t. V. St. 28 I-a^r®" Ljubljana, lorefc 30. junija fgž % m Pn/ v O ; r/f v r Cena 2 Dir Uprarništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon tt. 8122, 8123, 8124, 6125, 3126. Tnseratni oddelek: Ljubljana, Šeienburgova uL — TeL 8492 in 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta R. 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it — Telefon SL 190. Podr^žnitO Jesenice: pri koiodw*u St. _ Podružnica Novo mesto: ljubljanska cesta St 42. podružnic^ Trbovlje: v MS dr. Batna* gartnerja. Ponedeljska izdaja izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. _ Naroča oe posebej m velja po pošti prejemam 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečne. Uredništvo: „_«.. Knafljeva ulica 5. Telefos it 8122, 8123, 8124, 8125 in 3120. ibor: Aleksandrova eesta 13. Te« lefon SL 2440 (pomoči 2562). Celje: Kocenova tri. 3. Telefon št 1S0 Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Veličastne sokolske vidovdanske manifestacije Ob najlepšem vremenu je jugoslovensko Sokolstvo v treh mestih pokazalo sadove svoje smotrene vzgoje - Rame ob ramenu z vojsko in narodom - Nezlomljiva zvestoba kralju in domovini «rva blesteča sokolska praznika sta za nami. V veliki meri je prekrasno vreme pripomoglo, da je jugoslovensko Sokolstvo na treh pomembnih krajih podalo revijo svojih svežih sil. Učinkovito so sokolske čete pokazale sadove smotrenega vežbanja in veličastno so s tisoči naroda manifestirale za kralja in domovino. V ponosni Split ob sinjem Jadranu so se Sokoli iz vse države zgrnih k pokrajinskemu zletu in je bil vsak ritem njihovih impozantnih nastopov 'delec nezlomljive prisege, s katero se ves narod zaklinja za nezlomljivega čuvarja svoje kršne obale. — V nasi obmejni trdnjavi Mariboru je v sokolskih rokah zaplapolal novi prapor in je ob navzočnosti najvišjih predstavnikov iz banovine simbolično potrdil ne- porušljivo resnico, ki so jo razodevale tudi neštete trobojke, kraseče vsa poslopja: da Maribor je in ostane žlahten biser v diademu Jugoslavije. In da pot preko meje do njega vodi samo preko naših strnjenih trupel — kakor ie to v svečanem poudarku izrazil mariborski župan. — Celje slednjič, Celje belo in veselo, ie oba praznika sprejelo v svoje okrilje trume sokolskih borcev in narodnega občinstva, kakor jih že dolga leta ni videlo na svojih prijaznih ulicah. To je bil letos zopet pravi sokolski, jugoslovenski Vidov dan. Ob počašče-nju spomina padlih herojev se je razodel mogočni razmah naših zdravih sil, ki so jekleno poroštvo varnosti in srečne bodočnosti kraljevine Jugoslavije. Sokolski tabor v Mariboru Maribor, 29. iuniia. Po leno uspelih zletih posameznih župnih okrožij se je vršila v praznikih v Mariboru generalna revija sokolskega dela v področju mariborske sokolske župe. zvezana z razvitiem župnega prapora. K njej so prihiteli stari, preizkušeni sokolski borci vse od Črne in Dravograda pa do St. Ilja in Radgone iz Cankove do Dolnie Lendave. Prve sokolske čete so pričele prihajati že v soboto, glavni kontingent sokolskih srajc pa ie TODlavil mariborske ulice v teku ne-delie in ponedeljka zjutraj s poiačenimi vlaki ki so bili vsi prenatrpani. V vrstah došlih gostov je vladala disciplina ter ie potekalo njihovo razporeievanje po raznih obiektih v najlepšem redu. V nedeljo popoldne se te vršil na prosi ranem in okusno okrašenem prostoru športnega kluba »Maribor« vojaški nastop ki ie zadivil celo stare telovadce. Mladi junaki so osvojili srca gledalcev na mah Telovadili so kakor bi rastli s sokolsko idejo in v sokolski telovadnici že od rane mladosti ter so želi od nastopa do nastopa bur-neiši aplavz. Med gledalci so bili tudi: oba treska načelnika dr. Ipavic in dr. ^Hacin. župan dr. Juvan, predstojnik sodišča dr. Žiher. vojsko je zastopalo lepo število častnikov s podpolkovnikoma Putnikavičem in Pedincem. dalje je prišel savezni načelnik br. Bajželj v družbi dr. Rika Fuxa. sestre Slapničarjeve in staroste ljubljanske sokolske župe br. dr. Pipenbacherja. Uspeh sokolske vzgoie v vojašnicah je na'lenše pokazal veliki nastop nad 800 mož voinikov 45. pešpolka. 32 artilierijskega polka in inžen.ierske podčastniške šole- Mogočne kolone so v bobnečem pohodu pokrile prostrano telovadišče. Izvedba prostih vaj je bila nad vse strumna in odlična. Sledile so razne vojaške igre, vežbe s puškami in drugi nastopi, ki so bili tudi vzorni. Posebno pozornost je vzbudila vrsta in-ženierske nodoficirske šole na orodiu. kjer je Izvajala razne težke vaje z nenavadno lahkoto in eleganco. Siiaien je bil tudi nastop iste šole v telovadni kompoziciji. »Oi. leti sivi sokole-* in zaključek Jovanovičeve-ea *Napreja*. Sila učinkovito ie bilo dalie izvajanje vai s kopji, ki so iih telovadili vrli fantje 45. pešpolka. Celotni nastop je pokazal, da ie naša vojska danes že prežeta s Tvrševimj idejami in da neumorno črna iz njegovega telovadnega sestava. Po vojaškem nastopu so se vršile težko pričakovane Župne tekme. Udeležilo se jih je nad 160 članov in članic. ki so pokazali izvrstne uspehe gmotnega dela v telovadnicah. Člani so tekmovali v 9 panogah članice in naraščaj pa v šestih Posebno razveseljive rezultate so dosegli ženski odseki podeželskih društev, kjer zavzema sokolska misel doslej skoro neosvojene trdniave. Sodilo ie okoli 100 sodnikov. da iih je po več presojalo uspešneje slehernega tekmovalca v vsaki panogi-Nailjutejši ie bil vsekakor boj za prehodni naraščaiski žutml prapor, ki za dobi za eno leto društvo, katerega naraščajska vrsta odnese največ točk ori tekmovanju. Za letos se ie posrečilo osvojiti prapor naraščaju Maribora matice, ki Pa ie le za par točk močnejši kakor mladi Ptujčani. ki so pokazali, da so ena najboljših naših naraščaiskih vrst Lepe uspehe so dosegli med ooedinci v višjem oddelku tudi Arnuš (Maribor matica). Ferš (Studenci) Zunan (Studenci). Sijajna je bila nadalje. večerna akademija, pravi triumf tihega dela v telovadnicah in na letnih telovadiščih. Bilo so točke, k.ier že skor-o ni mogoče več govoriti o navadni telovadbi. Posamezni nastopi so bili tako precizni, da moremo govoriti o njih že kot o telovadni umetnosti. Občinstvo ie to dobro razumelo ter aplavdiralo, da so se tresle tribune... Akademiji so prisostvovali med drugimi: ze. ban dr. Marušič. okrožni insoektor dr. Schaubach, zastopnik komandanta armiie polkovnik Lubič in zastopnik komandanta divizije polkovnik DedinaC. Težko ie naštevati vrline posameznih vrst Odlikovale so se nežne pobrežke »Perice«. Ptuičani so osvojili srca v dvema skrajno drznima vajama, mariborski ženski naraščaj te odlično izvajal »Nove smeri«. Savezna prednjaška šola je postavila na oder devetorico z batoni. Prekrasen je bil nastop članic društva Maribor matica, ki ie nudil pravi umetniški užitek. Lep je bil nastop sedmorice članov Maribora matice z moškimi vajami. Na bradlji sta briljirala kakor vselej Primožič in Štukeli. ki sta vzhičila občinstvo s sijajno tehniko. Po dveurni akademiji se je občinstvo le s težkim srcem ločilo od telovadišča v nadi. da bo vžiLo nove lepote na glavnem nastopu. V ponedeljek zjutraj so se že v ranih nrah pričele zgrinjati sokolske trume v senčnatih gajih telovadišča, kjer so se vršile najpreje skušnje za popoldanski glavni nastop, nato pa se je pričel formirati. vetih mao>festacHsk; sprevod ki le točno ob 11. uri odkorakal med klicanjem in pozdravljanjem občinstva _ po slavnostno okrašenih mariborskih ulicah oroti Trgu svobode, kjer je bil postavljen okusno okrašen govorniški oder. Na čelu sprevoda so jezdili na štirih ponosnih belcih fanfaristi s standarto mariborskega jezdnega odseka. Za njimi je svirala sokolske koračnice vrla godba 45. pešpolka. za katero se je razporedilo starešinstvo m slavnostni gostje na čelu s starosto mariborske sokolske župe. br. dr. Goriškom. Nato se ie vlila preko ulic belordeča reka ogorelih in vitkih članic; navdušeno so od-zdravljale na pozdrave občinstva, ki ie tvorilo vso pot gost špalir. Dalje je korakala skupina naraščajnic v slavnostnih ži-vopisanih krojih z mariborskim naraščaj-skim praporom. Potem so se razvrstile v prožnem pohodu, polnem mladostne svežo-sti in lepote, kolone ženskega in moškega naraščaja Vodila ga je ljubka naraščajska fanfara iz Murske Sobote, ki ie neumorno svirala svojim mladim bratcem in sestricam. Zaključek naraščaja je tvorila moška deca. ki ie strumno ubirala korake za od-raslejšimi ter vedro in zdravo ozdravljala na klice občinstva. Nič manj ni bil impozanten nastop članskih kolon, v katerih smo opazili marsikaterega starega borca z naše severne meje. Delegacije seljaških čet. sami kleni in zdravi kmečki fantje, so stopale trdo. kakor v poudarek: Naš narod spregleduje in se zgrinia v sokolski tabor! Zadnja je korakala v sprevodu vojska. Osvajajoč je bil pogled na junake 45. polika, težiki so bili koraki vrlih artiljercev in m'šičaste čete inženjerske podof:cireke šole. Ob pogledu na to silo so se orili vzkliki: »Živela naša vojska!« in so vanje tonili klici kralju, prestolonasledniku in Jugoslaviji. V največjem redu je bil izvržen stik povorke na Trgu Svobode, kjer so se zbrali med tem že na slavnost« nem odru predstavniki Sokolftva in obla« stev z banom dr. Marušičem in županom dr. Juvanom na čelu. Po znamenju s trobento je zavladal na prostranem trgu svečan molk in desetti» sočglava množica Sokolov, vojske in ob» činstva je uprla svoje oči proti tribun-', kjer 9e je postavil v senco šestih častit« ljvib, v borbah in delu preizkušenih pra« porov, stari sokolski im narodni borec, starosta župe dr. Gorišek, pozdravil je zbrane brate v imenu župne« ga starešinstva itn potem naprosil bana dr. Marušiča, da razvije novi župni prapor kot simbol dela in idej mariborske župe, Sokolstvu v ponos, domov'ni v bran m kralju v zvestobo. K nerazvitemu praporu je stopil ban dr. Marušič ter pozdravil Sokole z željo, da bo novi prapor simibol in vodnik Sokolom pri nji« hovem nesebičnem in brezkompromisnem delu za ustvaritev idej, ki jih predstavlja in katere nos' z zlatom vezene na svojih trobojnih poljih. Novi prapor naj bo eun« bol nesebične ljubezni do dela za narod, domovino in kralja. Pod njim mora So« kolstvo biti pripravljeno braniti 6lehern' hip s tokkimi krvavimi žrtvami izvoieva« no svobodo. S tem praporom naj pojde Sokolstvo na naši severni meii na delo med narod v znamenju ljubezni in slož« nega dela v srn'slu intencij našega vite« skega kralja. Ta prapor naj ostane vedno čisti, nepokolefcljivi nosilec jogosiovensk« in sokolske misli. Po teh besedah je ponosno zaviral, ob« lit s solncem in pozdravljen s tisočerimi burnimi vzkliki nov' prapor mariborske župe, ki so ga pozdravili stari bratje in se združili med sv;ranjem državne himne z njim v en nerazdružljiv objem. Po prisegi praporščaka je prstoipil k praporu župan dr. Juvan in izrazil svoje veselje, da more pozdra* viti zbrano sokolsko vojsko v imenu ma* riiboreke občine. Mariborčan'4 anajo pra« vilno ceniti delo in zasluge Sokolstva za ohranitev naše severne meje ter se še do« bro spom njajo, kako je bilo baš Sokolstvo ono, ki je zastavilo vse svoje sile za osvoboditev Maribora ter njegovo priklju« čitev k Jugoslaviji. Maribor ceni in bo cenil velike žrtve, ki jih je doprineslo jugoslovensko Sokolstvo za njegogvo sv o« bodo. Ve pa tud', da je Sokolstvo sleher« ni hip pripravljeno braniti njegovo svobo« do proti komurkoli. »Zaradi tega«, je poudaril g. Juvan, »smatram za potrebno, da slovesno povem vsem, ki šJrijo tam preko glasove, da bo še kdaj Maribor nji« hov, ali da imajo do njega kakršnokoli prav*co, da je Maribor jugoslovenski, in da hoče ostati tudi v bodoče biser v kroni jugoslovenskih mest. In Sokolstvo, ki je danes preplavilo Maribor, bo ono, ki bo sleherni hip pripravljeno žrtvovati vse, da ostane Maribor naš s poslednjo pedjo na* še svobodne domovine. Pot do Maribora gre samo preko naših združenih trupel!« Govor župana dr. Juvana je sprejela množica z večkratnim gromovitim odobravanjem, ki je našlo višek v enodušnem, do neba segajočem vzkliku: »Maribor je naš Uj bo ostal naš!« V imenu starešinstva SKJ je pozdravil novi prapor. Ravrani na&fiJhjfk br. Bajželj, M je pozval sokolske bataljone, naj nada>-ljujejo neumorno delo za narod in državo ter prepoje ne samo sebe, temveč ves narod z ljubeznijo do države, kralja in samodiscipline, ki nam je v teh časih bolj potrebna, kakor kdaj prej. Novi prapor bodi predstavnik mariborske sokolske župe ter naj vodi do novih zmag preko bojev in žrtev za poveličanje velike sokolske misli. Za matico jugoslovenskega Sokolstva je pozdravil manifestante ljubljanski župni starosta dr. Plppenbacher, ki je podčrta val etično vsebino sokolske ideologije ter želel mariborski posestrimi čim več uspehov pod novim praporom. Za varaždinsko sokolsko društvo, ki je bilo ustanovljeno s sodelovanjem in pod pokroviteljstvom mariborske sokolske župe, je govoril starosta varaždinske sokolske župe br. dr. Mtlčetič, ki je v lepo zasnovanem govoru razvijal zgodovino sokolskega dela na severnih mejah ter se v toplih bratskih besedah spominjal Sokolov onstran državnih meja. Nato je stopil pred bana dr. Marušiča zastopnik mariborskega naraščaja in prejel iz njegovih rok novi župni naraščajski prehodni prapor, ki si ga. je priborila mariborska naraščajska vrsta na včerajšnjih tekmah. Gospod ban je pozval mlade naraščaj-nike, naj verno slede po potih starih preizkušenih bratov, da bodo lahko čez čas prevzeli iz njihovih rok tudi stare, v borbi preizkušene prapore. Kot zadnji govornik je pozdravil Sokole v imenu vojske podpolkovnik g. Putnikovič, ki je s svojim jakim glasom osvojil vsa srca ter je bil ponovno prekinjen s frenetič-nimi ovacijami kralju in vojski. Kratke in jedrnate so bile njegove besede, ki so izzvenele v ugotovitvi, da so danes narod, sokolstvo in vojska trije med seboj neraz-družljivi deli, zvezani na življenje in smrt. Naposled je bil prečitan brzojavni pozdrav sokolstva s pokrajinskega zleta v Splitu, ki je pozdravilo 10. zlet mariborske sokolske župe z besedami: »Z modrega našega Jadrana, ki so ga danes preplavile rdeče sokolske srajce, pošiljamo bratski pozdrav ljubezni in zvestobe borcem in čuvarjem naše severne meje.« Ob zaključku krasno uspele svečanosti je prečital starosta dr. Gorišek še pozdravno brzojavko prvemu in najboljšemu Sokolu Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki je izzvala nove viharne pozdravne klice kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Nato se je ogromna množica v redu razšla in se je pričela zopet zbirati popoldne k glavnemu nastopu, ki se je vršil na prostoru SSK Maribora. Že davno pred napovedano uro so se valile po Samostanski ulici proti telovadišču ogromne množice naroda, ki so napolnile vse telovadišče do zadnjega kotička tako, da je bilo pri telovadbi prisotnih najmanj 6 tisoč gledalcev. Veliki 10. javni nastop mariborske župe so otvorili starejši člani, ki so prikorakali na telovadišče s prožnimi koraku Mirno in dovršeno so izvajali vaje s kopji ter pokazali, da stara garda še vedno nekaj zaleže, ter želi za strumni nastop aplavze zbranih množic. Komaj so dobro zapustili telovadišče ti sivi Sokoli, že je privrela jata deškega naraščaja ter z raznimi vajami pokazala občinstvu, česa vsega se je naučila v telovadnici in kako se razvija p°d okriljem Sokola- Pri tekmi v vrečah in raznih igrah je bilo dovolj smeha. Manjkalo tudi ni sokolskega taborišča s taboriščnim ognjem, šotorom in kotlom za kuhanje. Le prenagle so morali mladi Sokoli či zapustiti mesto so-kolskim selskim Četam, ki so prikorakale med sviranjem sokolske koračnice ter izvajale razmeroma težke vaje vzorno in pokazale, koliko je še mogoče napraviti za sokolske ideale med narodom. Nato je prikorakala na telovadišče nad 500 bro ječa kolona moškega članstva, ki je dovršeno izvajala težke vaje, polne lepote in ritma. Višek je tvoril nastop vzorne vrste na orodju, ki je očarala tisoče gledalcev, da so skoro brez diha zasledovali vsak gib drznih telovadcev, da so skoro brez diha zasledovali vsak gib drznih telovadcev. Kakor vselej, sta žela tudi to pot za svojo ne-nadkriljivo telovadbo ogromno odobravanje brata Primožič in Štukelj. Za vzorno vrsto je nastopil ženski naraščaj, za njim pa se je vršila štafetna tekma, v kater! Js zmagala štafeta Sokola Maribor L v času 4:56:8, druga je bila štafeta Maribora matt-ce 5:6:1 in tretja štafeta savezne prednja-ške šole 5:7:2. Po štafetnem teku je bil nastop ženske dece z vajami z balončki in je posebno efekten bil zaključek. Nato je prikorakala kolona moškega narašča, ki je dovršeno telovadila. Dalje so nastopile članice s prostimi vajami, nato pa se je vrSJa sklepna splošna orodna telovadba in simultane vaje članstva na štirih bradljah. Telovadna nastop je bil zaključen cfc pol 19. Dokazal je vzorno sokolsko delo mariborske sokolske župe. Po javni telovadbi se je razvila na telovadišču ob zvokih sokolske godbe prosta zabava. Mogočno slavje v Celju Celje, 29. jtmija Včeraj in danes so se zgrnile iz bivšega Štajerja v belo savinjsko prestolnico velike sokolske množice in preplavile mesto z živimi barvami svojih krojev. Celjska sokolska župa je letošnji zlet ▼ svoji rezidenci pripravila nad vse vestno. Mesto z vso bližnjo okolico se je obleklo v sveže zelenje in v pravcato morje državnih zastav tn zastavic. Prebivalstva se je s sokolski-mi četami vred polastilo neprisiljeno, iskreno veselje in svečano razpoloženje. Vzorno okrasitev nekaterih poslopij je treba še posebej pohvaliti, le redka poslopja so na Vidovdan pač imela razobešene državne tro-bojnice, danes pa so jih lastniki snel!. Slavnosti so se pričele včeraj zjutraj ob 6. s tekmami moškega ta ženskega naraščaja ob najlepšem vremenu. Po tekmah je opravil na Glaziji ob pol 11. cerkvene obrede n padle vidovdanske heroje opat g. Peter Jurak, nato pa Se pravoslavni prota, g. Manojlo čudič. Tej slovesnosti je prisostvovalo zelo mnogo Sokolov, vojaštvo in ostalo civilno prebivalstvo s predstavniki oblastev in društev. Celjsko pevsko društvo je zapelo več pesmi, želez-ničarska godba pa je zaigrala nekaj cerkvenih skladb. Nato je v pesniško zasnovanem govoru opisal starešina celjskega sokolskega dni* štva dr. Milko Hraišovec veliki pomen Vidovega dne za ves jugoslovenski narod *n poudarjal veličino žrtev padl h herojev za našo boljšo bodočnost. Ob 14. so se nadaljevale tekme članstva, ki so trajale skoro vse popoldne. Zvečer ob pol 21. pa je bila Glazija napolnjena z novimi množicami, ki so prisostvovale sokolski akademiji, prirejeni v velikem slogu. Spored je bil prav lepo izvajan in skrtrao sestavljen. Sokolske članice iz Sevnice ob Savi so izvedle ob spremljevanju klavirja kompozicijo »Na dan«, brežiški moški naraščaj »Desetorico«, članice iz Boštanja »Barkarolo«, celjske članice »Nove smeri«, članice in članice iz Krškega odlično »Dva-najstorico«, zatem celjski člani in članice skupno »Fausta« in članice same »Povest«, hrastniški moški naraščaj »Petorico« in celjski člani kot zadnji Chopinovo »Polo-naise«. Odmore je izpopolnila vojaška godba iz Ljubljane. Gledalci so vse skupine nagradili z viharnim aplavzom in vzklika-njem. Poslopje mestnega magistrata je bilo Iluminirano s stoterimi električnimi žarnicami v državnih barvah. Danes, na glavni rietni dan, jfe se je pričelo že ob zori v mestu neobičajno bučno življenje. Ceste ln ulice so se kmalu napolnile in vse mesto je nudilo pestro sliko velikega človeškega mravljišča. Na kolodvoru se je vršil pri vseh vlakih in avtobusih prisrčen sprejem od vseh vetrov prihajajočih sokolskih bratov in sester. Na Glaziji so se nato ob pol 9. pričele skušnje vseh oddelkov, nakar se je zbrala sokolska armada za pohod po mestu. Povorko je otvorilo 37 Sokolov in kmečkih fantov v narodnih nošah na tao-njih in se je pričela ob pol 12. pomikati z Glazije po Ljubljanski cesti na Dečkov trg. Za vojaško godbo iz Ljubljane je plapolalo v čvrstih, mišičastih rokah zastavnih praporščakov 18 sok. praporov, za njimi pa se je zvrstilo okrog 50 narodnih noš. Sledila je četa celjskega 39. pešpolka v bojni opremi, za njo pa živobarvni, junaški če-tveroredi članic, naraščajrde, ženskega podmladka, moškega naraščaja in za celjsko železničarsko godbo vzorne čete članov v krojih in telovadnih oblekah. Sprevod je zaključilo 13 velikih, z zelenjem in zastavicami okrašenih lojtrskih voz, ki so vozili udeležence iz bližnje okolice, mesta, s Ponikve, iz Vojnika, Trnovelj, Škofje vasi, Velenja, Ljubečne, od Sv. Jurija ob Taboru, Sv. Petra v Savinjski dolini it. V sprevodu je bilo okrog 2500 oseb in je nudil sprevod pravo sliko velikega pokrajinskega zleta. Ob vseh cestah je bil gost špalir sokolskega podmladka z zastavil ' cvetjem ter goste množice prebival" je Sokole in Sokolice ter vojaštvo na. Seno pozdravljalo, z oken pa je deževalo raznobarvno cvetje. Ko je prispela slavnostna povorka pre&o Gosposke ulice, Glavnega trga, Kralja Petra ceste, Cankarjeve ceste, Krekovega trga, Aleksandrove ta Prešernove ulice pred mestni magistrat, so jo na balkonu že pričakovali predstavniki mesta ta oblasti ter višji sokolski funkcionarji. Najprej je pozdravil sokolsko armado, zbrano na prostranem trgu pod balkonom, v imenu celjske mestne občine župan dr. Goričan ta izrekel gostom presrčno dobrodošlico. Za njim je spregovoril starosta Celjske sokolske župe br. Smertnik, ki je pozval vse navzoče k nadaljnjemu, neumornemu sokolskemu delu v najširših plasteh naroda in se je z navdušenim govorom spomnil najidealnefjšega Sokola — Nj. Vel. kralja Aleksandra, kateremu so navzoči zaklicali trikratni gromki Zdravo«, godba pa je zaigrala državno himno. Isto se je ponovilo tudi pri poklo-nitvi prvemu starešini Jugoslovenskega Sokola — prestolonasledniku Petru. Nato je pozdravil zastopnika naše hrabre vojske g. podpolkovnika Ceroviča, vse zastopnike oblasti ta kot zastopnike sokolskega saveza br. H. podstarešino Lacka Križa, načetai-co s. Skalarievo ta načelnika tehničnega odseka br. Kebra. Tretji govornik ie bfl sreski načelnik dr. H u b a d. ki je pozval Sokole k vztrajnemu delu za vzvišene sokolske cilje v blagor in obrambo kralja, naroda in domovine. Kot zastopnik komandanta dravske diviziiske oblasti je nagovoril sokolske množice podpolkovnik C e r o v i č in čestital celjski sokolski župi h krasnemu uspehu njenega letošnjega praznika. Zadnji govornik ie bfl drugi oodstarešina SKJ br. Lacko Križ. ki ie podal v daljšem govoru zgodovino nastanka in napredka telovadbe pri raznih narodih v teku tisočletij. Poudarjal je potrebo mogočne sokolske organizacije za našo narodno državo, ki je na svoie so- Nova vlada v Bolgariji Državno upravo je prevzela po odstopa Ljapčevega režima dosedanja opozicija pod vodstvom Malinova Sofija, 29. junija, p. Ker se je opozicija, združena v Narodnem bloku, že takoj po zmagi pri parlamentarnih volitvah sporazumela glede sestave bodoče vlade, je bila vladna kriza po odstopu Ljaipčevega režima zelo kratkotrajna. Štiri ure pozneje, ko je Mali-nov, glavni vodja opozicije in predsednik demokratske stranke, dobil mandat za sestavo vlade, je predložil kralju Msto nove vlade. Kralj je predloženo listo takoj potrdil in ie bila nova vlada že danes zaprisežena. Sestavljena je takole: Ministrski predsednik in zunanji minister: Malinov (demokrat). - Notranji minister: Nikola Mušamov (demokrat). Prosveta: Konstantin Muravljev (zemljoradnik). Finance: Aleksander Kirginov (demokrat), Pravosodje: Dimitrij Vrbenov (liberalec). Trgovina: Georgije Gičev (zemljoradnik). Promet: Stojan Kosturkov (radikal). Kmetijstvo: Dimitrije Gičev (zemljoradnik). Voiska: general Kršov (dosedanji vojni minister). Sofija, 29. junija, d. »Utro« poroča, da so zastopniki opozicije razpravljali o razdelitvi mest v administrativni službi, pri čemer je bil dosežen načelni sporazum. Po teh informacijah bodo demokrati, ki imajo v svojih rokah notranje ministrstvo, pridržali zase 50 odst. službenih mest v državni upravi, zemljoradniki 25, liberalci 15, radikali pa 10 odst Po tem sporazumu bi dobili demokrati 8 okrožnih načelnikov, I zemljoradniki 4, liberalci 2, radikali pa 1. Tudi razdelitev sreskih načelstev se ba izvršila, po istem klhiču kolske branitelje res lahko ponosna. Sporočil ie oozdrav savezne uorave. nakar ie vojaška zodba s sokolsko koračnico zaključila dopoldansko slavnost Popoldne kmalu oo obedu le bila 'Ljubljanska cesta v smeri proti Glaziii neprehodna ra vsako vozilo, zaradi ogromuh množic prebivalstva, pomešanih z rdečimi srajcami Sokolov in belimi jopicami Soko-lic. ki so hitele k javni telovadbi na Glaziii Tri velike tribune in več vrst obstranskih sedežev poleg tisočev stojišč so bile polne naroda že pred pol 16. uro ko le prispel iz Maribora ban dr. Marušič in ko i. kakor tudi posameznim sodelujočim sokolskim društvom iskreno čestitamo k doseženemu uspehu in ponosnem sokolskem razmahu ter kličemo krepak sokolski: Zdravo! Praznila jugoslovenskega Sokolstva ob Jadranu Split. 29 iunija. č. Včeraj na Vidovdan so bile v Snlitu glavne sokolske svečanosti. Kakor znano, se ie jadranski sokolski zlet pričel žp 13. t. m. z nastopi sredniešolske mladine ki so mu sledili nastopi vojske in mornarice 20. in 21. t. m dočim ie bil glav-ni zlet določen za 28. in 29. t. m. Ze v soboto so dospeli v Snlit mnogi posebn' vlaki ter parniki. polni Sokolov in Sokolic iz vseh kraiev države Na izlet so prišla tudi mnoga sokolska društva, zlasti iz Like. Globok vtis ie napravil nrihoa kmetskih Sokolov iz vardarske banovine, ki so dospeli v soboto ponoči. S seboj so prinesli dva mala zaboia z zemlio s Kosoveca !n Kimtanovega. da io puste na obali Jadranskega morja. Včerai rano ziutrai so bile izkušnje za lavne nastope, avna telovadba se ie pričela ob 5.30 popoldne. Na zletišču so se zbrale ogromne množice ljudi. Zletne vaie so se pričele z novo koračnico »Naš Jadran«, ki io ie nalašč za ta zlet skomnoniral Jakob Gotovac. Pri iavni telovadb? ie sodelovalo skunno nad 15.000 članov in članic Telovadbi so prisostvovali natodličneiš; predstavniki z zastonnikotn kralja, polkovnikom Petrovičem na čelu. V posebnih ložah sta bili delegaciji poljskega in češkoslovaškega Sokolstva. Pred nričetkom javne telovadbe ie bila odposlana NI. Vel. kralja naslednja vdanostna brzojavka: «Vidovdanski zlet Sokolstva na Jadranu, manifestirajoč edinstvo. disciplino in moč Sokolstva zlasti v našem Primorju skupno š poljskim in češkoslovaškim Sokolstvom. atrjuioč vero v sokolsko idejo, iugosloven-sko in slovansko bodočnost in budeč v narodu duha za vedno pripravljenost na meji domovine pošilja svoio prvo misel i—aliu. voditelju naroda, nasledniku prestola in celokupnemu kraljevskemu domu.« Nato ie bil izročen splitski sokolski Jutri nov prapor, dar prestolonaslednika Petra Praporu ie kumoval starosta poljskega So-ko!a grof Zamojski. ki je na novi prapor prvi pripel trak s nosv,;lnm in v svojem pp^ovoru bodril jugoslovensko Sokolstvo k nfdaliniemu delu in vztrajnosti Zatem Je nastopilo ve? sto Sokolov 8 svojimi zletnimi vajami, za njimi so iz- vajali zletne vaje člani, nato pa moški in ženski naraščaj zagrebške sokolske župe. Vrhunec navdušenja so izzvale vaje kmetskih sokolskih čet zagrebške sokolske župe. Prav tako navdušeno je bila pozdravljena vojska, ki je izvajala vaje s puškami. Javni nastop se je končal z vajami s puškami, ki jih je precizno izvedel moški naraščaj lz Radovišta. Zvečer je ban dr. Tartaglia priredil zastopnikom slovanskega in našega Sokolstva banket. Udeležili so se ga predstavniki češkoslovaškega in poljskega Sokola, Lužiških Srbov, predstavniki občine in mnogi odličniki. Prva zdravica je bila izrečena v čast Nj-Vel. kralju in starešini Sokola Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. Govorila sta še načelnik COS Feller in zastopnik poljskega Sokola grof Zamojski Na zletišču so priredili zvečer velik ognjemet na katerem so predstavili slike kralja, kraljice, prestolonaslednika Petra v sokolskem kroju, sliko dr. Miroslava Tyrša in druge. Na zletnem zabavišču so koneertira-le sokolske godbe in so nastopali združeni pevski zbori. Danes dopoldne so se zbrale nepregledne množice na zletišču, od koder je ob 9. krenil po mestnih ulicah veličasten sprevod, v katerem je bilo 55 praporov in 19 sokolskih godb. Občinstvo in letoviščarji, ki so prihiteli od blizu tn daleč, so prirejali So* kolom viharne ovacije. Na francoski obali so bili zbrani predstavniki oblastev in drugi odlični gostje. Tu je Sokole pozdravil v imenu občine dr. Vladimir Matošič, nato pa v imenu ČOS načelnik češkega Sokolstva dr. Hel-ler, čegar govor je,bil često prekinjen od navdušenega vzklikanja. Posebno pozor* nost je vzbudil tudi govor načelnika poljskega Sokolstva z Baltika, Somohirskega, ki je naglasil, da prinaša pozdrave z valov Baltika bratom na Jadranu v znak slovanske sloge in solidarnosti. Obenem je pn* pel na novi prapor trak s posvetilom: »V edinstvu je moč slovanstva.« Sprevod je med neprestanim vzklikanjem množic krenil dalje in se naposled razšel. Zvečer so se posamezne skupine začele vračati domov, odnašajoče z jadranskega sokolskega zleta najlepše vtise. Bratski sprejem II. skupine ameriških rojakov Rojaki so bili zadivljeni nad napredkom svoje o2|e domovine, ki je niso videli 2e dolgo vrsto let Jesenice, 29. junija. Jesenice so že od petka odete v državne trobojnice, plapolajoče v čast našim rojakom, ki prihajajo iz Amerike, našemu državnemu prazniku Vidovdanu, dalje ljubljanskemu knezoškofu dr. Gregoriju Rozmanu, ki je prišel na Jesenice blagoslavljat prenovljeno in povečajo mestno župno cerkev, ter koroškim Slovencem, ki so prišli gostovat na Jesenice. V krasnem junijskem solnčnem jutru je prispela davi z monakovskim brzovlakom, ki je imel 50 minut zamude, druga skupina ameriških rojakov, ki so jo vodili predstavniki ameriške Katoliške jednote. Na jeseniškem peronu se je trlo ljudstva, ki je ob prihodu vlaka živahno pozdravljalo drage brate, godba Krekovega prosvetnega društva pa jim je zaigrala v pozdrav koračnico. Poleg množice občinstva je sprejelo goste nebroj društev ln organizacij, med njimi Sokol z Jesenic in Javornika s praporoma, gasilna društva z Jesenic, Hru-šice, Save in Javornika, Krekovo prosvetno društvo. Društvo obrtnikov in druga. Prvi je Izpregovoril dobrodošlico višji obmejni komisar g. Vladimir Grbič v imenu oblastev, za njim stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka v Imenu knezoškofa. odvetnik dr. Vladislav Pegan za Rafaelovo družbo. ravnatelj Fink v imenu g. bana in končno g. dr. Kogoj v imenu jeseniške mestna občin© In vseh jeseniških organizacij. Za iskrene pozdrave se je zahvalil ameriški župnik Plevnik. šolski mladinski pevski zbor je pod vodstvom učitelja Lojzeta Rabiča ubrano zapel, za njim je pevski zbor Sokola in Sloge mogočno povzel »lz bratskog zagrljaja«, »Trlelav« ln »Morje adrijaneko«. Narodne dame so gostom postregle z zakusko, mladina pa jim je na-nosila cvetja. Godba je ponovno zaigrala koračnico ln vlak je odsopihal ob živahnih ovacijah občinstva proti LJubljani. * Ljubljana, 29. junija Povsod na progi od Jesenic do Ljubljane so bili naši ameriški rojaki najpresrč-neje pozdravljani. V Kranju jih je pričakovala mnogoštevilna množica, ki je želela, da bi njihovi rojaki izstopili, toda disciplina jih je klicala, da so se vozili dalje proti beli Ljubljani, da vidijo po dolgih letih hudega dela, kako je napredovalo kulturno središče Slovenije. Do Cherbourga so jim šli nasproti delegati Rafaelove družibe in zastopnik Cunar-da g. Milavec. V Cherbourgu se je delega- V veselem razgovoru z novinarji se je spominjal onih hudih dijaških let, ko so se morali dijaki žrtvovati za narodno stvar. Deyal je tudi: »Lumparij sem se naučil v Ljubljani, a pametnih reči v Ameriki!« Spominjal se je med drugim demonstracij, ki so bile naperjene proti Griinovemu spo* meniku. Nato se je formiral velik sprevod, ki je šel s kolodvora na Dunajsko cesto in Kongresni trg pred stolnico. Sprejem pri škofu Ob 11. dopoldne je bila sv. maša v stolnici, ki jo je daroval župnik g. Plevnik ob asistenci dve., ameriških duhovnikov. Pevski zb i stolnice pod vods.vom g. Stanka Premrla in kanonika g. dr. Kimovca je pel primerne pesmi. Pred mašo je pozdravil rojake stolni kanonik g. dr. Tomaž K lin ar, ki se. je v kratkem nagovoru s prižnice zahvalil rojakom, da so posetili rodno grudo in da so v morju življenja ohranili dve svetinji, namreč zvestobo do domovine in do vere. Po končani maši je posetila Škofa g. dr. Gregorja Rozmana deputacija, obstoječa iz gg. župnika Plevnika, Opeke in Zalarja, v spremstvu Ljubljanskega kateheta go« spoda Tomoa. Vsi so se poklonili g. škofu in ga prosili za nadaljno zaščito naših rojakov v Ameriki. Škof g. dr. Rozman jim je gin jen obljubil vso moralno podporo. ^ Po maši se je vršil v restavraciji Miklič banket, ki ga je g. Miklič prav spretno aranžiral. Banketa sta se med drugimi ude-lečila tudi generalni zastopnik Cunarda g. Tempelman iz Zagreba in pravni zastop« nik družbe g. dr. Primožič. Z banketa so bile na predlog patra g. Za kraj šk a in drugih govornikov poslane vdanostne odnosno pozdravile brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru I., papežu Piju XI. in še dru« gim predstavnikom. Na banketu so se izmenjale številne napitnice. Rojaki so se snom in iali tudi našega bana g. dr. Draga Mai-ušiča, ki je med svetovno vojno vodil propagando ▼ Ameriki m osvobojen je našega naroda. Tudi nadškofu g. dr. Jegliču so poslali primerne čestitke. Banketa se je nazadnje udeležil tudi škof g. dir. Rozman. Američani na Viča Po banketu so se ameriški rojaki ▼ sebnih vozovih cestne železnice odpeljali na Vič, kjer so jih pred župno cerkvijo pozdravili Vičani. Nato so gostje odšli v sprevodu na viško pokopališče, kjer so položili žalni venec na grob župnika Sušter-šiča, ki je bil eden prvih organizatorjev slovenskih izseljencev v Ameriki. S tem je bila oficijelna slovesnost zaključena. Vsega skupaj je prišlo v Slovenijo okoli 80 Slovencev. Mnogo Hrvatov se je takoj z jutranjim brzovlakom odpeljalo dalje v svoje kraje. Ameriški rojaki, bodite pozdravljeni v naši svobodni domovini. Prva skupina ameriških izletnikov v Beogradu Beograd, 29. junija, p. Ameriški izletniki, ki so v petek in soboto posetili Ljubljano in Zagreb, kjer se je tudi pričel iz* seljeniški kongres ,so prispeli danes dopoldne v Beograd. Kakor v Ljubljani m Zagrebu, so bili tudi v prestolnici sprejeti nad vse prisrčno. Na kolodvoru so so zbrali mnogoštevilni zastopniki oblastev, korporacij in raznih društev. V imenu mestne občine jih je pozdravil podžupan dr. Krstič, za lepi sprejem in pozdrav se je zahvalil vodja izletnikov prof. Juraj Devic. V sprevodu so izletnike nato spremili skozi beograjske ulice mimo kraljev« skega dvora, kjer se je povorka ustavila in priredila Nj. Vel. kralju viharne ovacije. Popoldne se je nadaljeval izseljeniški kongres, na katerem so bili prečitani še razni referati, nakar je bila sprejeta obširna resolucija, ki vsebuje smernice bodo« čega dela za poglobitev zvez med izseljenci in staro domovino. Izid španskih volitev Pri nedeljskih volitvah je vlada dosegla dvetretjinsko večino — Klerikalne skupine so bile povsod poražene Madrid, 29. junija, p. Včeraj so se vršile r Španiji po devetih letih prvič zopet parlamentarne volitve. Kljub silni propagandi, ki so jo razvijale vladi nasprotne skupine, zlasti klerikalne, so republikanske stranke, ki sestavljajo vlado, dobile po doslej znanih rezultatih nad dvetretjinsko večino. V primeri s silno volilno agitacijo pa je bila volilna udeležba razmeroma majhna. V večjih mestih je prišlo do spopadov med republikanci in monarhisti, pa tudi komunisti niso zamudili pristaviti svojega lončka. Zlasti živahno je posegla ▼ volilno agitacijo duhovščina. V Madridu so nekega duhovnika vrgli iz cerkve, ker je začel s prižnice nagovarjati vernike, naj glasujejo za klerikalno stranko. Tudi v nekaterih drugih večjih mestih, zlasti v Sevilli in Vaienciji, je prišlo do sličnih dogodkov. Po doslej znanih rezultatih je izvoljenih 117 republikancev, 100 republikanskih socijalistov, 80 republikanskih radikalov in 60 radikalnih socijalistov. V Madridu samem je izvoljenih 7 socijalistov, 7 republikancev, 3 člani udruženja za zaščito republike, dočim je 18. mandat še sporen in ga bodo dobili ali komunisti ali pa monarhi-sti. Bivši ministrski predsednik Saneh« Guerra je v svojem starem volilnem okrožju popolnoma propadel, dočim je bil njegov sin izvoljen na republikanski listi. Zunanji minister Lerrouz je bil izvoljen v Vaienciji z veliko večino. V Sevilli so izvoljeni samo kandidati vladne koalicije, dočim je v okolici zmagala opozicija pod vodstvom znanega letalskega majorja Franca, ki ga je vlada dala pred dvema dnevoma zapreti zaradi netenja upora. V Kataloniji so zmagali separatisti, ki so dobili od 53 mandatov 42. Madžarske parlamentarne volitve Po zaslugi volilnega reda je doslej dobila vlada ogrom no vecmo cija odpeljala z malim parnikom na odprto morje, kjer je potem pri srečanju z velikim parnikom »Berengario«, na katerem so se vozili naši rojaki, izročila prve pozdrave naše osvobojene domovine. Vožnja jim je bila povsod prijetna in najbolj so se naši rojaki ob jutranji zori divili našim lepim planinam. Presrčen sprejem na glavnem kolodvoru. Gorenjski brzovlak je imel skoro enour-no zamudo, že pred napovedano uro je bilo na kolodvoru vrvenje. Zbrale so se razne organizacije, med njimi pevsko društvo »Ljubljana«, Prosvetna zveza, Mladeniško društvo rokodelskih vajencev, Rokodelsko društvo, šentpetrsko prosvetno društvo in Mladinski krožek na Kodeljevem. Tudi skavti so v lepem številu prišli pozdravit rojake. Mnogim rojakom se je zasolzilo oko, ko so zagledali iepo Ljubljano. Pred glavnim kolodvorom, kjer je bila velika množica naroda, je bil nato svečan sprejem ob sviranju godbe »Zarje« pod vodstvom magistrat-nega uradnika g. Zalarja. Vrstili so se zatem iskreni pozdravi. V imenu ministra za socialno politiko in narodno zdravje je pozdravil naše Američane načelnik zdravstvenega oddelka g. dr. D o 1 š a k, ki se je v pozdravnem nagovoru spominjal našega narodnega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Sledile so burne ovacije kralju. Podžupan profesor g. Jarc je pozdravil ameriške rojake v imenu mestne občine in poudarjal ljubezen naših rojakov do ožje grude, čeprav jih je usoda odgnala daleč v tujino. Magistratni uradnik g. Rudolf J u v a n Je pozdravil goste v imenu narodnega izseljeniškega odbora in jim je želel, da bi preživeli v naši domovini najlepše dni. V imenu županske zveze jih je pozdravil župan iz Nevelj pri Kamniku g. Josip Novak. V imenu Prosvetne zveze in v imenu centralnih Krekovih organizacij sta želela dobrodošlico gostom g. dr. Miha Krek in magistratni uradnik g. Josip«4»-a n gu s. Med splošnim odobravanjem je pozdravila naše mile goste v angleščini miss Copelandova, v imenu Rokodelskega društva profesor dr. Lav-r e n č i č. Iskrena zahvala ameriških gostov Za pozdrave so se iskreno zahvalili naši ameriški rojaki, v prvi vrsti predsednik KSKJ g. Josip Zalar iz Joollieta in župnik g. Josip Plevnik, po rodu iz Zadobrave, ki je že 40 let dušni pastir naših ameriških r ' "ov in 5e ni izgubil pristnega humorja- Budimpešta, 29. iunija, p. Včeraj so se pričele na Madžarskem po zelo živahni vo* 1'lni borlr parlamentarne volitve. Ma« džarski volilni zakon ima to posebnost, da trajajo volitve tri dni in da se vrše v podeželskih volilnih okrožjih z javnim, a le v mestih s tajnim glasovanjem. Včeraj so bile ;zvršene volitve, podvr« žene javnemu glasovanju, t'n sicer v 174 volilnih okrajih. V 57 okrajih je bil po razveljavljenju opozicijska kandidatne ll« ste brez volitev proglašen za izvoljenegt vladni kandidat. Na ta način je bila zrna* ga vlade že v naprej zagotovljena. Pre« senečenje lahko rode samo današnje n jutrišnje volitve, ko bo glasovanje tajno. V 10 vol lnih okrajih se bodo morale vr« siti ožje volitve, ker niti vladni, niti opo- zicijski kandidat ni dobri dovoljnega Ste. vila glasov. . , Po dosJej znanih rezultatih je bilo izvoljenih pri javnem glasovanju vseh 163 poslancev. Od teh pripada vladnemu bloku 148, opozicijskim skupinam pa 15. Desni« čarska oporcija ima doslej 14, levičarska pa šele samo 1 mandat. Med opozicijskim^ kandidati so izvoljeni tudi štirje poslanci novoustanovljene neodvisne agrarne stran« ke pod vodstvom Gastona Galsa, ki stremi za cepitvijo vladnega agrarnega tabora. Le« gitimisti imajo doslej 8 mandatov. Med njimi sta izvoljena bivši ministrski pred« sednk grof Esterhazy ter gTof Palavicmi. Socialni demokratje doslej nimajo se no* benega mandata. Ogromen požar na koloni jalni razstavi v Parizu Požar je uničil holandski paviljon z dragocenimi zbirkami - Škodo cenijo na 50 milijonov frankov Paril!. 29. junija, d. Včeraj zjutraj je po; žar uničil na kolonijalni razstavi holandski paviljon, ki je bil ena najlepših stavb razstave- Poslopie, ki je predstavljalo nizozemsko - indijsko hišo, je bilo zgrajeno iz lahko gorljivega gradiva, zaradi cesar je bilo ae v teku pol ure popolnoma upepeljeno. V tem paviljonu so bile razstavljene redke umetnine iz Nizozemske Indije, Ki so vse postale žrtev plamenov. Samo škoda zaradi izgube teh umetnin se ceni na mno-co milijonov frankov. 50 Javancev, ki so spali v poslopju, se je le s težavo rešilo. Ogenj je nastal nekoliko po 5. uri zjutraj zaradi električnega kratkega stika. Paviljon, ki je zavzemal površino 600 Kva- dratnih metrov m M je bil eno najlepših poslopij na razstavi, je bil zgrajen v starem malajskem slogu ter so bile v njem redke zbirke, ki sta jih dala na razpolago kolom-jalna dTUŽba v Bataviji in etnografski muzej v Leydenu. Posamezni predmeti so bili stari nad 2000 let. Stvarno škodo označujejo oficijelno z 10 do 12 milijonov, dočim jo listi cenijo na več ko 50 milijonov frankov. Komisar" holandskega oddelka, ki je obenem tudi zgraditelj paviljona ter je s svojo družino stanoval v stranskem krilu poslopja, se je mogel rešiti šele v zadnjem trenutku z drznim skokom skozi okno. Požar je uničil tudi veliko restavracijo v bližini paviljona ter več manjših poslopii. Nova ureditev deviznega prometa Odredbe finančnega ministra o prometu z devizami in valutami Beograd, 29. junija p. »Službene Novine« objavljajo naslednji komunike oddelka za državno računovodstvo in proračun: G. finančni minister je izdal pod Štev. f4.900 naslednje rešenje: 1. Promet z devizami in valutami lahko vršijo samo vsi doslej pooblaščeni denarni zavodi, a z valutami tudi vse doslej pooblaščene menjalnice. 2. Ves devizni promet se mora vršiti preko domačih borz po denarnih zavodih. Na isti način se mora vršiti vsa kompenzacija, ki jo vrši pooblaščeni zavod za svojega komitenta. Zato se morejo vse iz-vozniške in ostale devize, razumevajoč pri tem tudi naročila iz inozemstva, prodajati po denarnih zavodih na domačih borzah, če Je izvoznik istočasno tudi uvoznik, lahko od dobljenih deviz za izvoz uporabi potreben iznos za plačilo nabavljenega blaga v inozemstvu, toda v tem primeru je dolžan to kompenzacijo prijaviti Narodni bankt 3. Vsi denarni zavodi ln menjalnice, ki so pooblaščeni za promet z devizami in valutami, kakor tudi borze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, so dolžni, da pošljejo Narodni banki vse podatke o izvršenem deviznem in valutnem prometu na način, kakor bo zahtevala Narodna banka za vodstvo potrebne evidence in statistike. 4. Za kupovanje predvojnih in povojnih obveznic državnih inozemskih posojil v zlatu, je v svrho evidence potrebno predhodno pooblastilo finančnega ministra. 5. Ni dovoljena nabava deviz v svrho prenosa kapitala iz države brez dovoljenja Narodne banke. 6. Pooblaščeni denarni zavodi za promet z devizami in valutami lahko v svojih zavodih otvorijo postkredite inozemskim zavodom, reciprocitetno, to je največ do iznosa postkredita, ki ga uživajo pri teh inozemskih zavodih. 7. Zadolževanje v inozemstvu v tuji valuti ali v dinarjih s strani denarnih zavodov delnifikih družb ter zasebnih tvrdk in oseb mora biti predhodno prijavljeno Narodni banki zaradi evidence. 8. Narodna banka je kontrolni organ za vse devizne in valutne posle od 28. junija 1931 dalje. 9. Vsako kršitev te naredbe mora Narodna banka prijaviti finančnemu ministrstvu v svrho nadaljnjega postopanja. Ljubljanska kronika Ljubljana, 29. junija. Nebo nam je naklonilo dva prelestna praznika, polna solnca in vedrine. Nebo je bilo čisto, da so se posamezni drobni oblački ustrašili take praznične sinjine in se skrili za gore. Promet je seveda bil zelo velik, vse je hitelo v planine ali v vodo. Tako je Ljubljana ohranila zares prazničen mir, da se je celo policija lahko pohvalila: »Bilo je oba praznika kakor v cerkvi...« Vidovdanska spominska svečanost se je vršila v nedeljo dopoldne ob 10. v_pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča ob navzočnosti številnih predstavnikov vojaških in civilnih oblastev. Takisto je bil isto uro obred v evangeljski cerkvi. Velika vaja ljubljanske gasilske župe Ljubljanska gasilska župa je pod vodstvom načelnika Frana Zupana iz Most v nedeljo imela veliko vaio z gasilskim orodjem v Mostah. Vaj. ki so se koncentrirale na tovarno »Saturnus« in žrebčarno. so se udeležila naslednja društva: Liublia-na-mesto Rudnik. Bizovik. Jezica. Zadobra-va. Črnuče. Šmartno ob Savi. Zgornji Kašelj. Nadgorica. Sostro. Vevče. Barje. Tobačna tovarna. Moste, Spodnja Šiška. Ste-pania vas. Podgorica. Zalog in Spodnji Kašelj. Vseh gasilcev je bilo okoli 250 in so s svojimi brizgalnami prav hitro začeli gasiti domnevani požar na velikih objektih. Po vaji se je vršila revija gasilskih čet in tudi pregled vseh brizgaln. Ljubljansko gasilsko društvo ie bilo prav častno zastopano pod poveljstvom načelnika Ižanca. Truplo dijaka Jernejčiča najdeno Ugledna ljubljanska družina JenneJči* čevih je 15. jun;ja izgubila v Tomačevem sina Franceljna, nadarjenega učiteljisoni« ka. Utonil je v Savi. Cela dva tedna so gi zaman iskali. Na Vidov dan pa je kmetic* Katra Tomšičeva v obrežnem grmovju pr' postaji Savi našla nesrečnega mladega utopljenca. Najdba je bila prijavljena litij« skim orožnikom. Truplo, ki je znatno po« škodovano, so prenesli v savsko mrtvaš« nico, utopljenca pa so prepoznali po pla« valnih hlačkah. Preko ljubljanske policije je bila bnd« ko przadeta družina obveščena o najdbi in je po truplo poh;tel avto ljubljanskega mestnega pogrebnega zavoda, ki je nesreč« nega dijaka pripeljal v Ljubljano in se je izvršil pokop pri Sv. Križu. Usoda tihotapca V lrjufoljansko bolnico »o prepeljali t Jesenic tudi poljskega delavca 251etnega Franceta KužnSka, stanujočega na. Fužinah št. 65 na Jesenicah. Kužnik je bil ponoči zasačen od orožniŠke patrulje »a planinah, ko je preko meje skušal vtihotapiti v na* šo državo protidržavne letake. Orožniška patrulja ga je prijela in mu napovedala aretacijo. Kužnik »e je sprva mirno vdal in sledil orožnikom. Ko pa so prišli doli od Sv. Križa do neke škarpe, se je Kužnik orožnikom iztrgal in padel 50 metrov globoko. Razbil si je glavo in se tudi poškodoval po životu. Težko ranjenega so orož* niki spravili do Jesenic, odkoder ga je ljubljanski reševalni avto odpeljal v Ljubljano. žrtev zagonetnega strela Mala posestnica Ivana Kvasova iz Laz, stara 64 let, je bila 13. t m. od neznanega lovca ustreljena v levo nogo nad ko« lenom. K sreči strel ni zadel nikakih važnih žil odvodnic, marveč je bila rana lažjega značaja. Ženska pa ni polagala večje pozornosti na rano, ki se je začela naglo gnojiti. Nastale »o take komplikacije, da je bila žena prkmorana ee odpeljati k li* ti,jskemu zdravniku. Reva je med potjo padla z voza in so jo 26. t m. morali prepeljati v ljubljansko bolnico. V nedeljo popoldne ie Ivana podlegla poškodbam in je bila danes sodna obdukcija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik dr. Bizjak. Dva nesrečno poškodovana delavca Vidovdanski dan in praznik sv. Petra ai Pavla beležita več znatnTh^ nesreč. Bilo }e tudi nekaj pretepov na deželi. Na stavbi Ivana Lasana v Zgornji Siski je bil tudi ponoči zaposlen 211etni zidar Ivan Kralj iz Beričevega. Okoli polnoči v nedeljo ga je nekdo zavratno s tako silo udaril po glavi, da je izgubil dar govora. Prepeljali so poškodovanca najprej na stražnico v Zgornji šiški in nato v bolnico, kjer se nahaja na prvem oddelku. Doslej še ni prišel k zavesti. Avtomobili in motociklisti so bili v teb praznikih prav previdni, toda na Dolenjski cesti se je vendar zgodila težja nesreča. Delavec Jurij Maklanov iz Šmarja pn Sapu se je s kolesom vozil po glavni cesti proti Šmarju. Mimo je pridrvel neki zagrebški avto, ki je 21 letnega delavca zagrabil tako nesrečno, da mu je polomil rebra m desno roko. Nesreča se je zgodila okoli l'.lo na Sapu in ie bil ponesrečenec jadrno prepeljan z reševalnim avtom v ljubljansko bolnico. Z banske uprave Ljubljana. 29. junija AA. Ban dr. Drago M a r n š i č bo jutri. 30. t. m. uradno odsoten in ne bo sprejemal strank. Ljubljana, 29. junija AA. Kr. banska uprava opozaria lastnike motornih vozil, da poteče s 30 junijem t. 1. rok za prijavo^ pavšalnega plačevanja banovinske trošarine na pnevmatiko. Pri tej priliki se poiasnjuie. da ie oo § 77 Pravilnika o banovmskih davščinah treba plačati banovinsko trošarino od vsake pnevmatike, tudi če ie bila nabavljena pred 1. aprilom 1931. Kdor se ne bo poslužil ugodnosti pavšalnega plačila trošarine, temu se odmeri trošarina v smislu cit zakonskega določila po teži. to ie 25 Din za 1 kg. razen tega se bo moral podvreči vsem kontrolnim določilom, ki jih bo banska uprava smatrala za potrebna. Za ta primer bo banska uprava izdala poseben pravilnik. Veličasten Vidov dan v Cerkljah Proslava 140 letnega razvoja osnovne šole — spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignacu Borštniku Cerklje, na Vidov dan. Cerklje, najlepša gorenjska va3?ca ob vznožju Kamniških vlar-'n> 60 letos praz* navale veličasten Vd»v dan. Pod p..>kro* v teljstvom dr. H*;:ina in ge. soproge se je vršila proslava HO letnice razvoja do* mače šole in pa odkr.tje spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Boršt* niku. Šolska proslava in obe lepi spomin* ski svečanosti so privao-'.e v Cerklje ude* ležencev iz vseh krajev, da domačin', ne pomnijo tolike«! obiska. Prvi gcetje iz Ljubljane in Kranja po prispeli z avtobusi že kmalu po 9. zjutraj, iz bližnjih krajev so pa prihajali gostje ▼se dopoldne peš, na vozovih, koies:h >'n avtomobilih. Opoldne pa so avtobusi ljub* 1 j ari skih in kranjskih podjetnikov nepre* stano dovajali nove goste. Prišli n so 'e cerkljanski rojaki, poleg oficijelnih za* ©topnkov je bilo veliko častilcev pokoj« nega Borštnika in Jenka. Slavnost se je pričela zjutraj ob 9. Šolska mladina, društva in gostje so odšli izpred šole z godbo na čelu v ž 'pno cer* kev, kjer je imel slavnostno pridigo ro« jak kanonik dr. Kimovec, mašo pa je br3l domačin Ivan Petrč, šentpererski župnik v Ljubljani. Po maši so se vsi podali pred šolo, kjer se je vršilo na njej odkritje no* vega napisa: »Davorin Jenkova narodna šola* V lepem, zanositem govoru ie šol* ski upravitelj Lapajne pojasnil pomen vr* šeče se slavnosti, podal prosvetni razvoj fare, ki šteje med svoje rojake vel ko število imenitnih mož. Seveda pred vsemi Davorin Jenko, ustvaritelj državne him* ne, čigar ime nosi odslej cerxljans1«ko mlad;no banov. šol. nadzornik An« drej Rape, pred zaključkom pa je bila Nj. Vel. kraju poslana vdan os t na brzojavka. Šolski upravitelj je nato povabil goste k ogledu razstave, ti je nameščena v petih šolskih sobah in hodniku v prvem nadstropju šole. V tiaro* dopisnem, literarnem. ohrtn'škem. šolsko* zgodovinskem in v oddelku ročnih del je zbranega toliko zanimivega gradiva, da W bila razstava lahko v pono6 vsakemu drugemu, tudi večjemu zavodu. Skoda le, ako bi se ta, za razstavo zbrana tvariia; od katere ima večji del ne le zgodovinski pomen, temveč tud' vrednost, ne obdela* la podrobno. Za obširno zgodovino cctIc* liarwke fare je tu zbrano toliko pripomoč* Vov, da bi jih bilo drug škrati težVo skupaj zbrati. Omenim le v zgodovinskem od« deliku zbrane folkloristične redkosti, kar za mal muzej jih je: rezbarije, podo« be, kožuhi, ošpetlji itd., v 1'terarnem pa prh i v rokopisov, skladb, dokumentov, spo* menic, zanimivo pismo Zofke KvedTove (1914) s popolno avtobiografijo. Njep oče je bil doma iz cerkljanske fare. Ročna dela prav nič ne zaostajajo za deli 6tro* kovnih šol. Novi šolsk' prapor so vezle domače učitelj'ce po osnutku domačina prof. Meža-na. V šols:ko*zgodovmski zbir* ii je posebno zanimiva kronika šole od OPOZORILO. , I leta 1811. Lepa je zbirka starih knjig, mo* litvenikov, zdravniških bukev, abecedn'* kov, saj so nekatere 6tare skoro 200 'ct. Veliko truda je stalo aranžerje, da so zbrali v svoji far toliko zanimivih pred* metov. Bivši pokrajinski namestnik g. Ivan lin« bar, ki je cerkljanski rojak fn ;ma v Cerk* ljah svoje lepo posestvo, je z go. soprogo priredil opoldne na svojem vrtu intimen obed, ki so se ga poleg odličnih cerkljanskih ro* jakov udeležili tudi podban dr. Pirkmajer, polkovnik Novakovič ter zastopnik5 Glas* bene Mat ce in Novinarskega udruženja. G. Hribar je pozdravil svoje goste s pri* srčnim nagovorom, kj mu je nanj odgovo* ril ravnatelj dr. Ster, tudi rojak iz Cerkeij. Omenjal je velike zasluge, ki 6i jih je g. Hrbar stekel za Cerklje in okolico, ;n zla* sti poudarjal očetovsko ljubezen, s katero je vndno zbiral okrog sebe dijaštvo iz svo* jega kraja. Prijetno družbo je končala ura, ki*je klicala k popoldanskimi svečanostim. Popoldne ob 14.30 so se udeleženci zbra* li na Vavknovem vrtu, od koder so z do* mačo in gasilsko godbo iz Šenčurja odko* rakali s prapori v sprevodu pred Jenkovo hiša k odkritju spominske plošče. Zbralo se je zastopnikov in občinstva, da je bila ulica vsa zatrpana in so b'la tudi V6a okna v okolici polna glcdalcev. Številno so bili zastopani Sokoli v kroju, gasilna društva, pevska društva, med temi Glasbena Mati* ca iz Ljubljane 6 Doliiošievilnim mešairm zborom. Zastopali so Nj. Vel. kralja kom mesta gen. Popovič, bana podban dr. Pirk« majer, ljubljanskega župana obč. sv. Liko* zar, divizionarja polk. Novakovič, občino Kranj župan Ciril Pire, univerzo rektor dr. Šerko, ZKD g. Cimerman, Vodniko* vo družbo Milan Sterlekar, banskj pro* svetni oddelek inšpektor dr. Kotnik, Hu* badovo župo dr. Švigelj. Glasbeno Mati* co dr. Ravnihar in Pečenko, Ljubljanski Zvon pevovodja Prelovec, Novinarsko društvo predsednik Stanko Virant. Med gosti so bili tudi dr. Mantuani, nadzornik Rus iz Kranja, ravnatelj dr. Šter iz Ro* gaške Slatine, dr. Vidic. Fr. Dolenc iz Škofje Loke, ravnatelj .Matej Hubad, Ka* rel Mahkota 'n drugi. Goste je pozdravil bivši minister Ivan Hribar, za njim pa je imel slavnostni govor dr. Ravnihar. Po odkritju plošče je zapel moški zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča Jen* kovo »Slovensko Ivrnno«, mešani zbor pa »Naprej« in »Bože pravde«. Vdanostna brzojavka je bila odposlana Nj. Vel. kralju. , . , , -- Od odkritja Jenkove snominske plosce so odšli gostje v sprevodu pred rojstno hišo Ignacija Borštnika, Govoril je predsednik Udruženja gledali*, ških igralcev prof. Osip Šest, matični zbor pa je zapel Jenkovo »Molitev«. Za mlad;no je bila v Društvenem domu šolska proslava z deklamacjami, govori, petjem in igro. Šolsko vodstvo je tudi založilo spornem* co »Od Ilirije do Jugoslavije«, ki podrob* no orisuje prosvetni razvoj Cerkeij. Na obširnem in senčnem Vavknovem vrtu 6e je razvila zabava, na kateri sta 'grali obe godbi 'n je tudi matični zbor zapel nekai pesmi. Proti večeru so avto* bus' razvažali goste domov. Cerkljanske slovesnosti so dale letošnje* mu Vidovemu dnevu najlepši pomen. m .v 1 vv v Tragična usoda zapuščene zene Samoumor delavčeve žene, ki jo je njen mož zapustil Mlinše, 29. junija. Manija samomorov, ki se dogajajo po mestih največkrat zaradi nesrečne ljubezni in socijalne bede, se zelo širi tudi po deželi-V zadnjem času se je pripeiilo že več primerov v zagorski dolini. V Zabavi, malem naselju nad" Mlinšami, je izvršila v soboto dopoldne samomor 2Sletna delavčeva žena Francka, ki se je nahajala pri svoji sestri posestnici in kateri je pomagala pri delu. Usoda mladi ženj ni bila naklonjena. Ze pred poroko jc imela nezakonskega otroka. Pred dvema letoma se je poročila z nekim delavcem, ki pa jo je zapustil in odšel v Nemčijo, preden je prišel njun otrok na :5vet Slabi časi so najbrž vzrok, da ni bilo med obema sestrama sporazuma. Očitki zaradi 7 let in 4 mesece starih otrok so se večkrat slišali, kar je žalostilo ubogo ženo. V soboto zjutraj je Francka v hiši očistila tla, otroke umila in zadnjikrat dala jesti dojenčku. Vzela je okrog 7. ure koš na rame in rekla sestri gospodinji: >Če hočeš očisti vežo ti, jaz pa gr.?m na polje po krmo za živino.« Ker se dolgo ni vrnila domov in je dojenček tudi hotel imeti hrane, je šel sestrin mož opoldne iskat Francko na polje. Pa je na polju ni našel, zaradi česar je menil, da se je šla senčit. Stopil je malo proti gozdu, kjer je našel nesrečnico obešeno. Prijavil je žalosten dogodek orožnikom in so nesrečnico potem z vozom prepeljali na dom. Tragična usoda uboge ženske je vzbudila splošno sočustvovanje. Današnji številki so priložene položnice za one cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla. Prosimo za obnovitev takoj v prvih dneh meseca. Obenem naj se poravnajo zaostanki. Upravništvo. Mariborski dogodki o praznikih Maribor, 29. junija. Vse življenje v Mariboru je bilo v praz* nikih osredotočeno na zlet naših Sokolov. V državne zastave odeto mesto je sprejelo ^ svoje okrilje množice Sokolov mariborske župe. Krona vsega je bilo slav* nostno razvitje prapora po banu dr. Dragu Marušiču, ki je s svojo demokratičnostjo zapustil najboljši vtis med ptrebi* valstvom. Podrobnosti poročamo na drugem mestu. Praznična kronika beleži poleg drugih zanimivosti tudi prav čudno avtomobilsko nezgodo. Lastnik avtotaksija znani posestnik '.l. Omulec iz Studencev se je mudil po ODravku v Slovenskih "oricah. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je srečal ob 2. zjutraj pri znanem mostu neko vozilo, ki se mu je hotel umakniti. Pri tem je zavozil v mostišče, tako Ja se je avtomobil razbil, dočim je sam s štirimi ženskami, ki so potovale z avtomobilom, ostail .popolno* ma nepoškodovan. Na avtomobilu je škode do 15.000 Din ter so ga prepeljali v Maribor. Praznična policijska kronika je dortcaj solidna. Prijav je bilo oba dneva vložc* nih 39, od katerih jih odpade 14 na raz* grajače, 13 na prometne grešnike, ostale pa na razne pijance in druge nerodneže. Več kakor praznična senzacija pa je ponovna nezgoda letala »Lastavice,« k" je v nedeljo ob 15. startalo pri tezenskem hangarju za polet k Sv. Jakobu v Slaven* sk;ti goricah, kamor je njegov lastnik g. Josip Moravcc odpotoval z avtomobilom, dočim je Fran Krček vodil »Lastavico« na izlet". Blizu Sv. Jakoba se je zlomil pro* peler ter je morala »Lastavica« po epret* nem ateriranju pristati na skrajno ne* ugodnem terenu. Plot Krček je ostal k sreči nepoškodovan. Reševalna postaja je ob i praznika po* sredovala v 16 primerih. Omembe vredne so naslednje težke nezgode: V ml'"nu Je* lovcu pri Pckrah je 42 letnemu Jakobu Knuplešu iz Košakov padla na noge 80 kg težka vreča žita ter ga zelo opasno poško* dovala. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. V Je zidarski ulici je padel 28 let* ni Pavel Lapovšek 6 kolesa tako nesreč* no, da se je pobil v Sl vnici z drevesa 60» letna posesbnica KaroVma Petelinčeva. Močno se je potolkla. Na sokolskem telo* vadišču je padel 20letni Ivan Veber iz Opflotnice z droga ter 6i Tazbil noano kost. Tudi slednji trije se zdravijo v bol* niči. Že leta in leta n' bila letina češenj ta« ko bogata, kakor letos. Na v;dovdansko nedeljo je prispelo na mariborski trg 4b vozov češenj, četudi je že trg 'sam bil poln prodajalcev tega sadja. Cena 6e je gibala med 1 do 1.50tDin za liter. Konec junija pa lahko beležimo maro senzacijo: sneg na Pohorju... Pasjedmev* na senzacija zares in Bog ne daj, da bi bi* la izrodek fantazje! Je bela, či6>to bela resnica, katero smo čutili tudi Maribor* čani. Čuden hlad nas je božal zjutraj. Po* tem pa so prišli pohorski turisti domov in potrdili našo domnevo: Na Pohorju je padel sneg. Sicer ni bilo s le ž njim% a vendar je bil sneg, pravi in pristn'... Kaj 6ličnega ne pomnimo. Mar bomo re6 še poleti doživeli kako — smučarsko tekmo? DANES PREMIERA! Znižane letne cene! Božanska žena Marlene Dietrich najpopularnejša filmska umetnica v grandijozni umetnini mojstra režije: J. v. Stcrnberga Samomor mladega brivskega mojstra Mlad brivec se je zastrupil tik pred otvoritvijo lastnega brivskega salona Konilce, 29. iuniia. V četrtek zjutraj se ie zastrupil brivski TKtmočnik Dri tukajšnjem brivcu "Radiču Letner Alojzij, star 32 let. doma iz I V sredo zvečer je imel Letner s svojimi Drijatelji poslovilni večer, ker je nameraval drujzo iutro ob 9. zapustiti Koniice in se odpeljati v Apače, kjer bi otvoril svoi lastni brivski salon. Ze v družbi zvečer ?e b'l precej zami-mišljen. vendar ni nihče slutil, kaj se bo zsrodilo Druzo lutro je našel Letneria. kr-vaveza in v nezavesti se nahajajočeza, le-žečesa na pripravljenih potnih košarah pi-smonoša. ki je imel zanj nekaj kart. Na mizi je stala časa z ostankom razstonHene-sra sublimata. tako da se ie takoj vedelo, da se je Letner zastrupil. Spravili so sra v tukajšnjo bolnico, kier ie v petek zjutraj izdihnil. Pogreb pomilovanja vrednega simpatičnega moža se je vršil včeraj. Poleti je treba lase bolj negovati! Prah in vročina škodujeta lasem. Če jih redno umivate z Elida Shampoonom — Vam ostanejo lepi in zdravil . Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO Rabutarji ubijalci Štirje pijani rabutarji so ubili na Orlah malega posestnika Podržaja, kateremu so kradli češnje Ljubljana 29. junija Na vidovdansko nedeljo se je že zgodaj zjutraj razširila po Dolenjski cesti in Ga-ljevici vest, da so neki sirovi rabutarji ubili na Orlah nekega posestnika, ki jim je zabranil trganje češenj. O uboju je bila takoj zjutraj obveščena orožniška postaja v Škofljici, ki je začela poizvedovati za ubijalci. Zločin se je zgodil takole: Kovaški pomočnik, 1. 1903. rojeni Ferdinand Grebene iz Spodnje Slivnice pri Krki, brezposelni delavec in klatež, 1. 1911. na Igu rojeni Stanko štrukelj, na Selu, občina Rudnik, 1. 1909. rojeni čevljarski pomočnik France Možina in 1. 1910. v Srednji vasi pri Rudniku rojeni in že enkrat zaradi tepeža obsojeni delavec Ivan Kam-nikar so v soboto okoli polnoči prav divje razgrajali po Rudniku in pijani odšli na Orle, da bi tam kradli češnje. Spravili so se na drevje, ki ga je gojil z vso skrbjo uslužbenec pri tesarskem mojstru g. Pustu in mali posestnik g. Leopold Podržaj, 32-letni mož, stanujoč na Orlah. Ponočnjaki so lomili vejevje in napravili ogromno škodo. Podržaj, ki je videl vandalsko početje, jim je mirno dejal: »Fantje, lahko jeste češnje, pustite mi pa drevo!« Te besede so pijance razburile, da so se spravili nad gospodarja in ga začeli najprej obdelovati z zaušnicami, a naposled ga je nekdo s polmetrskim bukovim polenom udaril v zatilnik *n v prsa. Podržaj se je zgrudil na tla in obležal na mestu nezavesten. Njegova stara mati je klicala na pomoč in prihiteli so sosedje, da bi re- Živa goreča bakla Brezovica, 29. Junija. V Sinji gorici pri Brezovici, na lepem posestvu posestnika Gregorke, so davi odšli k maši ,doma pri otrokih je ostala samo 161etna domača hčerka Valentina, dočim je bil oče pod streho, ko se je dogodil zelo tragičen dogodek. Valentina je okoli 7. ui"e na špiritu kuhala zajtrk otrokom. Dvignila je samovar tako nespretno, da se je špirit razlil na njeno obleko, ki se je takoj vnela. Revica je bežala kakor goreia baklja iz hiše in Pe začela valjati po travi- Ni pomagalo. Vsa obleka je na njej zgorela in dekle jo obležalo popolnoma obžgaao, nezavestno. Poklicali so reševalno postajo v Ljublja- ni, ki je z avtom z največjo brzino ponesre-čenko odpeljala v bolnico. Reševalci so nesrečno deklico zavili v rjuho, ker ji niso drugače mogli nuditi nikake druge pomoči. Strašen je bil pogled na opekline po vsem telesu, zgoreli so ji tudi lasje. Nesrečno deklico je popoldne smrt rešila trpljenja. fTO zobna pasta n a | b o I ] š a ! Pri Pirnat. Rozman, Wldmayer dobite PAN, * Obleke ln klobuke kemično čisti, barva, pijsira in lika tovarna Jo«. Reich. veža spravili k zavesti. Nezavestnega Podižaja j s nato posestnik Matija Jeršin iz Srednjt vasi naložil na voz in ga odpeljal v ijubljansko bolnico. Tik pred bolnico pa je Podržaj umrl in dežurni zdravnik je ob 3. zjutraj mogel kon-statirati le nastop smrti. Posestnik Jeršin je zato odpeljal truplo nazaj na Orle in je danes proti večeru sodna komisija pod vodstvom sodnika g. Rajka LederLasa izvedla sodno obdukcijo. Zločin je bil takoj prijavljen orožDikom-v Škofljici, ki so začeli zasledovati uoijal-ce. Največja zasluga, da so jih dobili, gre ključavničarskemu pomočniku Franu Bab-šku iz Ljubljane, ki je ves dogodek neposredno opazoval. Orožniki so že ob 10. «lo-poldne aretirali vse štiri krivce, ki so jiM natanko zaslišali in nato s popjldanskira vlakom ob 14.45 pripeljali v ljubljanske zapore. Glavni krivec France Grebene je orožnikom priznal, da je res s polenom udaril Podržaja, a se je zagovarjal, da Je to napravil v silobranu, češ, da ga je Falržaj poprej udaril s polenom. Klatež štrukelj pa je priznal, da je poprej Podržaja pretepel, dočim sta ostala dva zatrjevala, da se dejansko nista lotila Podržaja. Zahvala, da so bili ubijalci tako hitro prijeti, gre orožnikom iz Škofljice. Orož-niški narednik g. Fran Kocutar, orožniški kaplar g. Anton Petrovič in orožnik g. Silvester Mlakar so bili od ranega jutra vse dopoldne na delu in so kmalu izsledili zlo-čince; ki so jih potem, kakor omenjeno, eskortirali v Ljubljano. Pokojnik zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Namestu tihotapca je zasačil vlomilca Zasledovani vlomilec je odvrgel ukradeno blagajno, da je lahko zbežal Slatina Radenci, 29. junija V noči od 26. na 27. t. m. okrog 3. ure zjutraj je šel v službo podpreglednik tukajšnje finančne kontrole g. Ivan Rajh in je med potjo zapazil možaka, ki je imel nahrbtnik in v rokah nekak paket. Ker je g. Rajh mislil, da je neznanec kak tihotapec, je stopil s kolesa. Prav vljudno mu je možak voščil dobro jutro, a ko ga je podpreglednik začel izpraševati, od kod in kam, se je tujec silno prestrašil in zbežal. Ko se begunec na trikratni stoj ni ustavil, je hotel finančni organ streljati s puško, a se puška, kakor nalašč, ni sprožila. Potegnil je revolver in tekel nekaj časa za ubeglim, a tudi revolver ni funkcioniral. Zasledovanja pa se je nezanec le toliko prestrašil, da je vrgel na tla ročno blagajno, ki jo je imel v rokah in ki je tehtala okrog 6—7 kg, da ga ne bi pri begu ovirala. G. Rajh je pobral ročno blagajno in šel iskat pomoč. Medtem se je tujec, ki je neznano kje izvršil vlom, že skril na varno. Povpraševanje po kmaju vloma je bilo brezuspeSno. Okrog pol 11. pa je prihitel na orožni-ško postajo tukajšnji restavrater g. Mar-šik, ki je ves upehan začel pripovedovati, da mu je bila ukradena ročna blagajna, v kateri je imel razen več važnih dokumentov tudi 3000 Din gotovine. Skupno so šli potem na oddelek finančne kontrole, kjer je restavrater z velikim veseljem vzel svojo blagajno pod pazduho in jo po komisijskem ogledu odnesel zopet na varno. Pripovedoval je, da jo je imel v shrambi, ki je zamrežena, zaradi česar mu je popolnoma nerazumljivo, kako je prišla vlomilcu v roke. Natančnejša preiskava, izvedena po orožnikih in finančni kontroli, je ugotovila, da je bil vlomilec z eno osebo od služinčadi v dogovoru in mu je ta v pripravnem momentu pri zadnjih vratih izročila blagajno. Orožništvo je vlomilcu že na sledu. Podpreglednik g. Ivan Rajh je že v več primerih, posebno pri tihotapcih, imel srečno roko. Napaden v lastni hiši Neznan vlomilec je z nožem nevarno ranil hišnega gospodarja Tuje in zanimive orijentalske lju-bavne pustolovine v Maroku tvorijo ozadje divno lepe ljubavne drame o lepi kabaretni pevki, ki je po mnogih razočaranjih našla pot k silni, globoki in neminljivi ljubezni. Maroko! Orijent! Mesto pesmi, razkošja, veselja in žalostL Danes premiera ob 4., pol 8., 9 Vi- Elitni kino Matica Telefon 2124. Telefon 2124. Noro mesto, 29. junija. V vasi Malem Strmcu, fara šmarješka, životari v svoji hišici, okrog katere se razteza njegov mali vinograd, 621etni posestnik Anton Zupan. Mož je zapustil v četrtek ob 20. svojo hišico, ki jo je zaradi vročine pustil na stežaj odprto, in se podal v vas iskat kosce, ki naj bi naslednje jutro prišli k njemu kosit- Ko se je vračal po poti iz vasi, se je na cesti še kratko ustavil, kjer se je pomenkoval z neko priletno ženico. Kmalu za njim so prišle po cesti tri neznane osebe, dva moška in ena ženska. Oba neznana moška sta se na cesti pred Zupanom ustavila ln mu posvetila z električno svetiljko v obraz, izpregovorila nekaj besedi, nakar so vsi triie neznanci nadaljevali svojo pot. Ko je Župan okrog 22. ure prispel do- mov, je na svoje veliko presenečenje opa* zil, da se v njegovi sobi nahaja eden prejšnjih neznancev, ki je z vso naglico brskal po stari skrinji, kjer je imel starec spravljene svoje dragocenosti. Kljub svojim letom ie Zupan stavil tujca na odgovor in ga zgrabil, da bi ga vrgel iz hiše. Moža sta se spoprijela in po kratki borbi je vlomilec z naglico prijel za svoj nož, s katerim je Zupanu prizadejal več vbodov, izmed katerih sta dva zelo nevarna. Zupan ima presekano prsno votlino in ranjena na levi strani pljuča. Neznani zločinec je po krvavem dejanju pobegnil. Starčka so pozneje prepeljali v kandijsko bolnico na zdravljenje. Zločin ie bil prijavljen orožništvu, ki sedaj išeo neznano trojico. Ljudje, ki trpijo na otežkočeni telesni potrebi, ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jose-fove« grenčice. Vodilni zdravniki kirur-gičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz J,osefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Jeseniško gostovanje koroških bratov iz Roža Jesenice, 29. junija. V nedeljo je uprizorilo Izobraževalno društvo »Kot« iz št Jakoba v Rožu v Sokolskem domu na Jesenicah šket-špicar-jevo »Miklovo Zalo«. Za gostovanje bratov z one strani Karavank je vladal« na Jesenicah izredno veliko zanimanje, že dva dni prej so bili prostori v veliki dvorani popolnoma razprodani. Kljub temu pa je ogromna množica še pritiskala na blagajno, ki je oddala še nekaj stojišč, a večina ni mogla več v prenatrpano dvorano. Med občinstvom smo opazili pesnika Otona Župančiča, autorja Jakoba š p i c a r • j a, koroškega rojaka dr. Janežiča z Bleda ter druge ugledne osebnosti z Jesenic ln okolice. Vsi igralci so podali svoje vloge prav dovršeno ter dokazali, da so poleg dobrih di-letantov tudi najboljši pevcL Občinstvo jih je ob vsaki sliki, zlasti pa na koncu, živahno aklamirak). Po predstavi se je vršil v Sokolskem domu družabni sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan in je potekel zelo animirano. Starešina Sokolskega društva Jesenice je kot domačin pozdravil brate z Wbrs>"!*": ' dami ter je posebno poudarja!: »P"'šLi ste med nas — ne zaradi kake neumestne litične manifestacije ali demonstracije, ki bi morda ne bila združljiva z dobrim sosedstvom, ki vlada v odnošajih med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, temveč zato, ker spajajo vas in nas ne-razdružne vezi iste narodnosti, iste kulture in istega jezika, vezi, ki slone na naravnih zakonih, kateri urejajo življenje narodov, vezi, ki jih tudi mednarodno pravo priznava in potrjuje, v instituciji mednarodne zaščite narodnih manjšin. Te vezi so tem trdnejše, ker imajo svojo osnovo tudi v zgodovinskih okolnostih, skupnih vaši deželi, lepi zeleni Koroški, in našemu I narodu, ki šteje Gosposvetsko polje med svoje najsvetejše tradicije in ki vidi v vaši deželi zibelko svoje narodne kulture. Zato bodite pozdravljeni v naši sredi, dragi bratje, drage sestre, sprejmite našo prisrčno zahvalo za vaš poset, ponesite tudi naše Iskrene bratske pozdrave vsem rojakom na Koroškem in dovolite mi, da dvignem čašo na čast vaše lepe dežele in na zdravje predsednika zvezne republike Avstrije, vašega državnega poglavarja« Ali ste 2e naročnik slovenske ilustrovane te« denske revije »Življenje in svet"? Univerza higijene Obisk velike higijenske razstave v Dresdenu Pred vsem svetom leži z mednarodne hi* gienrike razstave v Dresdenu odprta velika učna knjiga o negi ljudskega zdravja. Ves kulitunr svet, ki je postavil to monumen* talno delo, bo to delo tudi razumel; saj je ▼ službi zdravja posameznika kakor tudi zdravja vsega človeštva. Zdravje je največje bogastvo človeštva in največja dobrina narodov. Zdravje pome* ni srečo za posameznika ter silo in moč na« rodov. Brez higiene in zdravega naroda ni kulture in ni zdrave države. Hig ena je po* goj za zdravje, za razvoj in procvit. Srečna je bi'a misel, da se z veliko raz* stavo higiene poveliča njen pomen. Mednarodni značaj te razstave 'je še bolj poudaril splošno zanimanje zanie. Zastopanih je na njej nič manj kot 23 dr* žav, med njim' Amerika. Angliji, Argen* fina, Avstrija, češkoslovaška. Čile. Danska, Gdantfko. Francija. Italija. Japonska, Jugo* slavija. Litva, Mehika, Nemčija, Nizozem* sika. Norveška, Rumunija, Rusija, Španija, Švedska in Turčija. Obseg te svetovne razstave je naravnnst wnpozanten. Razstavo' prostor leži v »Ve* kem vrtu«, ki meri 45 hektarjev. Kdor ho* le razstavo proučiti in res videti vse, kar mu nudi, se mora zaupati vodji, ki mu jo pokaže od pavUjona do paviljona. Obhod razstave traja z vodjo nič manj kot osem »r. ,. Prva pot po vstopu nas vodi v razstavo bolnice. V njej je nameščen h 73 bolniških prosto* tvv v najoriginalnejši opremi. Bolnica nudi nazoren pregled bolnikove sprejemnice, či* tablice, sobe za poedinca, bolniške sobe za reč bolnikov, dvorane za seciranje in ope* racije ter oddelke za infekc jske, otroške, očesne in ušesne bolezni, za rentgenologijo, bolniško lekarno in najrazličnejše posebne laboratorije. Posebno častno mesto zavzema na raz* artavi športni prostor ter paviljon telesne kulture. fTa del razstave nudi vsakomur priliko za pregled športnega in telesno * kulturnega udejstvovanja po spolu, starosti >'n telesni konstrukciji. Poseben paviljon je posvečen zdravemu duševnemu življenju, problemu, o katerem se v moderni dobi mnogo razprav* Ija in ki še vedno ni dovolj preiskan. Obiskovalca presneti nato velika monu* mentalna stavba higienskega muzeja, Iti je razdeljen v 23 razstavnih prostorov v treh etažah in pokriva 5500 kvadratnih me* trov. Ta muzej je središče vse razstave sploh. Najzanimivejša je v muzeju razstava skupine človeka. Ta skupina nudi ob i sko* ▼alcu vpogled v delovanje in ustroj člo* veškeag telesa posebno nazorno s prozor* nim umetnim človekom. Prozorni umetni človek je zanvsel, nad katero je strmelo dosedaj že dkoli 4 milrjone obiskovalcev te največ* je higienske razsrtave na svetu. Na prozor* nem umetnem človeku je v63kdo na last* ne oči videl, kr«ko duhovito in presenetili* vo precizno je ustvarjeno človeško telo in kako malo ve vsakdo o tem, dasi živmo v dobi najmodernejših pridobitev. Prozorni človek stoji na črni okrogli mizi. Izdelan je iz stekla v nadnaravni velikosti s harmonič* no dovršen m organizmom. Prozorni lik je električno razsvetljen in nudi opazovalcu najpodrobnejši pregled v sestavi mišičja, živčevja, ožilja, okostja in vseh ostalih no* traniili organov. Slika je tako jasna in či* sta, kakor je ne dajo niti Rontgenov' žarki. Skupini človeka je priključena skupina žene posebej kot soproge in matere s po* sebnim ozirom na podedovanje, evgenetiko in prehrano. Ta oddelek nudi tudi pregled vseh nalezljivih bolezni. Poleg muzeja je dalje poseben paviljon s sJkuipnami za splošno nego telesa, za otroka in za ženo v družini in poklicu. Skupini otroka in dojenSka je posvečena največja pozornost. V tem oddeliku vabi obiskovalce velika ©lika, ki kaže srečno ma* ter v objemu svojih zdravih otrok. Sliko d či napis: »Otroci so sreča vseh narodov!« Skupini dojenčka je posebno zaradi tega posvečeno posebno mesto, ker so hoteli razstavljalci z njo opozoriti na važnost ne* ge in razvoj nežnega človeškega bitja v ča* sih, ko je nazadovanje porodov skoraj po* vsod pereč problem. Siplošno nego telesa poudarja io vsi oddelku razstave kot kultur* no in življensko potrebo. Podrobneje je ob* razloženo,' kako je treba pravilno utrjevati posamezne ude, posamezne mišce, kožo, zobovje itd. t Po pregledu zelo poučne čkupme o delu in obrtni higieni nas vodi pot na trg narodov, kjer razstavlja v številnih paviljonih 29 dr« žav in mednarodnih organizacij. Pred do* hodom na trg narodov je vel'ka mednarod* na restavracija s 36 metrov visokim stol* pom, ki je v večernih urah bajno razsvet* ljen. Od te restavracije ni več daleč do ce* 6te sto studencev, vodnemu in svetlobnemu oudesu razstave. Med drevjem prši v dol* ž mi 320 metrov 244 vodometov, ki nudiijo posebno zvečer, ko so pestro razsvetljeni, diven pogled. Na koncu ceste sto studen* cev je pod starimi hrast' nameščena skupi* na za poljedelstvo. Dolga pot od paviljona do paviljona Jfe zelo utrudljiva. Po okrepčilu v podeželski gostilni vstopim v liliputansko razstavno železnico in se odpeljemo do svojevrstnega Požar, ki ie napravil za milijon dolarjev škode Pri Levarrenu v New Yerseyu se je iz neprevidnosti vnela črpalka za bencin. Gasilna društva, ki so bila pozvana na pomoč, so napela vse sile, da bi požar lokalizirala, vendar se ogenj ni dal ustaviti in se je naglo razširil te rnapravU že doslej za milijon dolarjev škode. V 40 urah Iz Skadra v Prago Ko -voziva proti mostu, opazi g. Rosa v zadnjem hipu spuščeno zapornico. Jaz; je ®T>loh nisem niti videl. Zapornica je bila (pobarvana, kakor je to običajno, tako da je v sivini megle sploh ni bilo videti. Predpis je sicer, da morajo biti zatvormce na prometnih cestah ponoči razsvetljene m opremljene z varnostno svetilko, toda o vsem tem v Karlovcu ni nobenega sledu. Da ni g. Rosa tako naglo in spretno zavil v stran, bi se bila z vso brzino zaletela v zapornico in katastrofa bi bila neizogibna. Le toliko, da nisva porušila lesene kolibe, v kateri je spal mitničar spanje pravičnega. . No, takih kozjih molitvic, kakor jih ;e spustil g. Rosa nad preplašenega mitničar-ia, nisem zlepa slišal. Bile so »internacionalne«, v vseh jezikih in v vseh nijansah. Jaz bi mu bil rad pomagal, pa kaj »boljšega« mi ni prišlo več na um. — Ne samo, da človek riskira življenje zaradi teh slabih cest, mu še nastavljajo tako past! se je jezil g. Rosa. — Naznanil vas bom, ker nimate nič luči. Takoj odprite in naju sedaj še ne zadržujte. — Deset d mara imate da platite! sili mitničar. — Kaj, to še tudi! človek se skoro ubije, potem pa naj še plača! škoda, da nimam na mestu male škodovke »Sentinela«, onega velikega parnega avtomobila, pa bi mu ra-ziral zapornico, kolibo in njega, mi ves razkačen pravi g. Rosa. _ Nič n€ plačam! Naznanil vas bom! _ Potem pa ne odprem, se odreže mitničar in zopet izgine v svojo kolibo. _ Kaj hočeva, zapornica je zaklenjena. Kar tako se tudi ne da dvigniti. Med tem se je pripodil še regiment psov, ki »o besno lajali na naju. Nič ni poma- poslopga ▼ oMH veflke krogle, prvega t® vrste na »vetu. Stavba ma več nadstropij s trgovinami, restavracijo in kavarno ter nudi ikrasen razgled na ves razstavni prostor. Prav na koncu je še privlačna skupina o praznoverju in zdravju. Ta skupina razgrinja marsikatero prazno vero in tajinstveno trditev, ki je često škodljiva tud: za zdravtje. V tem oddelku so ovekovečene vedeževalke, ki prorokuje« jo sigurno bodočnost in ohranjene najrazlič« nejše vraže od srednjega veka dafje. Med imeni na tem oddelku zanimata najbolj imeni dr. Eisenbarta in Zeileisa. Med higiensko razstavo je bilo v Dre«» denu nad 100 raznih kongresov, med njimi tudi VI. mednarodni kongres evropske uni» je dentistov. Pot po divni razstavi v korist ljudskega zdravja je veličasten in nudi obiskovalcu res toliko, da nihče ne bi smel žal i tj str o« škov n truda, da bi si jo ogledal. V intere« su svojega zdravja in zdravja vseh, ki živi« jo z njim! Ivan Radovan (Ljubljana). DR. JOŽE RANT v ŠKOFJI LOKI zopet redno ordinira ia jsobozdravniStvo, čeljustno kirurgijo In ortodontijo. 8583 Tragičen konec svetovne vožnje s čolnom Letos 16. aprila sta odrinila iz Augsbur-ga dva mlada brezposelna delavca Spock in Bossel z zložljivim čolnom na svetovno potovanje. Premagala sta srečno težave Dunava in dospela v Črno morje ln od tam v Carigrad. Blizu Smirne pa Je nastal na Egejskem morju vihar, ki je prekucnil čoln in ob tej priliki sta oba utonila. Morilki iz Marseifla Iz Marseilla poročajo, da ie državno pravdništvo izpopolnilo obtožnico oroti nemškima sestrama Schmidt. ki sta zagrešili zavarovalno goljufijo za 1,700-000 frankov. z novimi obdolžitvami. Sestri sta osumljeni, da sta spravili na druei svet tudi svoje može. Baje sta posuli njih trupla v kopeljni kadi z žvepleno kislino. Obe sta bili omoženi s Francozi in obema sta umrla moža kmalu po poroki. Zdaj so trupli ekshumirali. da uzotoviio delež njune zločinske krivde.__ Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c« IZ* Neurja v Franciji Iz Pariza poročajo, da so nekateri kraj na Francoskem občutno poškodovani zaradi neviht ln neurij v zadnjih dnevih. Vinogradi v okolici Saumurja so silno trpeli. Lilo je kakor iz škafa in ljudje so se bali, da bo prišlo do novega potopa. Vode je bilo toliko, da je mestoma segala hišam do prvega nadstropja, šest hiš se je zrušilo ln neka 701etna ženska Je utonila. Več krajev Je tudi oklestila toča, ki je uničila del žitne in sadne letine. Aretacije oglednih odvetnikov na Angleškem Veliko senzacijo eo doživeli to dni meščani angleškega mesta Glasgow, kjer so oblasti napovedale aretacijo več strokovnjakom za gruntne bukve tn advokatom. Aretiranči so obtoženi, da so s lažnimi podatki preslepili več tvrdk ter pripomogli do velike goljufije Lloydovo banke. Aretiran je tudi bivši ravnatelj velike tekstilne tvornico v Batleyu, ki Je oSkodoval Lioy-dov zavod za 50.000 funtov. Žensko krilo namesto padala Pri morskih čereh v Weymouthu na Angleškem se je primerila neki dami is Bristola nenavadna nezgoda. Angležinja Js splezala na visoko skalo, kjer se Ji Je spodrsnilo, da je padla z višine 60 m v vodo. K sreči je imela na sebi široko krilo z gubami, ki so se pri padcu razpele nalik padalu, tako da je mirno sedla na vodo, kjer so Jo takoj rešili lz valov rihdčL 1500 m. — dom Kofce Gorsko letovišča. Penzion Din 50 do 60. 8574 galo, kovača ven ln šele potem se Je zaspani mitničar počasi spravil nad ključavnico. _ Le malo hitreje, nimava časa kakor vi, se je hudoval g. Rosa in divje pognal avto, ko je bila zapornica jedva malo dvignjena, tako da malone ni odtrgala strehe. Kravalček z mitničarjem mi je popolnoma pregnal zaspanec. Po praznih, a raz-voženih in blatnih ulicah sicer prijaznega Karlovca nisva naletela več na nobeno oviro in kmalu sva se znašla pred drugo mitnico pri opekarni. Seveda je bila zapornica spuščena. Toda mitničar je bil k sreči žfe pokonci in je .kmalu odprl, da sva mogla dalje. Megla pa je bila zopet taka da %e ni videlo skoro pred nosom. Zaradi rane ure so bile ceste še prazne in tako je g. Rosa vozil kljub temu z brzino, da sva bila ob 4.30 zjutraj že v Ja-strebar&keim. Mislim, da je bil to najslabši del ceste na vsej dolgi poti iz Albanije do Prage. Kotanja pri kotanji, da je avto kar odskakoval. Ob še živem spominu na kar-lovškega mitničarja sva se raje izognila Zagreba in zavila za Jastrebarskim kar na levo proti Podsusedu. Kljub zgodnji uri sva že srečavala zastavne kmetice, ki so nesle mleko, sir in perutnino v Zagreb. Vedno gostejši so bili tudi kmečki vozovi. Gospod Rosa je moral voziti skrajno previdno, ker se seljaki še vedno bore malo zmenijo za cestnopolicijski red in vozijo, kakor pač nanese, samo ne po pravi strani V gosji megli je bilo vozila opaziti šele v zadnjem trenutku in parkrat ni manjkalo mnogo, da bi ne doživela karambolček. Naposled se izmotava iz teh neprijetnosti in jadrno jo reževa skozi Krapinske Toplice io Rogatec proti Rogaški Slatini. Tu je megla malo popustila. Rogaška Slatina, TehaiFai del rubrike arejaje svtetefaaičai oddelek Vacaum 09 Companr. d. i. ki Je v poletju tako prijetem kraj, J« bila popolnoma pusta in zapuščena. Le par delavcev je razkopavalo cesto. Za Slatino za-vijeva na desno proti Poljčanam. Zopet je začelo deževati, tako da je kar brizgalo na vse strani. — Hvala bogu, kmalu sva zopet na državni cesti, me tolaži g. Rosa, ko sem čel tožiti, da me bole že vse kosti. Res ni trajalo dolgo, ko sva dospela v Slovensko Bistrico. Toda bil sem znova razočaran. Cesta je bila še slabša. Mariborski avtobusi, ki vozijo v Konjice tn Celje, so nekoč gladko cesto tako razrill, da skoro več ne zasluži častnega imena državne ceste. Toda gospod Rosa se na to ni mnogo oziral. — Tempo, tempo, sakramet, drugače bova imela zamudo! je neprestano zatrjeval in vozil, da mi je kar sapo jemalo. Ko prideva pod bistriške hribe, postane g. Rosa vznemirjen. _ Kaj pa je? Ali nI kaj v redu? — Zdi se mi, da zadaj nekaj klopoče. Bova morala ustaviti in pregledati. Pa prej ne ko v Mariboru. Tam so gotovo boljši mehaniki, kakor pa v Metkoviču. Mimo Tezma dn vodovoda sva kmalu v mestu ln na odcepu ceste proti mostu zavije g. Rosa kar na dvorišče mehanične delavnice g. Marinija. Lilo je kot iz škafa. Začuden je pribitel mojster iz delavnice, ko je zagledal avto z dirkalno številko. _ Kaj vi? gospod Rosa, je ves presenečen pozdravil, ko nas je spoznal. Od daleč prihajate, kakor sklepam po avtomobilu. Pa na dirki? — Iz Albanije se voziva v Prago, mu pojasni g. Rosa. Med tem je mojster že naročil osobjn, naj takoj napravijo v delavnici prostor. Hitro »o porinili neki avtomobil ven, pa našega notri. Nisem se še prav ogledal, je bil že opran in od V6eh strani so ga pregledovali. K sreči ni bilo nikakega resnej- Koliko bencina potroši vas avto? Pod tem naslovom najdemo v zadnji številki berlinske revije >Ford im Bild« zanimiv članek, ki ga prevedenega prinašamo v izvlečku. Ekonomija motornega vozila je odvisna v prvi vrsti od porabe bencina. Zato pazi vsak lastnik avtomobila na to, da njegovo vozilo porabi čim manj goriva. Predpogoj za primerno porabo bencina Je dobra konstrukcija motorja in uplinjača. Na to so se tovarne avtomobilov seveda vedno ozirale. V vsakem prospektu najdemo tudi točne podatke o porabi bencina, vendar to še ni dovoljno jamstvo, da avto res ne porabi več kakor je tam navedeno, kajti mnogokrat so te številke teoretične in temelje na laboratorijskih poizkusih. Zato se tudi neredko zgodi, da pride avtomobilist k trgovcu in se pritožuje, da porabi njegov avtomobil mnogo več bencina kakor pa Je navedeno v prospektu. Navadno se tedaj meri s posodami, ki so ravno pri roki, in napravi se nekoliko poizkusov, ki pa navadno ne dajo točnih rezultatov. Pripomočki, ki se uporabljajo za te poizkuse, so navadno zeJo pomanjkljivi, tako da odjemalec nima dovoljnega zaupanja. Da bi se to sprečilo, je zdaj konstruiran poseben aparat za merjenje porabe, ki je že prijavljen patentnemu uradu. Aparat sicer ni tako poceni, da bi si ga lahko vsak lastnik motornega vozila nabavil. To tudi ni svr-ha aparata, ker je treba porabo bencina le tedaj meriti, če se prepričamo, da je ta res prevelika. Ti aparati se bodo zato prodajah trgovcem in avtomobilisti bodo pri tem trgovcu napravili potrebna merjenja. Aparat za merjenje se zelo lahko vgradi v avtomobil. Samo merjenje se izvrši na naslednji način: posoda za merjenje, ki vsebuje pol litra goriva, se napolni. To polnjenje ne vpliva na delovanje motorja, ker gre v posodo le višek goriva v vodu uplinjača. Potem, ko smo stavili avto v pogon, zabeležimo število kilometrov. Ravno tako ob koncu vožnje, da iz razlike vidimo, koliko km je prevozilo vozilo s pol litra bencina. Ta poizkus je dobro ponoviti in sicer je najbolje, če se ista proga v obratni smeri prevozi, ker s tem izravnamo razlike v terenu. Če bomo n. pr. prevozili s pol litra bencina pri prvi vožnji 6 km, a pri vožnji v obratni smeri samo 4 km, vemo, da z 1 litrom bencina prevozimo 10 km. Pri poizkusih bomo seveda izbrali take ceste, kakor jih imamo pri navadnih turah. Ce bomo pri tem poizkusu našli, da Je poraba bencina prevelika, potem je tudi lahko mogoče in mnogokrat popolnoma gotovo, da nekaj v motorju, oziroma vozilu sploh ni v redu. Seveda ni vedno reči, da motor ni v redu, čeprav so n. pr. napačna razdalja elektrod svečice, napačni vžig ali napačno postavljen uplinjač ali pomanjkljiva kompresija mnogokrat vzroki prevelike porabe goriva. Ce smo ugotovili, da je T motorju vse v redu, moramo preiskati gume, t. j. ako imajo pravilni zračni tlak, nadalje moramo preiskati zavore in sklopke, ker tudi napake v teh delih avtomobila vplivajo na porabo bencina. Novi aparat za merjenje porabe bencina je na ta način ne samo kontrola porabe, ampak tudi kontrola za to, da se vidi, ako so posamezni deli vozila v redu. Grand Prix Nemčije. Dne 19. julija se bo vršilo v Niirburgringu, kakor smo že na kratko poročali, tekmovanje avtomobilov za veliko nagrado Nemčije. Iz prijav, ki so do sedaj prispele avto-klubu v Berlinu, je razvidno, da bo ta dirka ena najzanimivejših v tem letu. Med prijavljenimi vozači so sledeči, ki veljajo že sedaj kot nevarni tekmeci: angleški prvovrstni amater Earl Ho-we, ki je z uspehom tekmoval na zadnji dirki za Grand Prix Monaca, dolgoletni dirkač Volkhardt, ki bo startal na malem avtomobilu Neander, B. Ivanowsky na avtu Mercedes, avstrijski vozač grof Arco -Zinneberg na Amilcaru, ameriški rekorder Shafer, ki bo sedaj nastopil prvič v Evropi, L dr. Mednarodna gorska dirka. Od 31. julija do 6. avgusta se vrši mednarodna gorska dirka, ki je po številu tretja. Letošnjo vožnjo priredijo avtomobilski klubi sledečih držav: Nemčije, Francije, Švice, Avstrije in Italije. Proga, po kateri se bo tekmovalo, je dolga vsega skupaj 2366 km in gre čez 17 najvišjih gorskih grebenov. Dirka je razdeljena v 6 etap in sicer: 1. etapa (31. julija); MOnchen—Innsbruck. 348 km; 2. etapa (1. avgusta): Innsbruck—St. Mo-ritz, 378 km; 3. etapa (2. avgusta): St. Moritz—Turin, 415 km; 4. etapa (3. avgusta): Turin—Nizza, 337 km; 5. etapa (4. avgusta): Nizza—ženeva, 500 km; 6. etapa (5. avgusta): ženeva—Bern, 388 km. češka motorna kolesa. Pred kratkim se je vršila blizu Prage velika gorska dirka za avtomobile in motorna kolesa. Pri tej priliki je prvič nastopil vozač domače tovarne motornih koles JAWA. Dotlej je malokdo vedel za to češko tovarno motornih koles, ki producira že nad 2 leti motocikle po licenci Wanderer. Ta tovarna je sedaj angažirala tudi znanega angleškega kon-strukterja Patchetta, ki ima baje nalogo, da še nadalje izboljša konstrukcijo teh motornih koles in sicer dotlej, dokler bodo lahko z uspehom sodelovala na motocikli-stičnih dirkah. Malih avtomobilov Je vedno več. Nemške tovarne avtomobilov so z uspehi zadnjih mesecev lahko prav zadovoljne, v prvi vrsti seveda tovarne malih avtomobilov. Taji o so n. pr. tovarne Hanomag'. Wanderer. DKW v prvih 4 mesecih letošnjega leta prodale skoro za 40 odstotkov več avtomobilov kakor pa v istem razdobju lanskega leta. Avtomobilska nesreča na Arlberškem prelazu ■■■A -»»s^žžž^žilj^^BiB ;v?-: ' ■ : r: ± ' ^^^^^^''T ., - * -"' ■ - - 4 >x,' / ■ - ' ■ 'V ; >.,s. \ V-:*-' . s . '';'. J-fl1 ti - - .V l|s_- — ■ ■■■■ ■■'*/'' 7 ■ ' '. ' - ■ - ■ , : " 1?; •• V mmmmm Na Ariberškem prelazu blizu sv. Krištofa na Tirolskem je zgrmel avtobus z bavar-skimi romarji, ki so se peljali na božjo pot, čez neki ovinek v giobočmo 25 metrov. Romarji so deloma poskakali, deloma zleteli iz vozila. 13 oseb je bflo težko ranjenih, avtobus se je popolnoma razbil ftega defekta. Le neka zaponka na zadnji vzmeti se Je zaradi strašnih sunkov po razkopanih cestah zrahljala. V par minutah Je bila stvar v redu. Nato je g. Rosa še hitro napisal brzojavko na praški avto-klub, da sva polovico poti srečno prevalila in da je vse v redu. G. Marini je Ijubeznji-vo takoj poslal vajenca z brzojavko na pošto, midva pa sva se zopet spravila vsak na svoje mesto. _ Niti deset minut ni trajalo, sem se čudil. _ No, vidite, to Je pravi obrtnik! Takšen mora biti, zlasti kadar se mudi, ne pa kakor oni bimbo v Metkoviču. Ko je hotel g. Rosa plačati, Je g. Marini vsako plačilo odklonil, čfeš to je športna zadeva in sploh malenkost _ Bravo! sem vzkliknil, gospod Rosa pa je dal lepo napitnino pomočnikom in že sva bila zopet na poti. — Malo še imava črne kave. Nič se n« bova ustavila, čimprej sva preko meje, tem bolje bo. Tam so dobre ceste in vozila bova, da bo veselje. Na meji nama pa tudi ne bodo delali sitnosti, kakor v Albaniji, mi razlaga g. Rosa. Ob 9.15 sva že stala pred obmejno stražnico na avstrijski meji. Do sem sva prevozila že 1.025 km. Obmejne formalnosti so bile hitro opravljene. Videč, da gre za dirko, in ker so g. Roso tudi osebno poznali, niti ni bilo treba vidirati potnih listov. Samo triptik in startno listo so potrdili in že sva smuknila na drugo stran meje pred avstrijsko obmejno postojanko. Tudi Avstrijci niso delali nikakih sitnosti. V par minutah je bilo vse v redu, četudi jaz niti nisem imel avstrijskega vizuma. Poznali so gosp. Roso in tako se za moj potni list niti niso brisali. Obe meji sva pasirala v pičlih osmih minutah. _ Tn gre vse drugače, kakor v tej prekleti Katrikoli ali kako 8e že pravi tisti albanski kull! — Kulturni ljudje, kratko potrdi g. Rosa* Prvo, kar sem opazil, je bila ogromna razlika v cesti. Od Maribora do meje Je cesta hudo razvožena, čim prestopiš mejo, si pa na — asfaltu! Avtomobila sploh ni slišati, Popolnoma tiho drsi po gladki cesti. V gpltjn sva vzela benztn. Gospod Rosa, naroča: pol bencina, pol benoola. — Kak vrag pa je zopet to, sem se čn- dfl. * J*---- ^.^J — Bencol vzamem zaradi tega, da bova lahko še hitreje vozila. Tu so ceste dobre, pa morava priliko izkoristiti. Vrhu tega pa je v Avstriji bencin na polovico cenejši, kakor pa pri nas. Meni pa je začel prav salamensko kruliti želodec. Dočim je g. Rosa nadziral polnjenje bencina, sem smuknil v trgovino in kupil par ogromnih žemelj. Nekaj narezka sva imela še v zalogi. Tudi šiice brinjevca se mi je dobro prileglo. Za vsak primer sem vzel še nekaj čokolade, kajti pot do Prage je še dolga, a g. Rosa se ne misli nikjer ustaviti. — Gremo, gremo! me je priganjal, k« sem se predolgo motovilil okrog srčkan« prodajalke. Preko' mostu in zopet sva na asfaltirani eesti. Dež je ponehal ln izza oblakov je pomežikalo solnce, a se je kmalu zopet skrilo. Znana Lantscha-aleja, par kilometrov dolga ravna cesta, je bila g. Rosi za prvo poskušnjo. Kar strmel sem. Hitrostno kazalo se je neprestano dvigalo. 60, 70, 80, 85, celo 90 km! Strela božja, tu pa res gre, sem si mislil. če bi ne videl kazalca, bi sploh ne čutil, da vozimo tako naglo. Kakor bi vozil po mizi. Nobenega sunka, nič. — Taka vožnja je pa res prijetna. Vse nekaj drugega, kakor pa tam doli pri nas! Sedaj Vam pa\ že verjamem, da bova tu lahko nadoknadila, kar sva dosedaj zamudila. I (Nadaljevanje 6. Julija). ■■ Balkanski pokal pojde drugam V nedeljo Je v najvažnejši tekmi za balkanski pokal Rumunija zasluženo zmagala nad Jugoslavijo in se plasirala na čelo tabele — Slab dan naše enajstorice — pod vodstvom slabega sodnika — Ogromen poset občinstva — V ponedeljek se je Zagreb revanžiral drugi postavi Rumunov — Tri prvenstvene tekme po ligah — Ilirijanski plavači v Kar-lovcu — Triglavski kolesarji so dobili svoje prvake Zagreb, 28. junija. Haškovo igrišče v Maksimira, ki je sicer najmanjše t Zagrebu, je bilo danes prizorišče važne meddržavne nogometne tekme. V finalu letošnje konkurence za baikansk pokal sta se srečali na njem reprezentanci Rumunije in Jugoslavije. Za sodnika je bil izbram Grk Nikolaides iz Aten. Rumunija: Jugoslavija 4:2 (1:1) Po običajnih uvodnih formelnostih je dal sodnik ob 17.40 znak za pričetek. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Rumunija: Tauber, Fogl, Albu, Robe, Steinbach, Szabo, Glanzmann, Kovacs, Szepu, Bodcia, Kocsis. Jugoslavija: Mihelčič, dc. Ivkovič, Mika-čič, inž. Arsenijevič, Premrl, Gjokič, Tir-riHiiič, Marjanovič (Moša), Hitrec, Lemešič, Zečevič. Rumunska enajstorica, ki jo je naša sportska javnost v splošnem podcenjevala in morda s tem tudi škodovala razpoloženju naših igralcev, se je pokazala v najboljši luči. Tehnično in taktično prav dobra, v igri z glavo odlična, v startu in hitrosti ne-uf, rudiji v a je vsaj v tej postavi brez dvoma eno izmed najmočnejših moštev v tekmovanju za balkanski pokal. Moštvo igra premišljeno, mirno in fair, toda odločno in s krepko voljo za zmago. Najmočnejši del rumunske elite je bila vsekakor napadalna vrsta, ki ima v srednjem napadalcu Szepu iin desnem krilu Glanzmannu najmočnejša akterja. Posebno slednji je stalno ogražal Mihelčičevo svetišče, kar pa gre deloma na račun Gjokiča, ki mu je puščal mnogo preveč prostega polja. Tudi levo krilo Kocsis je izboren tekač in dober strelec, kar je pokazal prav efektno tik pred koncem. Krilska vrsta je bila kot celota boljša od naše in ni rečeno preveč, če ji priznamo največ deleža pri zmagi. Steber srednje vrste je bil srednji krilec Steinbach, ki je v vseh ozirih za razred prekašal Premrla. Obramba je zanesljiva iu ne izgubi glave v najodločilnejših trenutkih. Tudi vratar Tauber je imel precej prilike, da je kljub krasnemu razdiralnemu delu obeh tovarišev pokazal svoje odlične sposobnosti. Nje-gjva individualna zasluga je, da naši kljub energični ofenzivi — pri stanju 3:2 — niso mogli doseči izenačenja. Morda je tudi to odločalo o nadaljnem toku igre... Enajstorica, ki je zastopala naše barve, je pokazala kljub renomeju, ki ga uživajo posamezniki v svojih moštvih, mnogo vrzeli. Kot prvo — in najbrž tudi *a neuspeh — je treba pribiti, da je krilska vrsta daleko zaostajala za nasprotnikovo. To velja predvsem za sredino in levo stran, kjer so imeli nasprotniki skoraj vselej zadnjo besedo. Premrl se je sicer trudil in pokazal sem in tja odlomke svojega nekdanjega znanja, toda v splošnem njegovo delo — posebno glede podajanja žoge v napad — niti od daleč ni dosegalo izbornih akcij vis-a-visa. Gjokič na levi je še slabši; mnogo je grešil taktično in tudi — če je uspel — je preveč zadrževal žogo. Arsenijevič — slavljenec in kapetan moštva — se je dobro izvlekoi iz afere; vsaj po odmoru je uspešno razdiral na nasprotnikovi levici. Druga vrsta, ki mora vzeti ostanek krivde za neuspeh na svoj rovaš, je bila napadalna. Trajalo je precej dolgo, preden so se videl: prvi znaki, da hočejo zaigrati skupno. V tem oziru je bil najtrdovratnejši Hitrec, ki je sicer tehnično briljiral, vendar je igral preveč sebično; to bi moral opustiti vsaj tedaj, ko je videl, da mu obramba za nobeno ceno ne da streljati. Močnejša stran napada je bila desna, kjer je deloval tudi najboljši mož moštva —■ Tirnanič. S svojimi krasnimi >driblingi« ob črti in še lepšimi pasi pred gol je po- . S"bno v drugi polovici ustvaril pred ru-munskimi vrati več zrelih pozicij; sicer pa tudi vratarja ni štedil, če je kazalo poslati med drogove. Slabo se je uveljavil Lemešič, ki se — zdi se — ni mogel znajti. Zečevič je bil boljši, vendar brez prave zveze z ostalim napadom ni prišel popolnoma do veljave. Njegov gol, ki je prinesel izenačenje prvega polčasa, je bil lep dokaz odločnosti v pravem trenutku. Obramba modro-belih ni zagrešila težjih stvari in je -vifeebno — če jo primerjamo s sprednjimi vrstami — storila svojo dolžnost v najvišji meri. Med branilci je bolj ugajal Ivkovič; sMaks« je ujel nevarne stvari. Pri tret-;em golu pa bi se bil moral vendar nekoliko prej odločiti za intervencijo. Sicer pa gremo z njim lahko po:7sod po svetu! Kako so igrali... Sprva nervozno kot vedno v važnih tekmah in — hitro. Mihelčič mora prej na delo kot Tanber, ki dobi prvi strel od Lena ešiča v 12. min. Takoj nato pa še par drugih, ki pa ne gredo mimo njega V 14. nr'n. je nevarnost na naši strani; desno krilo je prosto in zabije »volley« v levi kot. 1:0 za R. Rumuni forsirajo visoko igro, naši gredo ra njimi. Publika vpije našim: Po zemlji! Vratarja sta večkrat na delu in vedno — uspešno. V 29. min. 1. kot za J.; lepo streljano žogo zgreši Lemešič z glavo. Malo rato (33. min.) je gneča na rumunski stra-ni; Zečevič dobi od Lemešiča in pošlje iz-nenada v mrežo. 1:1. Publika podžiga; sodnika sploh ni slišati. J. ima svojih 10 minut in bombardira Tauberja, ki se ne da ugnati. Tik pred koncem mora še Mihelčič (1. kot za R.) dvakrat v ogenj; nato zopet Tauber, ki odlično reši koncentrirani napad J. a krasnim Hitrecovim strelom. Po odmoru se kolo kmalu obrne. Ze v 3. min. dobi leva zveza z desne žoge in pošlje z glavo neubranljivo v mrežo. Najlepši gol dneva! 2:1 za R. Komaj se publika pomiri, Je *e ropet gneča na naši strani. Desno krilo dofol žogo — t offsideu — pošlje pred vrata; lz gneče se zvali žoga v mrežo 3:1 za R. Rumuni diktirajo; naši »plavajo«. Ozračje je težko; pokal izginja. V 14. min. lz-vije J. 2. kot — toda brez efekta. V 1«. min. se odlikuje Tirmanič. daje »iMoši«. ki beleži efektno drugi p-ogodek. 3:2 za R. Situacija še ni čista in Tauber tma še opravka. Napadi se menjavajo; nato zopet 10 minut za J. Izravnanje Je v zraku! Sodnik spregleda več foulov; publika protestira Tirmanič in Hitrec delata kot stroj; vse zaman. R. se zopet otrese ln v 33. min. dobi brez potrebe 2. kot, ki pa najde končno pot v out. Kmalu nato sta še po en kot na vsaki strani, toda žoga noče v mrežo. J. še vedno igra na izenačenje, dasi publika že zapušča igrišče Mnogo jih je bilo, ki niso več videli, kako je dobil nepokriti Kocsis lep predložek, vodil do kazenskega prostora on poslal preko Mi-helčiča — neubranljivo v mreža 4:2 za R 43. minuta! še enkrat poseže vmes Tauber im — konec. Sodnik g. Nikolaides iz Aten ni zadovoljil. Sprva so bile njegove odločitve brezhibne; pozneje je menda podlegel tempu in prezrl več stvari, ki jih na takšni tekmi sodnik ne bi smel pustiti nekaznovanih. Glede »foulov« pa je imel prav posebn pojme, ki se popolnoma ločijo od naših. Zato je bil po zaključku deležen precej glasnih protestov... Sicer pa publika, ki je prišla, da bi videla zmagati svoje, tudi ni več objektivna! Ce je je 7000 — kot danes — je to velik hrušč tn truščt Po današnji igri kaže tabela tekem balkanski pokal naslednjo sliko: » Rumunija Jugoslavija Grška Bolgarija 5 6 4 5 4 3 2 1 0 0 o o 1 3 2 4 22:11 12: 9 10:14 8:18 Igrišče v Maksimira je bilo danes cilj tisočev -in tisočev. Iz Beograda je prišel posebni vlak; vsa bližnja in- daljna provinca je prišla. Ljubljane ni bilo mnogo; slabe zveze in preveč stroškov. Končno pa tudi truda ni malo. Zunanji obiskovalec ima prvo pot v predprodajo vstopnic. V trgovini >Gentleman« je listek s tolažilnim obvestilom: Tribine itd. razprodane! Za-padno stajanje na kasarna! Za človeka iz province je že problem, kako bo prišel na igrišče. Treba je pač ob 2. na noge, če hočeš biti ob pol 6. na svojem mestu. Po Vlaški ulici gredo procesije tramvajev, avtomobilov in pešcev. Vsa ta ogromna reka se vali v Maksimir. Vse draži ena misel: čimprej, da n£ botri ostal na cesti! Ob vhodu plapolata rumunska in naša tro-bojnica. Na tribuni tudi tako... Igrišče ie poškropljeno, na oglih plapolajo male zastavice s trobojnicami. Ob 3. odprejo prvi vhod; polagoma se polni »izapadno stajanje«, toda kmalu pritisnejo množice tudi na »istočno«. Slekli so suknjiče, pokrili glave s časopisi in posedli ob barijeri. Ob 4. nastopi vojaška godba. Vedno nove množice prihajajo in vedno težje si med njimi utirajo pot številni prodajalci osvežil in okrepčil. Ob 4.15 je napovedan pričetek hazenske tekme, ki naj odloči o najboljši jugoslovenski družini in olajša živce tisočem nestrpnežev, ki hočejo »golova« svojih! Novinarska loža je majhna; za »šest ljudi v »mirnih« časih. Danes jih je še enkrat toliko; kakšna bodo poročila... Kolega iz Beograda je menil: »Ko prvi devojci, toga devojka...« »Kdor prej pride, prej melje...« sem si mislil in sedel v prvo vrsto... Povsod ti pregovori niso točni, toda z dobro voljo in požirkom neužitnega limonovega soka se prebrodi tudi ta teža va. Hazenska tekma je bila za Zagrebčane. Beograjčani so se po prvi seriji "golov vdali in niso hoteli več trositi glasov za svoje ljubljenka Najtežje je bilo najbrž sodniku Nikoliču, ki je žrtvoval toliko truda, da bi •bila Zagreb in Beograd v tej panogi enakovredna. Concordia je s svojo krasno igro vnela celo one, ki pravijo, da hazena nima bodočnosti. Res pa je gotovo, da Concordia danes doma >in daleč naokrog nima pravega nasprotnika. Napočila je velika ura: 17.30. Množice reklamirajo enajstorice. Izza južnega konca tribun se pojavijo najprej rdeče-modri (Rumuni); godba zaigra rumunsko državno himno. Za njimi modro-beli — naši... Buren aplavz! Godba igra »Bože pravde«. Nato z druge strani nevtralni, sloki gosp. Nicolaides v spremstvu obeh stranskih... Po izmenjanih pozdravih in po končanem ognju armade fotografov se postavijo... Kot zadnji zapušča prostor Boža Simono- vič, počasnih korakov in zamišljen. Sedaj je stvar resna! In res je bila preresna! že po četrt ure smo opazili prve slabe strani. Napad Jugoslavije nima zveze; "vsak igra zase, nervozno, brez sistema... Premrl, steber mo štva, se maje... Rumuni delajo žilavo, .preudarno in mirno. Po prvem uspehu je tempo še hujši. Do odmora je še neodločeno. Po pavzi se sreča zasmehlja gostom, že po 5 minutah so na 3:1. — Publika je tiha; vse trepeta pred še hujšo razliko. Toda desna stran napada je energično v akciji in res ljubljenec Beograda zmanjša na 3:2. Sedaj bi bilo treba prijeti! To so vedeli tudi možje v dresih! Toda Tauber in smola sta storila svoje; za slabo razpoloženje je malo i>oskrbel »nevtralec« te Grške in dve minuti pred koncem smo dobili še četrti strel — med drogove. Arena se prazni. Malo hitrejše kot se J« napolnila, ker so malodušneži že prej pri izhodih. Ostali dvignejo vik in krik na sodnika. Ko se dvigne iz množice nekaj rok in palic, ga obstopijo stražniki in odvedejo v kabino. Romune sprejme maloštevilna kolonija ln jih odnese v kabine. Poljube za gole eo si deliH Igralci že m prostoru. Pozneje jih je bilo morda še kaj... Za lepo in težko zmago so jih zaslužni Zagreb Je zvečer pod vtisom najmanj pričakovanega 2:4. — Beograjski izletniki valijo krivdo na zagrebške igralce, domačini na tuje. Največ krivde prisojajo Gjo-kiču, ki pa tudi nI bil kriv vsega. Morda Je več krivo, da so naši mislili, da na zagrebških tleh ne more zmagati gost Saj je še v tekmi za prostore — vključno novinarskih —• včasih tako! Lav. S. Zagreb : Bukarešta 6:2 (3t0) Zagreb, 89. junija. Današnja tekma med Zagrebom in Bukarešto, v kateri sta obe enajstorici nastopili v nekoliko spremenjenih postavah kot za tekmo za balkanski pokal, je prinesla zanimivo presenečenje. Reprezentanca Zagreba se je mogla visoko revanžirati sa včerajšnji poraz državne reprezentance, kar je bilo vsaj za občinstvo veliko zadoščenje. Napadalna vrsta Zagreb« Jo imela danes dober dan. Najbolj agilna sta bila Ztvkovič rn Hitrec, M sta tudi beležila najve? Številčnih uspehov. Bukarešta se je držala do 20. min/ brez gola. Tu fe prisodil sodnik enajstmetrovko, ki jo je sigurno pretvoril Urbanke v gol Par minut za tem je 2ivko-vič krasno ušel obrambi in zabil neubranljivo 2: 0 za Z. V 33 min- 6ta zopet 2ivkovič in Hitrec v akciji, dokler slednji ne nošlje kot iz stopa med drogove, 3 : 0 za Z. Publika je navdušena in podžiga Zagrebčane za nove uspehe, vendar se reznltat do odmora ne menja. Po odmoru Je v 4 min. zopet Hitree na strelu, ki obsedi. 4 : 0 za Z. V 6 min. daje Z ivkovič žogo Kralju, ki stre?Ja v vratarja; žoga se odbije zor~^ do Kralja, ki pošlje v mrežo. 5 : 0 za $ V 10 min. nastopi Premrl v sprednji vrsti, uide branilcu in zabije šesti p* za Zagreb. Bukarešta igra samo še za častni gol, kar ji tudi uspe v 19. min. po levi zvezi. 6 : 1 ra Z. t tt min. prisodi sodnik enajstmetrovko za goste, iz katere rezultira drugi uspeh za Bukarešto in končni rezultat Tekmo je sodil gosp. Willer iz Zagreba dobro. Publike je bilo mnoga Tekme za drž. prvenstvo Kljub reprezentančni tekimi z Rumuni-jo, v kateri je potreboval igralce raznih najmočnejših kloboiv v državi, je JNS lahko odredil odigranje treh prvenstvenih te* kem po ligah. V naši ligi se ni igiraJo, ker so bili vsi zagrebški klubi zastopani v reprezentanci. V beograjski ligi sta nastopila para Slavija in Soko v Beogradu ter Sašk in Jug v Sarajevu, v III. pa Sand rn Vojvodina v Subotici. Tekme niso prinesle presene* čenj; najbolj efektna je še zmaga sarajevske Slavi j e, ki je na tujih tleh zmagala z dvema goloma razlike prati dobremu Sokolu iz Beograda. Sarajevska kluba sta po včerajšnjih zmagah zasedla drugo in tret» je mesto v II. ligi, dočim si je Sand osvojil dve točki, ki mu itak ne bodo pomagale iz druge polovice tabele. Slavifa (Sarajevo) : Soko 2:0 (1:0) Pred 8000 gledalci je danes sarajevska Slavija sigurno in zasluženo zmagala nad tukajšnjim Sokolom, ki je zatajil skoraj v vseh vrstah. Gola je zabil Smiljanič. Re* zultat ne odgovarja poteku igre, ker je bila premoč Slavi je veliko večja kot kažejo številke. Tekmo-je slabo sodil g. Mika Po-povič iz Beograda. Saitd : Vojvodina (Novi Sad) 5:1 (1:1) Subottca, 28. junija. Sand je imel igro v rokah, vendar je mogel odločiti zmago šele proti koncu. Vojvodina je igrala precej ostro, kar pa je spretno preprečeval sodnik g. Joksič rz Sašk : Jug (Skoplje) 5:1 (2:1) Sarajevo, 28. junija. Sašk je nastopil topot kot siguren favo* rit in je tudi sigurno odnesel zmago. Pred odmorom so SkopJjanci nudit! še nekoliko odpora, pozneje pa so odpovadali na vsej črti Igralo se je precej ostro, toda gostje kljub temu niso mogli doseči več kot častni gol. Tekmo je sodil clovolj dobro g. Go-ranic iz Beograda. Beograda. Vojvodina >e proti koncu ime« la nekaj lepih momentov, vendar m mogla številčno izikoristiti nekaterih zrelih pozicij. Nogometu! turnir v LJubljani SK Jadran : SK Slovan 4:3, ASK Primorje : SK Svoboda 7:3, SK Svobod* : SK Slovan 3:0 (par forfait), ASK Primorje : SK Jadran 11:0. Oba praznika so izrabili naši prvorazredni klubi ter priredili nogometni turnir, ki bi lahko lepo uspel, če ne bi bila tega preprečili huda vročina in pa lenoba nekaterih igralcev. Pri tem turnirju je sodeloval tudi naš »ligac-klub ASK Primorje ter dokazal s tem svoje simpatije do ostalih klubov, kar je potrebno podčrtati. Prvi dan se je Jadran trudil, da bi se revanžiral za svoj poraz v letošnjem prvenstvu po SK Slovanu, kar se mu je posrečilo. Igralci so se tega zavedali ter v lepem finishu priborili svojemu klubu zmago. Slovan je precej zaostajal v tehničnem pogledu za Jadranom. V drugi tekmi je v začetku prvega polčasa Svoboda prijetno iznenadila. Moštvo je predvedlo lepo kombinacijsko igro ter vodilo že z 2:0. Sele odslej so Primorjaši, ki so bili precej nekompletni, prevzeli igro v svoje roke. Poudariti je treba, da se je igralo absolutno fair. DrugI dan Slovan nI nastopil, kar je graje vredno. V bodoče bo treba, da se klub postavi na športno stališče ln se ne sme pripetiti, da bi pustil nasprotnika in publiko na cedilu. Jadran je bil za PrimorjaAe pteSibek. Borili so se sicer vztrajno, včasl celo preostro in celo surovo, vendar z elanom do konca. Moštvo je nastopilo oslabljeno, enako tudi Primorje. Primorjaši v tej tekmi niso igrali baš prvovrstno, kar velja posebno za nekatere igralce v napadu. Brez volje se ne «iajo dosegati uspehi, a včerajšnji uspeh proti šibkemu Jadranu jih ne sme zavesti Značilno, da so se pri tem turnirju sodniki izkazali v zelo slabi formi. Ostale nogometne tekme Jesenice: Bratstvo : Sokoi (Škof j a Loka) 2 : 1 (2 ; 1). Osijek: BSK (Beograd) : Gradjanski 3 : 1 (1 : 0j. Leskovac: Jugoslvrtja (Beograd) : Josil 9 : 3 (4 : 3). Kapfenberg: Rapid (Maribor) : SK Ka« pfenberg 5 : 4 (3 : 1). Mariborčani so bili ves čas v premo« in so tudi zasluženo zmagali. Rezultat je izražen precej nižje kot je bilo razmerje sil med moštvoma, kar gre na račun neobjektivnega sodnica. Dunaj: Legia (Varšava) : Hat.oah 2 : 2 (2 : 0), Slav;a (Praga) : Rapid 2 : 1 (0 : 1). V ponedeljek: Rapid : Legia (Varšava) 5 : 2 (2 : 2); Slavia (Praga) : Hakoah 2 : 0. Zmagovalec turnirja je praška Slavia. Stockholm: Švedsika : Danska 3 : 1 (0 : 1). Concordija - državni prvak v hazeni Z visoko zmago 21:1 (13:0) si je Concordia ponovno osvojila naslov drž. bazenskega pravak — Ekshibicijska igra zagrebških hazenašic mlačne napade rdečih zavračala z lahko* to. Tudi Gršetičevi v golu ni bilo trebA pokazati vseh sposobnosti. Jugoslavija, ki je nastopila z nekaterimi rezervama, ni bila Concordiji resen nasprotnik. Že po prvem navalu >•» dobila serijo golov, kar ji (je vzelo še trohico na-de, ki jo je imela na častem izid. Napad je poskušal s solo«akcijaMa-nnfikturaa trgovina 550». S0578-1 Dobrega delavca m lampiranje in pakiranje jajc iščem. —• Pismene ponudbe na tt. Vilim Kohn i Brat, export jajc, Glina. 805764 Mizar, pomočnika vajenega stavbnih in pohištvenih del, v trajno delo takoj sprejme Jensko Iran, Bitnje 8 — pri Boh. Bistrici. 30577-1 Učenca In učenko aamo z dobro šolsko na-obrazbo, z oskrbo pri starših ali sorodnikih sprejme Trsrtvvskl dom Stermecki v Celju. 26995-1 Učenca l primerno šolsko izobrazbo t triletno učno dobo sprejme A. Sušnik, železnina t Ljubljani . 27756-1 Zdravo dekle za vsa dela. ki zna malo kuhati, iščem. Nastop takoj. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 30548-1 Čevljar, pomočnika t3knj sprejme Zarnik A., modno čevljarstvo, Ga jeva h. 2. 30525-1 Veziljo za zlato hi svilo takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelkn ►Jntra«. 30106-1 Plačilno natakarico • kavcijo, solidno te polteno, z znanjem nemškega jezika sprejme Rudolf Jev lenek. Cafš Jugo«lavie — Heuzden. Lmbg. Belgie. 3(1003-1 Akviziterje T vseh mestih dravske ln drugih banovin za prodajo pravkar izdanega strokovnega adre-sarja mesta LJubljane tn okolice ln Industrije Dravske banovine, sprejmem proti dobri proviziji. Reklama »Saturn«, Ljubljana, Go-»posvetska cesta 5. 30497-5 FTksum fn provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank ta Ljnb Ija no in okolico ter vso Dravsko banovino. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Fiksnm Ja provizija«. 27662-5 SftUMIt Zabava Sobra in poceni. Slager. Izposojevalnica gramofonskih ploiič in gramofonov. Ljubljana, Vegova lili ca 2. — Odškodnina malenkostna. 215-3 Za ponavljalne izpite r francoščini in nemščini pripravljam dijake (inje). — I>of>ise na oglasni oddelek -Jutra« pod mačko »Strokovna učiteljica«. 27551-4 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dnnajska e. 36 (Jogo - Anto) telefon 2236. Prva oblast, koaceeijondrana Prospekt 16 zastonj — pišite ponj! 251 Šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gošposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 25075-4 šinit* iiie Pošteno dekle želi službo natakarice v boljši gostilni, ali sobarice pri boljši družim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 30574-2 Kuharica perfektna, hotelska, želi službo v manjšem hotelu. Nastopi takoj. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 30559-2 Deklica stara 16 let, z 8 ram-. ««n. šole, vešča nekaj nemščine, M se šla rada učit v trgovino mešan, blaga, ali delikatesno — najraje kjer bi imela va» oskrbo. Ponudbe pro«i na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zdrava in poštena«. 80502-2 Štedilnik dobro ohranjen prodani. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 37596-6 Puhasto perje čisto, čohano, kg ipo 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čisto, Sobano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Br-ozovič, Zagreb, ni ca 32. Železna blagajna velika Polzer št. 4 in pisalni stroj Adler naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30552-6 Otroški voziček širokonereem, pomklja.n in opremljeno košaro, vse skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30538-6 Vrtne zaklop. stole Drodaja pisarna Tribuč na GHneah, telefon it. 2605. 94645-6 Kupdm Mizarji! Iščemo ugodno ponudbo z* 10 komadov premičnih oken, i dvakratnim oete-klenjem ali dvokrilna, ▼ velikosti 1.60X2.66 m ▼ hrastovi izdelavi g točno risbo ali slik«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodori«. 30804-7 fH>%it49> Limuzino »Ford« novejši model 1930, petse-dežen, izvrstno ohranjen po ugodni ceni proda Lovro Rogelj, Vrhnika. 27560-10 Hišo z lepim vrtom, 5 minut od Kranja prodam. Poizve se: Klane št. 18 — Kranj. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 214-20 Naprodaj posestvo gostilna z mesarijo in ledenico, zraven posestvo in hlev se proda po jako nizki ceni zaradi družinskih razmer. Pojasnila v Stude-nicah pri Poljčanah št. 25. 30565-20 * i+jL+j Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 8. 77 Vinotoč radi odpotovajija po nizki ceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kiska cena«. 30060-19 Trg. lokal v Kamniku oddam a 1. avgustom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokal v Kamniku«. 30422 19 Gostilne, bifeje, trgovine s papirjem, restavracije, mlekarne, men-ze, trgovine, v.inotoče, vse vrste obrti, na dobrih mestih v centru mesta prodamo ali damo v zakup proti odškodnini za inventar po najugodnejših •pogojih. Vse informacije daje »Kolumbns«, Krvavi most br. 2, Zagreb. 30301-19 Menzo v centru mesta, Je nad 20 let obstoječo, obrt z inventarjem in stalnim: abonenti, s stanovanjem kot Sitoji, ugodno prodam za 35.000 Din. Prodaja »Kolumbu s«, Krvavi most br. 2, Zagreb. 30300-19 Restavracija v Beogradu s krasnim senčnatim vrtom na jako lapi prometni točki t lepim restavracijskim ln vrtnim inventarjem, vinsko posodo itd. vsled prezaposlenosti drugega podjetja ugodno prodam. Potreben kapital 90.000 Din. Najemnina nizka, pogoji jako ugodni, eksistenca sigurna. Prodam s 1. avgustom ev. tudi kasneje. Le resne ponudbe poslati na naslov: Pod rum Slovenija, Poinka-reova nI. 46, Beograd. 80294-19 Vinotoč rad! od potovanja ' po nizki ceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Nizka cena«. 30059-19 \ Cfrrt Gostilno iobro Idočo, vzamem v najem ali na račun. Posedujem neomejeno osebno pravico. Pristopila bi tudi kot dmžabniea s 40.000 Din gotovine. Cnj. ponudbe prosim pod »Eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra«. 80388-17 Modroce vrhne, Ia afrik, močno Ma go, po 240 Din, aložJjive postelje, posteljne odeje, zimo ln blago za preoble ko pohištva najceneje nn-di Rudolf Sever, Marijin trg 2. 130-30 Moderne zofe v raznih oblikah, kakor vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solidnih cenili izvršuje po na ročilu Rudolf Sever, Marijin trg 2. 221-30 Kolarsko delavnico v prometni ulici zraven kovača odda v najem Glazer. Cernomelj. 30062-17 Za orožne vaje Vam nudi najugodneje nnt-formske potrebščine, kakor sablje, opasače, epolete, čepice Itd. A. K a s s 1 g v Ljubljani, Židovska nI. 7. 822 Bukovih drv za kurjavo, 50 vagonov eepa.nih, lepih, zdravih ia suhih, brez klad, 1 m dolgih kupim takoj proti suksesivni dobavi. — Ponudbe z najnižjo ceno franko vagon nakladalna postaja, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilo akreditiv«. 30575-15 Ivan Dolmovlč Novo mesto sprejema vsa naročila r gostilni Ivan Košak. Cena brezkonkurenčna. Telefon št. 11. 30197-37 missnsM Dva dijaka sprejmem v dobro oskrbo s pomočjo pri učenju, na Poljanski cesti 18/1, levo. 30189-22 Telefon 2059 ** Premog ^V suha drva Pogačnik, Bohoričeva tt. 6 Sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam v Zg. šiški, Spančeva pot št. 182. 30489-21 2EE3252 Zakonca brez otrok iščeta 2 aH 3 sobno stanovanje v centru ali bližini. — Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »Snažen sol-venten«. 30462-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami, lepo, solnčno oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 26309 23 idJSi Gospoda ali zakon, par čez dan odsotna, rs Bežigradom poceni sprejmem na stanovanje v svetlo, suho, lepo in čisto sobo s> posebnim vhodom in elektriko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30488-23 Sobo popolnoma novoopremljemo takoj oddam dvema osebama v Florijanski nlic.i 40. 30449-23 Čisto, zračno sobo v visokem pritličju blizu glavnega kolodvora ia Tabora odda mirna stranka solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 80420-23 Lepo, solnčno sobo z vso oskrbo oddam dvema osebama. Nas-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30415-28 Opremljeno sobo lepo in tračno, pripravno » dva gospoda, s separatnim vhodom, oddam event. tudi enemu gospodu na Starem trgu štrv. 17.UI. 30397-23 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč- nik-a za pljučne bolezni, Sečovo, pošta Rogaška Slatina. — Zahtevajte prospekte!!! 30287-40 Kotoslj RovotH Najnovela dolinska pa-teta* železna tele praktična složljiva postelja. • tapeciranim madracom — pratčtična za vsaka bita, hotele, za' putujue« oso-be in nočne službe. Stane Din 3*0—. Razpolu Ijam poStom in železni-com po povzetju«. Lesena aluZineka patentna zelo praktična složljiva postela a tapeciranim madracom. — Stane 290_. Poljska patentna, (ottela složljiva praktična za touriste.' rojake in za feriialne kolonij«. Stane Di> J 59__, Liegestubl praktična ta ležanie in cedenie. Stane Din 15#,—, Po tem Hnam čiste lo-hano perje k« po Dia 48— čisto belo foaj« kg po Din 13«— in t»H puh k* po Dia 25$—. L BROZOVTČ. ZAGREB Ilica 82. JTL Razpis. Mestna elektrarna in vodovod v Brežicah razpisuje službo obratovodje, ki bi bil obenem monter. Nastop službe 1. septembra 1931. Plača po dogovoru. Prošnje opremljene s spričevali in osebnimi listinami, je vlagati pri mestni elektrarni v Brežicah (občinski urad) do 15. julija t. 1. Mestna elektrarna in vodovod v Brežicah. RAZPIS Krajevni Šolski odbor v Dramljah razpisuje PLESKANJE OKEN, VRAT in MIZ. Ponudniki naj se javijo do 5. julija t. L 8654 „Kandid" je izšel! AH ie poznate Volterja? Čftajte! Izdala »Tiskovna zadrugac. Mrčes se pIo'Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. rja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alo|z Novak, Vsi x Ljubljani,