amsterdamu zaprli so ruskega dijaka, o katerem se misli, da je anarhist. Nedavno je bil v Llittichu. Ker je občeval z mnogimi znanimi anarhisti in se je kmalu potem izvršil neki atentat, se sodi, da je on prinesel bombe. Iz Ltitticha je potem potoval v Amsterdam.
V Avreuillu v Belgiji je 100 policijstov preiskovalo četrt mesta, v katerem se navadno zbirajo anarhisti. Našli so več dinamita in 15 oseb zaprli. Zaprli so tudi neko žensko Schleibach, katera je vešča več jezikov in je oskrbovala dopisovanje z nemškimi in angleškimi anarhisti.
197