gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 15. julija 1863. Gospodarske stvari. odvraća kar najbolj in sicer v suho in more, da ga precej zgodaj sadi peščeno zemljo in kar je ? moc Gospodarske s kus nje. * Mavec ali gips v živinskih hlevih. Po naznanilu dr. Grouven-a so v Salemindu skušali zvezo amonijaka z maveem; prav dobro so se skušnje obnesle. prah stolčeni gips so z vlažnim ovčjim in konjskim . če Je bil le 48 ur z gnojem zmešan, da je skoraj vès amo- dobre sorte. Vse druge priporočila ne veljajo veliko ali celó nič. * Nov rusovsk ječmen. Ta ječmen se je v gnojem pomešali. Pol odstotka ga je bilo dovelj poslednjih letih tudi po Nemškem zaplodil in sèm ter tjè se jako razširil; hvale vreden je posebno zato, ker tudi na pustih planinah in mrzlejih hribih dobro obrodí, da ga je kmetovavec res vesel. Prednosti rusovskega nijak v 100 odstotkih ovčjega in konjskega gnoja na-se potegnil. Zato bi bilo želeti, da bi naši gospodarji gnoj v živinskih hlevih večkrat z gipsom potresovali, posebno pa ovčji in konjski. ječmena so pa te-le : Je rodoviten na zrnji in slami, donaša pogostoma po 15terno do 20terno zrno. Na pol orala zemlje sem ga přetečeno leto 120 vagánov přidělal. Zrno je lepo težko in mocnato. 2. Pridelek tega žita je goto viši y 7 * Ce živinčetu kaka stvar v grlu ostane, kakor od drugih sort ječmena. Ker ima ta ječmen močne poleže skor nikdar, če je še tako gost in velik bilke, ne da je požreti ne more, svetuje dr. Schumacher to-le : Večkrat sem že skušal, tako stvar potegniti iz grla ali zrastel. In če bi ga tudi piš in hud naliv na tla vrgla pa jo dali pahniti v želodec ? ni mi Šio po sreči. sem pa začel o 1 j a vlivati, se je po kakih sama po sebi pomaknila doli. Dozdeva se mi po grlu ongavis, tem bolj drži krč grlo , da 7 ce Ko u rali bolj zopet vstane. V* V • ne more ponaša, ravno obrodil. V ce tisti Je • * ni ivi Ta ječmen se v vsaki zemlji dobro za-nj pripravljena kakor mu gré. Na zaporedoma dobro mi Je dve leti stvar ne doli ne gori. Zato vlivam zdaj prve ure več- Razločuje se ruski ječmen po svoji rasti od vsacega krat olja noter, in stvar smukne sama doli, ali pa je druzega znanegaječmena in sicer po svojem dvevrstnem potem saj lože, jo potisniti doli ali jo izvleči. Ce v tem klasu, ki naravnost kviško stoji, skor ravno tako kakor živino nap enj a, vbodi vamp, kakor pri napenjanji * ali golica. Le takrat, kadar ga prezrelost tare, Najbolji gnoj za sadne drevesce je jame svoj kJas nekoliko pobeSati.^ Njivo z ruskim ječ- meče muža ali blato iz luž. Stare češplje, ki niso že več sadů rodile, so se po tej mlakuži zopet oživile in orodo-vitile. Kaluže sê tri Čevlje na debelo okoli drevesa na- ; na vrhu se včasih izrahljá in polije z vodo. Pa tudi druzemu drevju tekne ta gnoj in pa sočivju. Sicer ne prizadene stroškov gospodarju, ki si ga lahko veliko napravi. * Skušnje o krompirjevi bolezni. 1. Zgod-njega krompirja (tako imenovanega kifeljčarja kakor tudi zgodaj posajenega poznih plemen) bolezen prav po-redkoma ali celó malo napada. 2. Le v suhih letih se zdrav in dober krompir pridela. Ce začne poleti ali pa kmali, ko krompir ocvetè, pogostoma deževati, ga menom obsejano je kaj lepo viditi. Da se v mrzlih krajih več ječmena pridela, svetu-jem kmetovavcom, naj ga ne sejejo pred drugo polovico malega travna do začetka vélicega travna. 77 Hohenh. Wochenbl." Od goveje kuge na dalje. Přetekli teden se ni nič slišalo, da bi bilo kje na Kranjskem kako živinče za kugo zbolelo. Preloki gotovo gnjiloba več ali menj napada in pridelek je slab v črnomaljskem okraji, kjer je tukajšni gospod predstojnik vsled c. kr. ministerskega ukaza nakupil za skušnje čvetero goved, sta dr. Bleiweis in dr. Maly ovčjo kužnino čepila tem živinčetom. pozno deževanje je krompirju pa tudi krompirjevcu jako Škodljivo. Najbolj škodje dež krompirju in perju takrat . kadar po kaki hudi suši nastopi. Na pusti peščeni zemlji in visoki brežini bolezen krompirja tako ne napada, kakor v debeli in rodovitni zemlji; zato je pa tudi škodljivo , krompir na sirov ali frišni gnoj saditi. Niso vse krompirjeve plemena bolezni enako podvržene; pri vsem tem ga pa vendar ni plemena, da Gospodarske novice. * Nova žitna bolezen. Grojzdni bolezni podobna bolezen se je na žitu prav huda prikazala v južni Svajci in severni Itálii. Na klasji se vidi neka črni-kasta plesnina, ktera vgnobi zrno. Ker so vidili go- ne bilo še nikdar bolehalo. 5. Iz semena přiděláni krompir je ravno tako bolezni podvržen. Troje je, kar BJJ v ^„„^L^J^«v« P*.* _______I^I^J več ali menj krompirjevo bolezen ^ uzrokuje, to je: kega v majhnih snopičih trdo natíačenega sená spodarji cele njive tako oskrunjene, so jih dali pokositi, da si saj slamo otmejo. * Oskrbništvo ces. kobilstva v Mezohegyes-u si je, ker na Ogerskem letos sená ni, naročilo iz Anglež- vreme, zemlja in sorta krompirjeva; zato naj vsak skrben gospodar posebno pazi, da bolezen krompirjevo 7 ki se dá lahko prevaževati po svetu. 218 Zgodovinske stvari. Lacus Lugens cerkniško jezero Pustite vendar enkrat grde predsode in spoznajte, kar je po zgodovini, etimologii in mitologii potrjeno, da so bili slovansko steblo Panoni, Kami in Norenci. Spisal Dav. Terstenjak. Strabon in Plini omenjata tega jezera v deželi starodavnih Karnov. men Kakor imena druzih vodá, postavimo: Alsa (pri-01 s a na Koroškem in na Ruskem) j nassus A nas, fluvius, sansk. anna, voda, Kolops, Colapis Kolpa (primeri : Kolpa Kolpinka na poznamovanja vodá mužnatega sveta, Korkoras Ruskem), tiskati. Slovstvene novice. * Prof. Majcigerjeva knjiga o Cirilu in Metodu je že gotova in se bode v kratkem razpošiljala. Naj se naročniki podvizajo, da prejmejo lepo delo. Dr. Prelogova knjiga se bode te dni že začela % Gosp. dr. Vošnjak v slovenski Bistrici spisuje Karka, Korkar, Kerka, die vom Bergnacken her- P0duk o člověku ali kratek 1 r\ • 1 T • / • • • I \T i • // abfliessende, Nat is o (primeri ime reke Natiso na Ruskem, sansk. nadi, flumen, Tim a vu s Sumpffluss) recic Tur y T u r r u s 7 t i m a v Tur (primeri obilne imena klad človešk to mije in fiziologije" kolikor mogoče po domaće in mikavno. Cela knjiga utegne obsegati kakih Tur ja, Turevka v zemlji severnih Slovanov) , Sontius = Sontja = Soča, der in Kriïm- mungen fliessende Strom, sansk. çunth, claudicare rusk, sut o lina, krummer Baumast, slovensko so tska 16 do 18 pól; pridj Hvale vredno početj boj tudi podobe v lesorezih 7 7 7 Nov zemljovid in obrtnijski. imena v vijugaš tih krajih stojećih vasi ali sel itd. so Naš rojak gospod prof. dr. Kl un bo izdal z gosp po koreniki in obliki čistega slovenskega početka, tako dr. Langom zemljovid na 16 kartah z dotičnim popisom tudi: lacus lugens Lugovo (to je) jezero pod naslovom: „Atlas zur Industrie- und Han- Poznamovanja za jezera pri starih Slovanih so vzete delsge ographie. Fiir commercielle und technische iz besed, ktere naravnast izrazujejo pomen jezera; tako: lacus Pelso, methat. pleso = jezero lacus m u s i a- Lehranstalten, fiir Kaufleute und Industrielle." Celo delo pride na svetio v 5 vezkih, prvi vezek že prihodnji n u s v m u z a 7 LUV/tXlUti 1 U O U - jV^ZJUi U , lauuo 111 U IO i a ^a iviv u« u » vuiv » v i vu1>.1u ^ i i i uuvi^ f ■-> ■»••". v vi"j i muže vi na, lacus B al a t o n = B1 at n o, mesec ali saj gotovo septembra mesca. Kdor se naroči Blatensko, od blato Moor Moos L C IX O A. U ^ KJ KA U A Cl IV j XT-L UUi , XU. KJKJ O , S Ulllpf. Alt* \j\j1U UVjIWj i. CM KJ CAI V OttlY ÍA V UilUlV \J i-— Ol Tudi Lug pomenja jezero. Srbščina še ima be- toda ni treba naprej plačati; kdor pa vzame 1 rw% w -^-v » m kar učeni Kuhn piše : dass lage." Dobro bi bilo, da bi tudi ziku dobili tak zemljopis in zemljovid. sobald nur andere Worter fiir denselben oder einen nahe verwandten BegrifF sich in der Sprache vorfinden. die Voraussetzung da fur ist, dass es einst in der Sprache vorhanden war. („ZeitschIV. str. 82). Narava cerk-niškega in ložkega jezera je že zahtevala to poznamo vanje , ker znana je obilnost trstja, ktero v onem mužnatem svetu raste. Lepoznansko polje. Slava in ljubezen. kot Tako imamo zopet novo toslovensk Novela. (Dalje.) ime pi za to, da so Slovenci bili stari Karni, kterih >7 Kak že je to slučilos?" vpraša Mar ja tiho svo- ne si celó nemški zgodovinarji imeti za Kelte. Diefenbach („Orig. Ěurop 7 upaj več naravnost Jega moza 7 U najnovejsem delu 74) in solzne stojé v f O Cl z njim vred ob postlji Ivanovi. Slabi mlade gospé bili so mu dovolj priča, pr 77 tune Norici Liv. XLIII. cap Die Carni (quondam Taurisci svojem ç[a ne praša iz same radovednosti, ampak iz iskrenega 7 die zwischen den Ve sočutj kajt z lepim njenim telesom združena je bila netern und dem keltisch-illirischen Mischvolke der Ja-poden wohnen, sind wahrseheinlich Kelten" in na strani 3 mnenje in piše: „Alle diese 135. pa zopet zametuj Volker (Vindelici, Rheti, T glauben, aus theils i 11 i r i s c h dobra, čista, krotka slovanska duša. ÍÝurga jazno vprašanje šepetá mili svoji ženki na uho je po naključbi naletel na ranjenega na pn- kako 7 plemenito lice je 7 , ala „xíuv, vai^o^ plemenito Norici) sind, wie wir na veliko daj 7 theils ligurisch selj Grundstoffen durch keltische Uebermacht und Mehrheit zu Mischvolkern geworden". pričelo se je nekako Kurg obšij junaka, ktere g Se ljati nekoliko po zakriti luči, in mile ženke njegove čez poldrugo uro dospěl je zdravnik Hle stakov. Kakor trdega Rusa stare korenine ga je Lug pise Vuk je enako z besedo srbsko rit, Rohr, Rohrig, arundinentuin ; primeri starovisokonemški : riede, Schilfrohr, Sumpfrohr. Srbi imajo prislovico : „Lasno je djavolu u ritu zvesto prijatelstvo proti Kurga gnilo, da polotil je ozdravljanja nesrečnega ptujca. Potem, ko je umni zdravnik pral y spregledal in obvezal rano pod desno svirati." Pis. ramo Ivanovo, rekel je, da ni smrtne nevarnosti ; ako 219 se bo z bolnikom postopalo, kakor bo zapovedal. selo sta mu to obljubila Kurganov in Marja. Ve- eden drugemu, z belimi rútami vihraie si srčno dokler Ivana Se drugi dan se je po težkem dvajset ur dolgem spanji nekoliko zavedel Ivan. Celó nic ni vedil, kaj in ne akrij daj v ) bližnji log slovó skega mužika spremenjenega (Dal. prih.) kako da se je bilo ž njim zgodilo, dokler mu k postelji pristopivši Kurganov ni ob kratkem naznanil, kaki ne- .............Ivan mili osodi bilo je smoč zapadlo življenje njegovo mu v znamenje najsrčniše zahvale molče stisne roko. Ko pa zavžije nekoliko jedí in pijače, zopet omedli in popade ga huda groznica. Rana njegova uni y j ki dobil poleg Borodina } m ki J° Je bil še ni bila popolnoma pre- liko Kratkočasno borilo. Arabski pregovori. Dva se nikdar ne nasitita: ta, ki resnice, ki bogastva išče. Ljubezen ljudstva je bolja, kot čast vojaška. Kdor ti nosi veliko novic v hišo, iznosi ti tudi ve- in novic iz bolela, — za tem bojne težave, ki jih je přestal od onega časa: vse to je mnogo pripomoglo, da je Ivan akoravno drugač zdrave in močne natore — le silno počasi okreval. Kurganov in Marja stregla sta mu v bolezni ko brat in sestra. V treh nedelj ah je Ivanu toliko bilo bolje, daje mogel sedeti v postelji; prvo njegovo opra- krat ^utegne vilo zdaj je bilo , da je pisal mili materi in predragi hiše. Nepotrpežljivost v trpljenji je huja kot trpljenje samo na sebi. Potrpežljivost nosi klj do kèsa. do ; nepotrpežljivost Ako je tvoj prijatel iz medu, ne povži ga na en- V se drugikrat koristiti. Kdor se na vozu tolážbe vozi Ivanki, naznanivši jima, kje da je in kako da mu je Željno je pričakoval odgovora; al pretekel je mesec dni, varša. ima revščino za to- Iz šesterih reči se norec v hipu spozná on se ni bilo. Potem je zopet pisal in sicer ta pa odpisa bart ne le materi in Ivanki, temoč tudi Blagaj ču, zastonj ! ker tudi drugi mesec je pretekel in pisma še ni bilo od nikogar .... Zdaj teče tretji mesec.....Ivan se je bil popol brez vzroka jezi , govori nepotrebne kvante, vsakemu zaupa, se preseljuje brez potrebe, se poteguje nič mar niso, in ne vé prijatla ločiti od sovražnika za reci, ki mu K de noma ozdravil ter sklenil napotiti se proti domu temu gnala ga je deloma ljubezen do svojih ljubih, loma pa neka skrivna moč, ktere si nikakor tolmačiti ni mogel. Dozdevalo se mu je, kakor bi vsa njegova Dopisi. iz Zagreba 6. julija. 0 Svečanost sv. Cirila in Metoda smo obavili vredno in prav po slovansko veličanstveno. V saboto večer se je zbral ves odličniji svet prihodnja sreča odvisela od urnega odhoda Težko Je v národnem kazališču, da se vdeleži sjaj nega koncerta ; bilo sicer I v pri srcu ; se bo kmali ločiti iz krog tù kakor domá, zlasti zato kadar je pbmislil, da treba jih novih prijatlov. Zdelo ? ? ker j tù vladal tista in ? se mu je tisti patrijarhalni duh, kakor v njegovi domovini gostoljubnost in srčnost, skoraj ravno tisti običaj vsega sorodni jezik, kterega se je bil v kratkem času popolnoma navadil in kteri mu je zastran křepkosti in miloglasja razun maternega bolj dopadel kakor drugi, ki jih je govoril. Vse to je sicer Ivanu de priredjenega po tukajšnem zemaljskem glasbenem zavodu. Vsi prostori so bili tako rekoc natlačeni; v ložali je bil venec najlepših zagrebških lepotic v narodnem odelu; vidili smo v loži tudi iz daljne Rusije tri go- Kazana, Jarockega iz spode profesorje: Trajanskega iz Kieva in Potembnja iz Harkova, pa Ceha gosp. prof. K. Ko je presv. ban bar. Sokčević z grofom Jurjem Jela-čičem vstopil, ga je pozdravil iz vojničke bande in množine diletantov. Prvi čin iz domače orkester, sastojec lalo nekako otožnega duha; al kaj j pozneje treba je bilo ločiti se in iti hotel? gnale jiskrenejše zaveze. • > Prej ali kamor so ga arja Dan odhoda Ivanovega nastopi. Bilo je 28. febru- Kurganov pokliče enega zmed svojih pod- opere „Porin" od Lisinskega je občinstvo do uzhičenja ganil ; razun tega so se najbolje obnesle gospodične Mihičeva in Malingerova v petji, Prešernova pa v de- Naprej 1813. ložnikov IVLUllYU Y j ZVCStega y Cl r \jU J^ CM ZJ VllV,/^«) JJLL /J JL XV. CM ^ ter mu reče, da mora odpeljati nekega gospoda celó tjè čez mejo rusko-poljsko. Kurganov potem zanesljivemu bivavce z narodnimi davorijami. mužiku tiho razodene, kdo in kaj je prav za prav Ivan sv. maga v stolni cerkvi. Kardinal sam zraven pa zvitega mužika (kmeta) klamacii. Zapeli so pevci tudi slovenski zbor Malo da ne vse komade so morali opetovati, zato je trpela svečanost v kazališču od pol osme do enajste nedeljo jutro ob štirih so na novem trgu 101- ure. krat vstřelili in vojaška godba je po mestu budila pre- Ob Je bila vélika ter mu priporoča naj večo pozornost v tem ? da mu pri- jo Je služii v najvećem ornatu. Dva kanonika sta pela v domaćem jatla srečno pripelje do odločenega kraja. Mužik mu s jeziku epistel in evangeli. Na koru se je tudi pevalo kimanjem glave odgovarja ? čes ? svojega popolnoma in da bo storil, kakor želi. Zakaj Kurganov tako postopal, ni bilo brez vzroka; ako bi da je razumel gospoda v domaćem jeziku. Gospod ban in vse civilne in vo- jaške oblasti so bile v sjajnih uniformah v cerkvi. Blizo 40 pravnikov zagrebške pravoslovne akademije je imelo z golimi sablami v rokah in kalpaki na glavah častno Rusko potoval, brez milosti bi ga bil še vedno na Fran- stražo v sanktuarji in belo oblečene device so držale bil Ivan v oni dobi kakor francozk častnik sam skoz coze srditi narod prej ali poslej pobil Kmali pride mužik s svojimi sanmi in s hitrima venec. Ljudstva je bilo toliko přivřelo, da je imela vélika cerkev premalo prostora. — Pri obědu v dvorani konjičema, prinese seboj popolno obleko kmetiško za tukajšne gradjanske streljane so se glasile razne in zlo da namreč preoblečen bolj varno ž jnjim potovati navdušene zdravice; zače'le so se z napitnico v slavo slov. ? more Kurg kaj tacega še na um ni prišlo zato pohvalil je zvitega seljaka pred Ivanom rekoč: „cigana nadnet žid, žida obmanet ruskoj mužik to mužika sam Čert ne provedet ? a už u apostolov Cirila in Metoda, dobrotnikov vseh Slovanov, I RHki j° je napil světli véliki župan Ivan Kukuljevič-Sakcinski. ruskago Na§ gosp. Matija Majar, ki je přišel iz Koroške k sveča- mati / od Iv Kakor ločij se bratj 7 tako slovili so se Kurg ktere je rodila ena in tista nosti, se je zahvalil za napitnico Slovencom in je govor ? Marj in Hlestakov svoj zaključil s ,,živili Hrvati !' i kterim besedám je sledil obči klic „živili Slovenci!" Prišli so iz raznih krajev pozdravi , tudi iz čitavnice ljubljanske in mariborske, bile so po- Popoldan in zvečer je bila ljudska svečanost v nadško-slednje besede, ki so si prijatli še iz daljave klicali fovem vilensko razsvitljenem perivoju Maksimiru. Zagreb Zdravstvuj !" zdravstvuj !" 'iC se je bil preselil v Maksimir — vse se je trio ljudstva vseh stanov. Mnogo je bilo kmečkih ljudi iz okolice, ki so na raznih krajih perivoja popevali in plesali. Dělilo se jim je zastonj vina, kruha in mesa. Pri vhodu v perivoj godla je vojaška godba, na otoku razsvitljenega jezera je popevalo društvo „Kolo" in umetni ogenj je razsvitijal obale. Pevsko društvo zemeljskega zavoda je pelo na visokem, tudi razsvitljenem kiosku. Po jezeru se je gospoda vozila v razsvitljenih ^ladjicah. Tudi svetli kardinal Juri Haulik in ban Sokcevič sta se udeležila do požne noci veselice v Maksimiru. Ob desetih je bil napovedan ples v dvorani maksimirske go-stivnice, pa se je bilo podlepilo , ker g. pravniki niso hteli plesati. O polnoči je bila dvorana prazna, ker so skoro vse gospe in gospodične s pravniki odšle. V Maksimiru so imeli g. pravniki paziti na red. Bili so vsi in forma publica v narodni obleki, opasani s sablami in kosmatimi kalpaki po starem običaji, in uzdržali so tisoče ljudi v najlepšem redu in miru — dalo se je opraviti vse brez policajev. — Nadjali smo se , da bo prišlo kaj več Slovencov na dan sv. Cirila in Metoda v Zagreb , pa razun g. Majarja je bil le še en gimnazi-jalec iz Maribora, potem pa dr. Simandl iz Samobora in g. Zarnik iz Lužnice, ki je pa skoro vsak teden tukaj. Trgovec M. Krešič je dal napraviti svetinje za uspome-nico sv. apostolov Cirila in Metoda, in razprodal jih je v enem dnevu nad 3000. Odbor te veliko lepe svečanosti je izdal prekrasno knjigo pod naslovom: „Tisuč-nica slovjenskih apostolah sv. Cirila i Metoda" , ktera obsega veleučene in zanimive sestavke , to je: „uvod Iv. Kukuljevičev, — sveta priča o solunkoj braci, slov. apost. sv. Cirilu i Metodu; izpevao Ivan Trn ski, — slavjanski dio s kuri od P. P., — Kujževan rad sv. Cirila i Metoda od dr. Fr. Rač ko ga, — Evan ge lije u slov. prievodu od V. Ja gica, — Služba sv. Cirila i Metoda, priobčil profesor M. Me sic z glagolitiškimi pismeni. Darila se je ta krasno vezana knjiga pričujočim gostom. v Iz Smarske deka nije na Staj. 12. julija. -J- — Danes smo sklenili osemdnevno slovesno obhájilo tisoč-letnice sv. apostolov slovenskih Cirila in Metoda. Veselo je bilo slišati, kako se je 4. julija zvečer pri vseh cerkvah zvonilo in vernemu ljudstvu sveti čas ozna-noval. V nedeljo 5. julija je bila v vsaki farni cerkvi slovesná peta maša in ljudstvu se je razlagalo življenje teh svetih mož pri pridigah in oznanili odpustki. Skoz celi teden so bile s sv. blagoslovom maše, pri kterih se je pela pesem o sv. Cirilu in Metodu. Dasiravno je ta teden obilo delà bilo na polji in se žetva ravno začela, so vendar cerkve vsaki dan polne bile , in tudi sakramenta sv. pokore in reŠnjega telesa so verni ťarmanje in farmance obilno prijemali. Ljudstvo je z veseljem kupovalo podobě svetnikov; škoda le, da si ni vsaka farna cerkev omislila veče slike sv. naših apostolov. Ker skoro pri vsaki cerkvi je bratovščina s v. Cirila in Metoda, bi si jo družniki in družnice lahko spravile. Kolikor je nam znano, v šmarski dekanii edina šent-jurska in poniklanska eerkva imate sliko sv. Cirila in Metoda. Za šentjursko cerkev je napravil sliko ljubljanski slikar gospod Kure žl. Goldenstein. V oblakih se vidi sv. Mohor in z veselim obličjem gleda na sv. Cirila in Metoda, ktera sta seme Božje, ki je sv. Mohor prvi pri Siovencih vsjal, osemsto let za njim, zopet ob-rodovitila in ^oživila. Sv. Ciril kleče kaže ljudstvu bukve sv. pisma. Crke na listih so ćirilske. Zraven njega stojí brat njegov ev. Metod, in ima nogo vprto na raz- trešenem maliku Radegostu. Angeljček iz nebes leté njima prinaša palmo večne slave. Kakor čujemo, je g. Goldenstein pripravljen malo posnemo (po 50. kr. eno) napraviti, ako se potrebno število naročevavcev oglasi. Vredno bi bilo, da bi se takošne sličice dajale šolski mladosti za darila na koncu šolskega leta in pospeše-vale bratovščine sv. Mohora in Cirilo-Metoda. Krona vseh slovesnost pa je bila gotovo v celi la-vantski škofii v četrtek 9. julija na Ponikvi. (Kon. prih.) Iz Slov. Bistrice 10. julija. V. — Od vseh cerkev naše slovenske škofije donijo zvonovi in nam naznanjajo tisočletni god naših slovenskih aposteljnov. Pri nas pa je ta slovesnost posebno imenitna bila, kajti zbrali so se naši domoljubni gosp. pevci, in peli so 5. julija v véliki farni cerkvi prekrasno Miklosič-evo slovensko mašo. Zdaj lahno, zdaj krepko so se razlegali in veli-častno doneli sladki glasovi v milem našem narodnem jeziku, in vsa ginjena je poslušala zbrana množina umetno petje naših jako in dobro izurjenih gosp. pevcov. — Tudi mi se že pripravljamo za narodno svečanost, ki se bode 3. avgusta v Mariboru obhajala. Nabirali smo denarjev in že oddali blizo 60 gld. citavničnemu za to slovesnost zbranemu odboru, zares lep donesek iz krajev, po kterih še pred malo časom od narodnega življenja ni bilo ne duha ne sluha. Naši gosp. pevci, ki so nam sv. mašo tako izvrstno peli, začeli so se že vaditi pesmi, ki se bode pela 3. avgusta. Njih vodja je iskreni domoljub, vrli učitelj gosp. J. Kranjc, v muziki skoz in skoz z veden. Njego vemu trudu in njegovi potr-pežljivosti gré hvala, da naš pevski zbor jev petji tako dobro vajen, da se mu nobene kritike ni treba bati. Ako Bog dá, skazal se bo 3. avgusta v Mariboru , pa ne samo da bode pri zborih pomagal, on tudi sam za-se misli nektere cveterospeve zapeti. Pa ne le v mestu se pripravljamo na ta dan, tudi po čelem okraji na kmete razposlale so se povabila v obilem številu, in od vseh strani se sliši, da tudi iz kmetov jih ta dan mnogo v Maribor pride. Naj bi se vendar po vseh slovenskih krajih razglasila in posvetila važnost te svečanosti. Naj pomislimo , da tisočletnica v Mariboru ni samo slovesnost tamošnje čitavnice , ampak za vès narod naš napravljena , da se zategadel imamo udeležiti Slovenci iz vseh krajev, posebno pa iz spodnjega Stajarskega. Veselimo se že srčno 3. avgusta v Mariboru, kjer se bode narodna svečanost gotovo spodobno in dostojno veli-častnemu spominu obhajala. Naj le vsak domorodec svojo dolžnost stori! — Za osnovatelje k slovenski matici je tudi tukaj že več gospodov dostopilo. Podpisi se še na-birajo in se vam bodo ob svojem času poslali. Sicer pa bi vsi radi vedili, kaj se děla v tej prevažni stvari, in zakaj da se tako dolgo ne napravi začasni odbor, ki bi vso reč v svoje roke vzel. *) Ne bodimo zaspani! Cas hiti; omika se širi med vsemi narodi; skrbimo, da ne zaostanemo Slovenci. Iz Materije v Přímořském 3. julija. — Letina dozdaj tu prav dobro kaže, sená je obilno in tudi pšenica, réž in oves, če Bog hude ure ne pošlje, obeta veliko snopa in plenjatega zrna. Živinska kuga je od pretečenega torka sèm popolnoma jenjala, pa še manj živine bilo bi pocrkalo, če ne bi bila grda trma nekterih zarobljencev višim ukazom na skrivnem vkljub dělala. Take ljudi v njih prid podučevati je bob v steno metati ali pa zamorca do belega opirati, toliko več so pa nagnjeni vražam. O tem sledeča prigodba. Zadnjo přetečeno saboto , nedeljo, pondeljek, torek in sredo — celih pet dni — je pod vodstvom dveh trža-ških judov več možkih iz raznih sosesk v neki jami blizo Gradišća „zaklad (sac)" kopalo. Gorele so jim pri omenjenem opravilu7 kakor neki mož spričuje, ki se je bil nalašč tjè podal, tri voščene in štiri lojene svece, *) Začasnemu odboru se mora vendar že podati saj dobro izdelan načrt matičnih pravil. Ta se izdeluje zdaj; to pa priza- deva delà. Vred. 221 med tem je en jud zmiraj nekaj iz svojih knjig žle-budral in bedakom trdil, da bo gotovo hudirja primoral, da jim zaželjeni in obilni zaklad izroči. Pa vès ta „hokuspokus" je bil le gola sleparija, ki je sleparjem žepe polnila, kmečkim bedakom pa moŠnjice praznila. Najlepša pa je bila pri tem vražném delu ta, da je neki župan, namesti da bi bil, kakor se spodobi, kantonski gosposki to sleparijo sporočil, se je je še sam udeležil. Ćast mu bodi! — Vi pa, drage „Novice!" zarisajte to vražje ponašanje v svoje — crne bukve. Iz Sežane poleg Trsta. Ako si bil, dragi bravec, kadaj v Trstu, naj si je zavoljo kupčije ali rado vednosti primorsko mesto in jadransko morje viditi, kaj si pac mislil in želel, ko si potnega obraza po trdem Krasu koračil? Gotovo v hladni senci košatega drevesa se opociti, — gotovo pri bistrem viru si žejo otolažiti. Pa namesti košatega drevesa našel si le kak pritlikovec, namesti šumečega vira mlako polno mrčesov ali vod-njak slabe kapnice. Gotovo si si mislil: ubogi ljudje, da še požirka dobre vode nimate in ste primorani s tako kalužo zadovoljnim biti! Res dobra voda je neskončna dobrota člověku in živini. Tako se je skoraj po vsem Krasu, najhujše pa v Sežani godilo, kjer so mogli ljudje po 3—4 ure daleč v suši si vode privaževati. Dolgo časa premišljuje gosp. Drago tin Polaj, kako bi se moglo pomagati tej potrebi. Naposled sklene, društvo južne železnice prositi, naj privoli, v namenjeni občni vodnjak vode iz železnice napeljati. Al pri vsaki občni koristni napravi ne manjka nasprotnikov in podpihovavcov. Vendar pri vsem tem neutrudljivi in za občni korist uneti gosp. župan pripravi z lastnimi pa tudi velikimi stroški ne le obilno vode, pa tudi naj bolj o celega Krasa nakloni vsi Sežani. Slaven spomin ste si blagi gospod župan s to napravo v Sežani postavili; potomci naši Vas bodo še hvaležno za to blagoslovili! Iz Postojne. (Konec.) — Kar se nam je uni dan ocitalo, da nimamo še nobenega slovenskega popisa po-stojnske jame, ni imelo popolnega vzroka; že je tudi tak popis odmenjen bil, pa vsega ni mogoče ob enem. Letos se je bolj popoln naredil nemški popis, in izdal tudi italijanski; če se komu to napak zdi, naj pomni, da v nekterih potrebah se ptujcom tudi drugod popřej střeže kot domaćinom. K letu upamo, da tudi slovenski popis naše jame ne bo se vec pogrešal. — V prejšnem dopisu sem omenil, da za notranjske ukaželjne mládenče se nahaja premalo podpore, če so revnega stanů; vendar pred kratkim se nam je oznanilo ustanovilo za dijaka kake gimnazije , ki je rojen na Notranjskem, in sicer ■od strani, ki bi ne bil kdo mislil. Gospod France S abac, ki je v mladih dneh živel na Kranjskem in je podporo našel pri premožni dobrodelni hiši, je pa urari leta 1858 v Gradcu, on je iz hvaležnega spomina na vžito dobroto zapustil metalično obligacijo za 1000 gold.-, da bi iz obresti vsako leto dobival po 50 gold, priden dijak, ki je rojen na Notranjskem ali v nekda-njem postojnskem okrožji, pravica dijaka izbrati za ta dobrotni vžitek, pa je izročena postojnskemu dekanu. To je nekak začetek, utegne za tem še kaj priti. Slišal sem premožnega gospoda iz teh strani domaćega, da ima tudi namen, pred ali potlej napraviti nekaj dijaških ustanovil; dobro bi bilo, da bi ta gospod ne odkladal dolgo dobrega namena; vec dá, kdor hitreje dá. — Ker govorim o šolskih dobrotnikih, ne gré molčati o dobrot-nem oskrbniku ali krajném nadzorniku postojnske glavne šole; to je gosp. Andrej Gottsberger, tukajšni lékárník. Njftrrm je bila šola vedno pri srcu, čeravno je bil za nekaj časa odstopil od njenega oskrbništva; njegovo dobrotno podpiranje je zlasti pripomoglo, da se je dekliška šola že to leto začela. Tudi pri drevesni šoli je on dober pomoćnik, kot je sploh prijatel šolske mal- dosti; to je kazala tudi veselica, ki jo je uni dan v spomin sv. Alojzija na prostoru drevesne šole bil napravil pridnim učencom in učenkám. Podsoviški. Iz Semiške dekanije 6. jul. A. J. — Pred malo časom so dobili v Dragatuš nove orgle, ktere so bile 28. junija dodělaně , poskušene in posvećene. Vsi glasovi prav lepo pojejo, zlasti pa posavna hvali svojega deleč znanega mojstra Franceta Dev-a, ljubljanskega orglarja, kteri zopet zasluži očitno pohvaljen biti. Očitna pohvala in čast pa tudi vsem farmanom, kteri so si, dasiravno so revni, tako lepe orgle napravili,^posebno pa bivšemu ondašnjemu župniku gosp. Janezu Suller-ju, ki so si pri tej reči jako veliko prizadevali. Iz Hakovnika 3. jul. D. Z. — Letošnja letina nam obeta jako obilno žetev; žita so tako lepe, kakor že dolgo niso bile. Posamesno ječmenovo klasje sem štel in na-Štel sem v enem klasu do 48 zrn; večidel ga že mlatijo. Réž in pšenica ste tudi posebno plodovitnega klasja, in obetate, če nas kaka huda ura ne zadene, bi rekel naj-manj deseterega povraČila. Trta je lepo odcvetela in grojzd pri grojzdu nam obeta, da se bodo tudi vinogradi z bogato trgatvo hvalili, ako Bog čez nas kake uime ne posije , in v malo trenutkih naše nade ne podere. Sená smo še precej nakosili in ni se bati, da bi se nam taka godila, kakor madjarskim posestnikom, da bi namreč živino od hiše poditi mogli zavolj pomanjkanja krme. Se vé, da nam Božja roka lahko strašno govejo kugo pošlje, potem bi imeli mnogo klaje pa malo živine. Pa hvala Bogu, dosedaj še ni duha ne sluha od te strašne morivke pri nas. Tudi socivje dosti dobro kaže. Edina naša skrb bo tedaj ajda, podlaga slovenskega kmeta, ktero bomo začeli valje po strneni žetvi sejati; Bog daj o setvi saj nekoliko dežja. — Povedati vam moram tudi, da imamo v naši- okolici pridne gojitelje sviloprejk, ktere so se letos posebno dobro ob-nesle. Najizvrstnejši med njimi je pa domoljubni gosp. grof Barbo; seme njegovih sviloprejk na Laškem posebno obrajtajo. Mešičkov ali kokonov je letos še nekaj čez tri cente přidělal. Krme ima obilno in dobre, da še druge svilorejce ž njo zaklada. Ker misli prihodnje leto 1864 rejo sviloprejk na svoji grajščini na Dobu še bolj razširiti, bo po domaćih časnikih naznanil, in ob času krmljenja svilnih črvičev tri ali štiri pridne kmetiške fante v šolo vzel, jih praktično sviloprejke rediti učil, in jim za čas reje hrano (košto) dajal, in tako djansko pomagal, da se ta za našo deželo tako koristna reja sviloprejk, kolikor toliko na višo stopnjo povzdigne. Slava vrlemu gosp. grofu za tako ljudoljubno in blago misel! — Tedaj pa Še eno žalostno novico, ktera se je te dni na nekem klancu med Zatičino in St. Vidom pri-petila. Vozaril je neki voznik iz Skarlevega domá sol iz Trsta. Mož na svojem vozu sladko zaspi, in ne misli, da je na dolenski cesti, kjer je obilo majhnih in večih klancov. Naenkrat zasliši strašen ropot, in joj ! voz se drvi ko blisk po nekem strmem klancu navzdol, podere in zmečka v hipu oba sprednja konja, tudi mož se z voza prekucne, bil je pa vendar tako srečen, da je še o pravém času odskočil. — Skoda mu je naj manj 500 gold., ker oba konja sta bila mlada in posebno dobrega plemena. Iz Višnjegore. Zadela je tudi grozna nesreća že od nekdaj revno višnjagorsko faro. Potolkla je toča vse čisto popolnoma , 4. dan tega mesca med 4. in 5. uro popoldne. Privlečejo se od večera sivočrni oblaki, kteri se sučejo in premikajo zdaj sèm zdaj tjè, že smo mislili, da se nas bo hudo vreme ognilo, kar pritisne savska, burja, zmede oblake, ker začne padati redka pa posebno debela toča, ktera pa kmali pojenja, mislili smo, da s tem je izpustila pri nas svojo togoto. Kmali pa začne grmeti, šumeti in treskati, toča vđari spet tako debela in tudi drobneja, tolče, mlati tako neusmiljeno , tako, da popolnoma pokončani so ne le samo žita, ampak tudi vsi drugi sadeži in sadje. V Višnjigori ni nobene strehe brez Škode ostalo. Blizo Zatične je trešilo v neko poslopje, ktero je naglo pogorelo. Višnjagorski. Iz Ljubljane. (Svečanost o dvajsetletnici „Novic). *) Čitatelji našega vrlega „Naprej-a" vejo , da rodoljubni g. Miroslav Vilhar je izprožil misel, naj se gosp. dr. Bleiweisu v spomin 201etnega vredovanja „Novic" izroči spominek. Misel njegova ni ostala prazna ideja; kmali se začno stekati dnarni doneski in ustanovi se odbor iz 8 domo ljubo v, kteri zedinjeni z g. V i 1 h a r j e m dovršijo to idejo, in — kakor spominek kaže — tako izvrstno lepo, da le en glas je o krasni ideji, mojstrsko izpeljani. Da pa pri tej priliki se tudi slovstvo naše obogati z novim plodom „slovenskega uma in dlana", je odbor sklenil, naj se izdá tudi knjiga spomenica (album), za ktero je g. Vilhar že mnogo lepega gradiva nabral, ki ga bo vredil nas g. Levstik, s kterim se pač moremo ponašati, da tira kolo slovenske slovnice vrlo naprej. Naj popišem zdaj enmalo bolj na drobno krasni spominek, kteri bi se res odlikoval v vsaki razstavi. Vès krasni tintnik je iz debelega srebra, na štiri ogle delan, samo, da je pri straneh zavkrožen in zadej precej daljše memo spredaj, stoječ na štirih, pod-se za-suknjenih nogah, da je 2l/4 palca visočine od tal, na ktere postaviš tintnik, pa do njegove, mizi podobne ravnote. Na vsaki nogi se bliska po šest, od zgorej doli čedalje manjših rubinov, nad kterimi so grbi, pozlaceni, in sicer: štajarski, koroški, primorski in go-riški; kranjski pozlaceni grb je pa spredaj, v sredi prednje dolžave; držite ga podobi dveh sedecih genij od kterih se razprostirajo lepe arabeske ob robu vsega tintnika. Na tintnikovi planjavi sti dve školjkama podobni, pozlaceni, do 4 palce široki in tudi enoliko dolgi globeli za sipo; za vsako globelo pa stoji srebrn stebriček, % Palca visok, zavrezan, da se va-nja lehko položi peró. Zadej na tintniku v sredi zadnje dolžave na 1 (/3 dolzem štalu sedi iz srebra ulita, čisto bela, 5 palcev visoka Slovenija, v desnici držec sulico, z levico opirajoč se na pozlaceno pismo, na kterem so vrezane besede: „V spomin dvajsetletnega vredovanja „Novic" Slovenci na Kranjskem dr. Janezu Bleiweisu 5. julija 1863." Na vsaki strani Slovenije so zopet lepe arabeske in potem na vsacem oglu ena steklena, rudeča, 2 palca visoka po-soda na osem robov. Ti dve posodi stojite vsaka v svoji, tudi osinorobni globeli, ki je okrožena s srebrno, palca visoko ograjo, in imate vsaka svoj srebrn, tesno zapi-rajoč, lepo okrášen, stolpu podoben, 2l/4 palca visok pokrov. Tintnik je spredaj od noge do noge 11 palcev dolg, na sredi ima 11'/^ palcev dolžave, od zadej pa od noge do noge 13 palcev, in širok je 9 palcev. Pero je dolgo vse skup 8 paleov, in ima držalo iz lepe slonove kosti, po kteri se ovija izrezano lavorjevo perje z jagodami. Na zgornjem koncu je srebrna, špičasta kapica, pod ktero je 6 lepih, okoli držala se vrstečih rubinov; tudi zdolej se blisketá 6 rubinov prav nad srebrno tuljavo, v ktero je vtaknjeno pero iz zlata narejeno z ostjo demantovo. Naredil je gospod Jožef *) Ko so „Novice" v posleđnjem svojem listu izrekle zalivalo za preveliko čast, ki se jim je skazala 5. dne t. m., so obljubile kaj več povedati o tem dnevu , ki jim je velicasten zgo.do-vinsk dan. Naprosilo je tedaj vredništvo dražega prijatla, naj popiše to večernico čisto objektivno, kakor se spodobi listu, kterega je zadevala slovesnost, in pové brez vsega druzega, le kar se je godilo, kolikor mogoče, na kratko, in kdo je začetnik bil nam neprecenljivega spomina. Vred. Walter v Schwâbisch-Gmundu to okusno, res mojstrovsko delo , kteremu se čudi vsak, kdor ga je vidil. 5. dan julija je bil odločen, da se gosp. doktorju izroči spominek, in sicer v čitavnici s slovesno „besedo." Ceravno je kazal gorkomer še na večer čez 20 stopin] toplote, bila je vendar dvorana tako polna, da se je vse trio; snidla seje iz Ljubljane in okolice ljubljanske, pa tudi od bolj oddaljenih krajev množica obila domo-rodcev in domorodkinj mnozih stanov, tudi kmetiških gospodarjev iz okolice cerkniške; celó četvero poslancev je prišlo iz Tržaškega, izmed kterih je bil g. Jan. Na-bergoj iz Proseká govornik. Poveličali pa so slovesnost nocojšno še posebno telegrami iz Ceskega od gg. Pa-lackega in Rieger-a, iz Zagreba, Dunaja, Trsta, Gorice in Celja in sestavek „Pozorov", ki ga je od konca do kraja zboru prav navdušeno bral ljubljeni naš gospod dr. Etbin Costa. Predno predsednika namestnik, visokospoštovani gospod prof. dr. Vončina izroči dr. Bleiweis-u spominek , nagovori ga z besedami, ki prišle iz srca so segle vsem v srca, tako-le : „Blagi gospod doktor! Dvajset let je preteklo, kar ste se lotili slovenskega peresa z blagim namenom spijoče moči buditi in zbirati razkropljene, da bi tako z zdru-ženimi močmi v občni prid svojega naroda obraćali obile izkušnje na obširnem polji kmetijstva, na polji gospodarstva in obrtnosti, pa tudi skrbeli za omiko milega maternega jezika. In Če o prvi stopinji na polji tako važnega in zanimljivega početja svojih oči niste mogli obrniti brez vse skrbi v megleno prihodnost, kako pač vam mora srce igrati in kipéti polno čistega veselja, ko zdanji čas, ko se današnji dan ozrete v jasno dvajset-letno minulost ! Koliko lepega in dražega blaga, ne samo za domače, ampak tudi za unanje, za splošno gospodarstvo in obrtnost, koliko lepega blaga za zgodovino , za jezikoslovstvo in lepoznanstvo , za slovensko književnost sploh se je v dvajsetih letih naneslo in nabralo v „Novice" , kar ostane naloženo in shranjeno v predalih tega narodnega hrama za vse prihodnje čase! Pa Vi niste samo postavili hrama v prid in povzdigo domače vsakoršne omike in izobraženosti v svojih „No-vicah" slovenskemu narodu, ampak sezidali ste tudi z „Novicami" ognjišče v ohranitev, povzdigo in oliko narodnega duha, v ohranitev goreče ljubezni do ljube domovine. Sami popolnoma zvesti in udáni svojemu narodu, sami vsi navdušeni od ljubezni do svoje domovine ste vi, častiti gospod doktor, s svojimi „Novicami" bili narodu vodnik v dvomnih, viharnih časih , ter ste tako skrbno in previdno, kakor srčno in neprestrašeno odvračevali vse napade in nevihte, in neutrudno skrbeli, da ni ugasnil ogenj tište prave čiste ljubezni do domaćega, narodnega duha in življenja, ktera s tem, da svoje ljubi, varuje in brani, tudi, kar je tujega, vedno spoštuje toliko, kolikor je samo na sebi spoŠtovanja vredno. Zato Vam je pa tudi gotova ljubezen, hvaležnost in udanost slovenskega naroda, kteri, da si te hvaležne ljubezni tako šumeče ne razglasuje in je v djanji primerno raz-odeti ne more, vendar dobro vé in čuti, koliko njemu, koliko domovini veljá imé — Bleiweis. Po vsej pravici tedaj smete polni veselja, polni hvaležnosti do Boga s svojimi „Novicami" v eden in dvajseti tečaj prestopiti; po vsej pravici se tega vašega veselja želé udeležiti nekteri izmed tistih rodoljubov in vaših prijatlov, kteri vaše pre vidno in doslednje ravnanje prav zato še posebno cenijo, ko dobro znajo, da zvestoba — zvestoba do Boga in do cesarja, zvestoba veri in državi — doslej Slovencu ne gane, dasitudi hrast se ornaja in hrib, dokler Slovenec zares Slovenec ostane, dokler se on ne izneveri niti maternemu jeziku niti narodnosti sploh. Da bi Vam ti vaši prijatli in rodoljubi svoje hvaležno ve- 223 selje in svoje spoštovanje nekoliko vsaj v djanji očitno pokazali, Vam poklanjajo sicer majhno ali pomenljivo darilo, ktero prav danes, ko se oči katoliško-slovanskega svetá proti tisočletnemu krščanskemu Velehradu obra-Čajo, v njih imenu Vam izročiti je meni častna in vesela naloga. Naj Vam tedaj to srebrno pisno orodje s zlatim peresom, ktero přejeti in ohraniti blago volite, ostane zmirom živo izpričevanje tište goreče želje, ki jo vsi globoko ćutimo, želje namreč, da bi obrodilo Vaše, v preteklih dvajsetih letih toliko rodovitno pero še dalje tudi v čast Božjo, v blagost naše mogočne Avstrije, in v duševni in materialni prid slovenskega naroda obilo obilo blagá, ktero se ne more plaćati po svoji pravi vrednosti niti s srebrom niti z zlatom. Bog Vas ohrani še mnogo let krepostnega na duši in telesu, Bog daj, da kakor danes, tako tudi vprihodnji, o drugi dvaj-setletnici s hvaležnim, veselja polnim srcem Vam bi klijati mogel: Slava Vam!" Gosp. dr. Bleiweis, kteremu se je na obličji vi-dilo, kar je vrelo v prsih njegovih, poprime zdaj besedo in se zahvaljuje tako-le: „V srce ginjen prejemljem iz Vaših rok blagi gospod doktor, prekrasno dařilo, ktero mi darujete v imenu domoljubnih prijatlov in prijatlic. Kakošni občutki stre-- sajo v tem slovesnem trenutji moje srce, ne morem povedati s preubogo besedo. Občutki so neskončnega veselja, občutki so presrčne hvaležnosti, pa občutki tudi neke sramežljivosti. Rekel sem: občutki veselja, — in kako bi mi srce ne igralo od veselja, ko vidim, da se mi izkazuje tolika čast preslavnega društva, na ktero se ponosno ozira domovina, — občutki hvaležnosti, rekel sem dalje, in kako bi se mi srce ne topilo v tem občutku, ko vidim, da se me tako prijazno spominjate; — občutki neke in res velike sramežljivosti — rekel sem — in kako bi se ne čutil vsega potrtega, ko vidim, da tako cenite moje majhne zasluge, da mi darujete spominek, ki bode meni in vsi moji rodo vini vedno neprecenljiva svetinja, — ko vidim, da ste se danes le-sem potrudili samo zarad mene, in napravili tako častito svečanost, ki se bode odlikovala s krasnimi pesmami, krasnimi govori. Slavni zbor! ko vse to vidim, pa vém, da je vse meni namenjeno, pač lahko veste, kako mi mora biti pri srcu. Ne zamerite tedaj, ako mi v taki stiski izmanjkuje besede, ki bi Vam razodela, kaj zdaj čuti moje srce. Naj prej me tedaj častiti gospod , ki je početnik današnje svečanosti, pa častiti odsek, ki mu je pomagal, — naj prej mejo vsi, ki se me tako ljubeznjivo spominjajo , le ob kratkem zagotovilo, da ta dan, kakor vsi tisti dnevi, ko so me tako ljubeznjivo počastili naši bratje iz raznih slovenskih in južno-siovanskih okraj in, stoji s zlatimi črkami zapisan v pra-tiki mojega življenja. Darujete mi danes dragocen spominek za dvajset-letno delavnost pri „Novicah". — Dvajset let — res veliko let; res tudi, da sem velik del svojega življenja v tem času žrtoval temu pokliču dan na dan; al brez pomoci toliko domoljubnih prijatlov po vsem Slovenskem kaj neki bi samec bil opravil? Zato, ako bi se dalo iz zlatega peresa, ki mi ga danes darujete, peresce za perescom izpuliti, podařil bi jih vsem pripo-močnikom , ki še živé — tištim pa, ki počivaj o že v crni zemlji, položil bi peresce vsacemu na grob, ter rekel: „Ná svoj delez! Domovina se te livalezno spominja. o. dan julija 1863. leta.u Ker se slavi danes „Novicam" dvajsetletnica, mislim, da vam utegne, slavna gospoda! biti všeč, ako vam iz njihove zgodovine podám nektere crtice. — Ko so zamrle Vodnikove „Novice" že leta 1800, po štiriletnem življenji, ker ni bilo ne pisateljev, ne čitateljev, potem ni slovenski narod imel nobenega slovenskega časnika več — smrtna tihota je kraljevala po mili domovini, dokler niso naše „Novice" zopet iz groba vstale , in 5. julija mesca 1843. leta zagledale belega dné. Njih roj- stvo je bilo silo težavno — roje vale so se nad 3 leta. To je bilo pod Sedlnickim. Gospod Blaznik jim je hotel mati biti 1841. leta; al ni mu šio po sreči. Iz-skušal je vec potov, klical je težkemu porodu na pomoč več babic: obrtno družbo, kmetijsko družbo — nazadnje je ta morala še na pomoč poklicati presvitlega nadvojvoda Ivana. Prišla je potem iz Dunaj a dovolitev 10. februar ja 1843. leta, in sicer tako, da g. Blaznik bodi založnik „Novicamu, al kmetijska družba da mora imenovati odgovornega vrednika, podati c. k. viši policii na Dunaji na drobno izdelan program, in po programu dva lista „Novic"; za cenzorja je bil izvoljen rajni Ivan Vesel, takrat svetovavec c. kr. kranjske deželne vlade. — Ko so šle „Novice" k porodu , tadaj sem jaz bil še na Dunaji. Naprosila je bila družba gosp. dr. Orla, odbornika kmetijske družbe, naj bi dělal začetne priprave. Od nekdaj domoljubni mož se je rad udal temu poslu, in nabral je bil mnogo gradiva za prvi začetek. V tem času pridem jaz iz Dunaja v Ljubljano za pro-fesorja. Kmetijska družba me izvoli za tajnika, in ker v tajnikov opravek spada po pravilih vredovanje vsega, kar družba v tisku dá na světlo, izrocila mi je vredništvo lista „Novic", gosp. Malavašiča pa je za pla-Čilo najela za tranzlatorja, ker tačas, gospoda moja! bilo je še celó malo slovenskih pisateljev : največ je bilo vsega treba še le iskati in prestavljati iz drugih jezikov. Ni tedaj čuda bilo , da z velikim veseljem, pa tudi z enólikim strahom sem pre vzel vredništvo. Nikoli ne pozabim, da gosp. Luka Jer an mi je bil prijazen pomoćnik. Družba je bila dala natisniti 500 iz tisk o v. Prvi list je bil přišel na svetio 5. julija 1843. leta; tedaj prav danes je 20 let. Stopil je bil pohleven na dan; al kmalo je bil našel obilo prijatlov, tako, da se je bilo že druzega četrtletja natisnilo 800 iztiskov. Pozdravili so bili naš prvi list naši bratje na Stajarskem s posebnim dopisom, kterega nam je pisal slavni gosp. Anton K re m pel iz Radgone. To je bil prvi se-stavek z novim pravopisom. „Novice" so takrat pisale, kakor se je pisalo še skoraj vse, z bohoricico. Nagovarjali so me sicer nekteri, za slovenščino zeló uneti gospodje bogoslovci, naj brž iz početka vse „Novice" začnem pisati v novem pravopisu. Dobro sicer sem vidil predstvo novega pravopisa; al nisem si upal; še mi je po ušesih bučala silna abecedna vojska leta 1833; bal sem se nove vojske, in ž njo pogube mlađega časnika. Kaj je bilo tedaj storiti? Nič druzega si nisem mislil, kakor: „in medio virtus", to je po naše: „v sredi, v zlati skledi." Kdor mi je poslal kak sestavek v novem pravopisu, spreje! sem ga tako, — kdor v starem, natisniti sem ga dal tako. In rastlo je število novega pravopisa od mesca do mesca bolj, tako, da leta 1844 je bilo že veliko spisov v novem pravopisu , leta 1845 pa že toliko , da sem leta 1846 že mogel popolnoma slovo dati bohoričici, in čisto vse tiskati v novem pravopisu. Tako sem vpeljal novi slovenski pravopis brez vsega prepira, brez vse vojske. Pisano so gledali sicer to početje nekteri protivniki, in prvikrat sem bil tačas razglašen za „pan-slavista"; pa ni čuda, kajti ta pisava — kdo bi mislil — je celó še dandanašnji nekterim visokim gospodom trn v peti! Tudi našega velikega slavista Kopitar ja sem imel v tem za nasprotnika. Pisal je družbi, ki mu je pošiljala „Novice" in prosila ga pomoči, 10. oktobra leta 1843, sicer celó prijazno pisemce, v kterem pa vredništvo svari, naj se ne udá „gajičici". Ker to pismo še nikoli ni bilo razglašeno, naj ga vam naznanim danes, ker vse, kar je Kopita rj evo, gotovo je zanimljivo. 224 Tako-le se glasi v slovenskem převodu: „Visoko častita družba! Senectus ipsa est morbus.*) To in pa čedalje krajši dan, od kterega mi ostajajo sami nerabni odrezki, da ž njimi po svojem gospodarim , če tudi molčim o druzem neogibnem nadlegovanji, naj me izgovarja, da moram tako pozno izrekati predolžno zahvalo za Častito pismo vaše družbe in za priloženo darilo zanimljivega delà (Bukev za kmeta) gospoda dr. Bleiweisa. Iz srca srečo voščim družbi zarad uspeha njenega časopisa, ki je presegel celó njeno upanje. Zato se pa vredništvo še veselejše z najvećim pridom lahko pečá s po-četjem, kterega se je tako nadepolno lotilo ; kadar se privadijo bravci, potlej jim bode ta časnik tako po-treben, da ne bodo mogli prebivati brez njega. Kar se mene tiče, za zdaj pač ne morem dajati sestavkov ; al vendar sem si prihranil to, da morda poznejše tudi prineseni svojo domovinsko drobtinico. Toda nepotrebno bi bilo dajati meni poseben list, ker lahko berern ti-stega, ki se mora pošiljati dvorni knjižnici. Iz 6. in 10. lista vidim, da Gajevci, ktere je same převařil (!) njihov apostel, hoté tudi še druge prevariti (!!), kakor da bi na pr. tudi Poljaci itd. pisali tako, kakor on. Vsega tega ni troha resnice. Met elk o va naredba je enostavnejša, toda nima starinske lepote drugih latinskih črk, v čemur je celó Dainko nekaj boljši. Gajeva novota ima dve načeli: 1) česki letajoči x ck nad vr- stico, 2) pa vendar lj, nj, dj ; Sakcinski celó tj za é, toraj ni čisto novočeška, pa tudi ne čisto novic se-stavíjena. V nekterih namerah se nestopljeno glasé: lj, nj , dj , tj , kakor v našem: bratje, ljudje itd. — Dolder toraj ne bode polnega latinsko-slovanskega abeceda, dotlej je boljše, da ostanemo pri stari sestavi, ki ni pomanjkl jivejša od nove Gajeve. Tako delajo tudi Poljaki; Cehi so pa sami v novem vretji. Al dovelj tega . .. Družba bode na dobro kmečko p r a t i k o mislila, če ne letos , pa vsaj potlej ; Nemci in tudi celó Fran-cozi imajo v tej reči izvrstne izglede. Poprejšnje pismo sem od družbe přejel — v Kimu , od kodér sem toraj le po druzih mogel izkušati ustieči njenim naročilom. Prosim visokočastito družbo, da mi dovoli moje neiz-merno spoštovanje in udanost." Na Dunaji Í0. oktobra 1843. Knjižni váruh Kopitar. Ker je visokoučeni Kopitar v glasoviti abecedni vojski se zeló strasten kazal, nisem mu verjel, kar je pisal zoper gajčico, vendar pa je to pismo nekoliko brzdalo prehitro postopanje v novi pisavi, tako, da še le čez dve leti in pol sem slovó dal bohoričici popolnoma. — Tako je preteklo leto 1843, — prvo leto „Novic." Bilo je zanimivo tudi o tem, da smo storili prvo stopnjo v literarno vzájemnost slovansko. Leto 1844 bilo je važno za „Novice" naše in še posebno za pesništvo naše. Njih Veličanstvo cesar Ferdinand so bili vzrok temu. Oktobra mesca přišel je presvetli cesar iz Gradca potovaje v Trst tudi v Ljubljano. Koseski napravi pesem, v kteri Slovenija pre-srcno pozdravlja ljubljenega cara. Oj , to je bila veli-častna pesem! V nji pa je pesnik naš tudi prvikrat izustil ime „Slovenija", pa čeravno smo bili pod cenzuro , ni se spodtikovala nad imenom tem , ktero je še dandanašnji spodtikljej marsikomu. Klasična pesem iz-budila je pozornost vseh bravcev ; navdu&ila je zlasti mladost našo tako, da odsihmal in ko je sledilo še več Koseskovih pesem, se je res začela nova dôba poezii slovenski. V šolsko mladež je segla kakor plamen, da je začela zdaj še le prekrasne Prešernove in druge pesmi v „Cbelici" marljivo prebirati, sama pesmice zla-gati in množiti slovenski parnas. ♦■«E * ■ ■ m • V - m ^ * 1 * *) Ze sama starost je boiezen. Leto 1845 zopet je bilo — pa o drugi národni za~ devi — imenitno nam leto. Glasila se je slovenska beseda že prav krepko po „Novicah", ktere so, razun polj edelst va, obrtnijstva in druzih znanstvenih reci, začele že tudi obdelovati národno polje v krajepisnih in naro-dopisnih sestavkih, — al v javnem življenji molčala je še slovenska beseda. Kar mi 27. juni ponudi lepo priliko, da se je prvikrat v vélikem zboru začul slovenski govor. Meščani so bili na strelišču svojemu visokocenj enemu županu Hradeckem u na čast napravili petindvajsetoletnico njegovega županovanja : poklonili so mu krasno srebrno čašo. Ko zaslišim, da tudi z nemškim govorom bojo slavili ta dan, mislim si: zakaj pa ne tudi s slovenskim, ker ravno domoljubni Hradecki se je med odborniki kmetijske družbe najkrepkejše poganjal, da bi se ustanovile,,Novice". Nagovorim tedaj svojega prijatla dr. Pre šer na, da zloži slovensko pesem za to svečanost; kmali je mojster v poezii dovršil lepo pesem, ki jo hranuj ej o „Novice"; — nagovorim gosp. L o v r o Tomana, takrat še dijaka v 6. gimnazijalnem razredu, naj bi jo govoril na strelišču ; brž je bil za domovino vès goreči mládenec pripravljen stopiti na javni oder — in tako se je 27. junija 1845. leta prvič v slovesnem javnem zbirališču slišala slovenska beseda s tako glasno pohvalo, da se je radosti zibala dvorana. Z glavo so maj ali samo tisti, ki so vidili v tem slovansko „demonstracijo !" Leta 1846, ko sem vidil,,da „Novice" čedalje bolj segajo narod, in ž njimi se oživlja Ijubezen do naroda in jezika, smo storili korak dalje; pripeïjal sem slovenske pesmi na oder gledišča Ijubljanskega s pomocjo starišega gosp. Mašeka. Oj , to je bil 14. svečana plosk in ropot, da se je gledišče treslo, ko so se pele štiri pesmi : „Zadovoljni Kranjec", ,,Dolenska", „Moj spomin" pa „Železná cesta." Gospodje pa, ki nikakor niso mogli verjeti, da je to bilo čisto naravno nedolžno veselje po dolzem molku domače pesmi, pod-tikali so mi, da sem podkupil ljudi na galerii. „Pansla-vizem" — to se vé, da je bil zdaj po njih mislih še bolj gotov. To leto bilo je tudi, ko je rajni domoljubni profesor M a r t i n a k, kterega kakor tudi nepozablj ivega rajnega prof. Kersnika so dijaki kot svojega očeta spoštovali, prosil kmetijsko družbo, naj, ker dijaki tako radi beró „Novice," 4 razredom više gimnazije poděli po troje iztisov brez plačila. Družba rada to stori, kar je prosil profesor že takrat, česar zdaj marsikteri profesor ne bi storil po nobeni ceni. In tako so napredovale „Novice" s svojimi izvrst-nimi dokladami Vertovcevimi od leta do leta, da prišlo je 48. leto, ž njim pa znani viharni časi. Zmerne, kakor so vsikdar postopale, bile so tudi ta čas; branile so svoje svetinje domače, podučevale narod naš, naj se vede v vsem na poti postavili ; za Frankobrod sicer niso hotle nič vediti, al toliko bolj so povzdigovale zastavo avstrijansko, in z dobro vestjo lahko rečemo, da Slovenci smo vseskozi verni ostali svojemu cesarju, ko je krog in krog vihrala crna vojska. Zasluge „Novic" kakor „Slovenije", „.Danice" in vseh slovenskih časnikov bile so za Avstrijo tako očitne, da jih je tri leta pozneje v „zlate bukve" zapisal sam vladni „ljubljanski časnik". Vodilo jim je vedno bilo beseda sv. Pavla (Tim. 5. 8): „Ako pa kdo ne skrbi za svoje, domače, ta seje odre kel veri, inje huji od ne ver nika." • ; ' ' ' B Naj sklenem s temi črticami zgodo vino „Novic", ker predalječ bi me peljalo, ako bi segal še dalje. Ka-žejo nam te male crtice, da „Novice" so bile iz začetka res celó nježna, slaba sadčica ; al izrastla je iz zdravega in rodovitnega semena; zato pa so ji bile tudi vejice kmali čvrste, popja polne. Strah izprva: - 225 # ^ ali pač njene korenine po vsèh stranéh najdejo prhke in rodovite zemlje, in ali ne zlezejo v suh pesek ali v trdo skalovje in tako ne usahnejo, — izkazal se je kmali p raz en strah. Po vseh okrajnah Slovenije, pa tudi še po drugem slovanském svetu našle so „Novice" milo zavetje. Marsikako britko uro sicer so morale iztrpeti, — al dosti dosti veselih so tudi učakale, — najveselejša pa jim je ta — današnja! Darovali ste mi danes dragoceni spominek •— tintnik s peresom. Kaj nek pomenja to darilo? Mislim, da ž njim mi hoćete reči: „še piši!" — Res častno in mikalno je to vabilo, toda nevarno tudi posebno današnji, kakor skušnje učé, vendar da se vreden izkažem Vašega spoštovanja, vreden Vaše ljubezni, izpolnjeval bodem, česar želite, dokler bodem živel in mogel. Se bodem pisal, ako Bog dá, na korist domovini! Gospod dr. Lovro Toman, ki gaje prijatelstvo srčno pripeljalo iz Dunaja v Ljubljano, dokler državni zbor praznuje, stopil je zdaj do spominka in z gorečo besedo navdušenega govornika razložil je domorodni množici pomembo spominka blizo tako-le : „Dovoli, mili vodnik naš, da te v imenu vseh . tvojih pričujočih in nepričujočih prijatlov nagovorim pa nekoliko besedic izustim o pomembi darila naroda našega do tebe. — Narod, ki spoštuje svoje možove, spoštuje samega sebe; narod ne daruje drugače, kakor za zasluge in ceni le vrednost pravo. Da ti narod, ki te je, ko se je Avstrija naša prerodila v ustavno državo, pred-lanskem v treh okrajnah volil za zastopnika svojega v deželnem zboru, daruje danes spominek, to je znamenje, da si ga zaslužil s svojimi tolikoletnimi rodoljubnimi deli. In glej ! kak spominek in kake pomembe ! Dobiš zlato peró. Zlato, ki se je topilo in čistilo v ognji, tako, kakor tvoje srce je skušeno v mnozih težavah. Pa ne zadosti to; na osti peresovi je vdelan demant, trd in trden, oj ster in stano viten, da kar bodeš zapisal ž njim, prebode si pot v srca in ostane trdno zapisano za veke v bukvah izobraževanja narodovega. Glej ! rudeče hranišče za tinto pomeni, da tvoja beseda goreča hranuje v sebi krv tvojega srca, ki jo podajaš narodu, ki jo žrtvuješ domovini. — Přestal si že mnogo krivičnega natolcevanja in sovraštva. Ce te vprihodnje še napa-dujejo sovražniki, ko oznanuješ pravico in resnico pred Bogom in modrim postávám veljavno, vteči in pribeži k matki Slovenii, ki sedi v sredi tintnika varhinja tvoja, — gl^j! v roči jedni drži sulico resnice, v drugi šcit pravice, in krog jo obdajajo znamenja naroda slovenskega , za kterega si že toliko, na vsako stran ko-ristnega, potrebnega pisal: narod stoji za teboj! — Glej ! to je pomen slavnega spomenika, ki stavi živemu tebi ga narod, ko drugi narodi, ki se štejejo za bolj izobražene in veljavne, se spominjajo zasluženih mož še le po smrti komaj. To pa je ravno velik in gotov dokaz, da si zaslužil s svojim delovanjem ta spominek, in da narod se jako zaveduje , da veselo napreduje v omiki telesni in duševni, in da bode gotovo dosegel sveti namen svoj. Raduj se tedaj tega spominka, kakor radujemo se ga vsi tvoji prijatli. Bog te živi! Slava tebi — in narodu slovenskemu!" Ko gospod doktor Toman z veliko pohvalo končá svoj govor, poprime besedo še gospodar Janez Na-bergoj, posestnik iz Prošeka, in v tako lepi in gladki slovenščini govori, da se vse čudi milini njegovega jezika. „Prišli smo tudi mi v imenu primorskih Slovencov — pravi — da vas počastimo, gosp. doktor; al nimamo ne srebra ne zlata, pa saj bi vas tudi s tem plaćati ne mogli za vaš 201etni trud in trpljenje; pri-nesemo vam le hvaležne srca. Bog naj vas živi še veliko let." Slavaklici so doneli vrlemu govorniku, kteremu se dr. Bleiweis še posebno zahvaluje, rekši, da, kakor je v Celji in Mariboru to njegovemu srcu neznano dobro délo, da kmetiški gospodarji se spominjajo vrednika „Novic", tako je tudi to, da danes vidi vrle možake iz Kranj skega in Tržaškega tukaj, njemu ne-popisljivo veselje; živa priča mu je to, da „Novice" se ne trudijo brez vspeha. Zdaj še le se je začela „beseda." Izvrstna govornica, gospodičina E. T., ktero smo že večkrat v naši čitavnici občudovali, govorila je s tako srčno besedo navlašč za ta dan zloženo prelepo pesem g. Andreja Praprotnika, da so ji doneli slavaklici od vseh strani in da ji pri napitnicah po besedi gosp. Nabergoj od-kritosrcno hvalo izrekuje. Potem je pod vodstvom ne-utrudljivega in zvedenega gosp. Belarja pel zbor domoljubnih naših gospodov pevcev miloglasno pa krepko doneče, z veliko pohvalo sprejete 3 pesmi, namreč Miroslav ^Vilharjev „Pozdrav", Davorin Jenkovo „Pobrati-mijo" in „Gdě je slavska domovina," besede Kukulje-vičeve. Gospod Viktor Bučar je sam pél: „Kde vlast je ma? kde domov můj?" Vreden je hvale, ki ga povzdiguje nad vse ljubljanske tenoriste. Tudi gosp. Valenta, ki je pel Mir. Vilharjevo „Darilo" se je zopet skazal odličnega pevca. Slavaklici so sprejeli pevca, ko sta odpéla. — Beseda je bila dokončana; poglejmo zdaj na g. Sovanov vrt, ki je ves razsvetljen, ves poln lučic in zastav z domačimi barvami ; pri vhodu pa vihra velika cesarska zastava in ž njo vred tudi bavarska. Družba se vsede za pogernjerie mize; rakete švigajo skoz mirno noč. Napitnice neštevilne in žvenkljanje čaš se vrsté s pesmijo za pesmijo, z glasbo in plesom. Pozno v noc se razide veselo družtvo, ki je tako dostojno obhajalo dvajsetletnico oživljene domovine naše. -— V nedeljo popoldne je družba čitavnice naše pe-ljala se po Ljubljanici do slonovega grabna nad Ižico, potem pa je peš šla do g. Matevžetovega posestva na mah, in tu se radovala celi popoldne, dokler je ni noč klicala zopet domů. To je jedro bilo nedeljske veselice, — al kako izvrstno je vse to bilo izpeljano ! Popisati se ti ne dá, dragi bravec, ako sam nisi vidil. Zato pa tudi ni čuda, da že pri odhodu je bilo vse polno ljudi, ki so na št. Jakopškem mostu, v Krakovem, Trnovém itd. gledali okinčano brodovje (5 velikih in 3 manj šili čolnov), v kterih je sedelo 224 ljudi, izmed kterih polovica gospéj in gospodičin, med njimi pa tudi ljubez-njiva nevesta gospod dr. Tomanova z rodovino svojo; pridružili so se tej vožnji tudi g. Matija Majar, župnik gorijanski, g. prof. Jarocki iz Kieva, g. Trajanski iz Kazena in nekteri gg. Hrvatje. Veličastno je bilo viditi, ko je prva ladija kot načelnica odrinila z veliko avstrijansko zastavo in napisom: „Slava cesarju! Slava cesarici! in je 50 gosp. pevcev v posebnem čolnu z mogočnimi glasi popevalo: „Naprej zastava slave", vsi drugi čolni pa kinčani z zastavami narodnimi, mest-nimi itd. so se, peljani od skušenih krakovskih in tr-novskih brodnikov, vrstili za njimi. Na posestvu gosp. Matevžetovem, kjer je družba našla ravno tako prijazno kakor dobro postrežbo, se je vmes petja, godbe, plesa in domorodnih govorov še le ,^kakor Slovenec pravi, začela prav „židana volja." Skoda, da nam manjka prostora za obširen popis. Govorili so dr. Bleiweis, dr. Toman, gosp. Matija Majar, mlad domoljub, gosp. Matevže in gosp. Jože Debevc, ktera poslednja dva gospoda sta s svojima častitima gospéma res zahvalo zaslužila, ki se jim je očitno izrekla, kakor j o je zaslužil tudi g. Sventner, ki s še dvema drugima domoljubnima gospodoma je bil skrbni vodja današnje veselice. Res! slovesen je bil pogled, ko seje družba ob devetih zvečer v tamni noči na krasno razsvetljenim brodovji v mesto nazaj pripeljala, so rakete švigale v nebo, umetalni ogenj svetil krog in krog, možnarji pokali, pevci navdu- 226 šeno peli, na obéh bregovih Ljubljanice pa neštevilna se dobili tisti 3 milij gold kteri se utegnejo za to O Cli U JJC11 y 11CH UUWl uivy^vwu f1^ «vw vv » w ^ uvwm XXXXXXJVX1X gUlU, } JV CCI X OC ULCgliC j U Zt'àt K množica ljudi, ki je popotne na vodi v eno mer spreje- razstavo potrebovati, da bo razstava toliko bolj ime mala s slava- in živioklici. Nebo samo je bilo milo temu nitna, ker brž drugo leto za njo bode razstava v potovanju, in brez najmanjše nezgode in v najlepšem rizu. — Ker ravno o razstavi govorimo, naj povemo redu se je zopet čitavnična družba radovala prav po da v ham burški je ravno zdaj na ogled postavljenih domače brez demonstracije, čez in čez zadostna si sebi. 524 kónj, 965 goved, 1766 ovác 293 Našim vrlim Krakovčanom in Trnovčanom pa gre v se kokoš i, * % w v * } prešičev, oć o 2941 kmetijskih orodij in mašin in da je 796 328 > posebna hvala, da so s toliko radostjo čitavnici poveli- gospodarjev se udeležilo razstave s svojimi pridelki in čali njeno vožnjo po Ljubljanici. Opazovavec od deleč izdeiki. — V Banatu je_ v nekterih krajih letos res pa sem se danes zopet — prav natihoma v srcu ve- velika nadloga. Pismo od 8. dne t. m. pripoveduje, da selil in si mislil: Ljubljana! saj si vender stara bela to je že bil srečen gospodar, kdor je na oralu (johu) Ljubljana, kakor te je Linhart popisa! in Vodnik. Bog nažel po do te tako ohrani! vagánov (mecenov) žita; žito je Da ljubezen do maternega jezika globoko sega niso mogli žeti, tudi v srca naših gospodičin, bila nam je pretekla ne- suše tako majhno na nekterih njivah ostalo y da delja vesela priča. Gospodičine Melanija Hohnova, ohranila^pri življenji volj ga ampak ga le ruvati, in tù in tam celó živino po pšenici zagnati, da jo je popasla in se vse tri slovenske iz „besed" čitav- Ema Tomanova in Marija Prelihova dobro nam znane govornice ničnih, dale so se pismeno in ustmeno izpraševati iz slovnice slovenske. Bila je preskušnja v pričo vár Českem i Grof A. No s tic, deželni gl se je odpovedal tej častni službi rav- natelja naše realke; izpraševal je g. prof. Le s ar i slušali so stariši in več drugih gospodov. Preskušnja po- T lit* , OC JC UUpUVCUčU ICI UčiS Gospodičina Pustovojtova je zopet v Prag vovu so zaprli kneza Adama Sapieha, v Krakovem pa grofa Bentkovskega; obá sta na sumu, da sta pomagala poljskemu puntu Ruska vlada še ni ni mom ki so odgovorila pis jih o poljskih homatijah poslale vlada bila šala ali le zato, da bi za kako silo uhapnile „zeug- angležka, francozka in avstrijanska. Národna poljska "I...... * ' " * * ......... . > ki jih priporočajo ruski, ter pravi, e voj skovati, dokler ne zma- niss i «X ali 1C /itviu, vic. KJL /JMI j/-"-—~ 77 o O 1 MuvviiiM» iu av oui auoiva« tli U U. I i cl ampak bila je taka, da slavni g. Matija Majar, vlada nikakor ni zadovoljna s tistimi 6 točkami ki je bil tudi pričujoči je celó rekel, da bila je pre- omenjene 3 vlade sogl Poljake trdna volj oštra. In vender so odgovarjale vse tri gospodičine tako umno in ročno, da so poslušavci le pogledovali se. Lepo je, da se učiš več jezikov; lepo je, da omikane da gaj ali poginejo Taki nameni so po vsem k s prizadevami zedinjenih vlad, in že poslednje novice naše gospe in gospodičine znajo tudi laški in francozki; iz Pariza in Londona niso več tako vojskovite, kakor sramota ti je, naj si možk ali ženska ki ne znas slovnično svojega lepega maternega jezika, saj toliko vreden kakor vsak drug jezik, ki je bile še pred malo časom, ko so casniki trobili v voj skini če ne več. ----lOg. *»MJ K>SS Kf\J l/V/^Cl , KXO> JL V1JČIC1 IX C 111 tV rajo za pomirenje diplomatično, izkuhalo iz vsega tega Kaj se bo tedaj iz tega da Polj ne ma Ker se nadjamo, da trojica omenjenih vrlih gospodičin bode lep izgled družim, bomo o tej preskušnji, ki Bog sam ve. r ' xzJXYUllCilV LIA VO^^O» t Ci J zadnjih 2 mescih je štela vojska poljska Je okoli 30.000, ruska pa do 150.000 mož ; ker je poljska bila prva kar Ljubljana stoji, drugi pot kaj več omenili. armada v raztresenih trumah na domaći zemlji trnovski cerkvi je v nedeljo bilo slovesno to zmago rusko Zopet se gov --? ti ilU V OI\l V A * V ^ , «xxxw^v 1 UW1VV» l-iV^U U O v-/ ^Vj V vii^ v obhájilo na čast sv. Mohorju in Fortunatu. Snidla se je gležka misli odpovedati kraljevanju obila množica pobožnega ljudstva. Zgodovinsko društvo je dobilo novega vodja; da 7 baron Codelli seje odpovedal tej časti, in izvoljen Meksik overa kraljica an- V" A ten ah so se vojaki dveh strank skavsali, pa je že zopet mir. ojaška slava je zopet veča: zmagali so Francozka je bil namesti njega g. dr. H. Costa, za protektorja pa poprejšni vodja. Nova cestna postava, kakor jo je izdelal 14. julija 1863. Kursi na Dunaji v novem denarji deželni zbor kranjski, ni potrjena, xv^x v «.«rmu ni v soglasji z vladnim predlogom. S cestami ostanemo ker v dveh stavkih Deržavni zajemi ali posojiia.lDrnge obligacije z lotrijami. 5% obligacija od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 133.35 tedaj v se pri starem do prihodnjega deželnega zbora v novem dnar. po 100 g. g. 72.90 4 '/2 % Teržaski lozi po 100 „ 115.00 ; kjer pride ta postava vnovič v posvèt. C. kr. deželna general-komanda ne pride v 5°/0 nar posojilo od 1. 1854 „ 5% metalike Ljubljano. Tudi gosp. dr. Tomana je Radoslavska občina na Štajarskem izvolila za častnega srenjčana. današnjem zagrebškem dopisu omenjene sve- tinjice, s podobama sv. Cirila in Metoda prav 4 »4 y( 4% 3% 2 i 2 / 0 U 11 11 11 11 11 11 81.9015% Donavsko-parabrod- 76.701 ski po g. 100 .. . „ 69.00|Knez Esterhazy. po g. 40 „ 92.00 93.50 1% n jj lično napravljene 7 kakor tudi krasna knjiga 77 IB . ■Tisu čni ca s v." Cirila in Metoda", se dobivajo pri služniku citavnice ljubljanske: svetinje po 15 nov. kr., knjiga pa mehko vezana po različnosti papirja po 1 gld. (po 100 gold.) 5% doljno - avstrijanske g. 87.75 5 % ogerske...... 5 % horvaske in slovanské 61.00|Knez Salmovi po g. 40 „ 37.50 45.50|Knez Palfyovi po g. 40 „ 37.25 34.50 36.25 21.25 21.00 14.75 34.00 38.25 |Knez Clary ovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 Obligacije zemlišn. ođkupa. iKnezWindischgrâz.po£.20 Grot Vv aldsteinovi po g. 20 „ Grof Keglevičevi po g. 10 „ n n 11 76.00IBudimski po g. 40 n 74.25 Denarji. 20 kr. ali po 1 gld. 60 kr. 5% krajnske, štajarske, koroake, istrijanske n Cesarske krone 86.001 çesarski cekini % Deržavni zajemi z lotrijami. |Napoleondori 20 (frankov) Zajem od leta 1860 . . . „ 100.451Souvraindori 1860 petink. „ 100.90|Ruski imperiali Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Državni zbor na Dunaji se je zopet začel 14. dne t. m. Med prazniki zborovimi je izvoljeni odbor izdelal nacrt, kako bi se dale po krajši poti dodelati Dohodkine oblg. iz Komo „ 17.00|Srebro (ažijo) 5% u n n 1839 . . • „ „ „ „ 1839 petink, „ narodni od leta 1854 „ 155.001Pruski Fridrikdori 151.50|Angleaki souvraindori 95.75|Louisdori (nemškr> n n n ii ii ii ji ii 15.20 5.28 8.89 15.25 9.10 9.34 11.15 9.65 obširne postave, kiv občnem zboru za posvèt in sklep veliko časa potrebujejo. To je tedaj prva stvar, ki jo je zdaj zbor vzel v svoj prevdarek. — Pomenki o prihodnji veliki razstavi dunajski (leta 1866) so v ministerstvu zdaj prav živi, zlasti tudi o tem, kako bi Loterijne srećke: V Gradcu na Dunaji 8. julija 1860: 78. 5. 54. 89. 21 TI. ÎO. 62. 85. 11 Prihodnje sreckanj Gradcu in na Dunaji bo 18. julija I863 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis* — Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani.