Gospodarstvo.g Deeetmesečni kmetijsko-gospodinjgki tečaj v zavodu šolskih sester v Martboru se prične dne 16. sept. t. 1. Stan tn oskrbo imajo gojenke v zavodu. Prošnje za sprejem je vložiti do 10. avgnsta t. 1, vodstvu kmetijsko-gospodinjjeke šole v Mariboru. Prošnji se raorajo pdložitir krstni Hst, domovnica, zdravniško spričevalo, odpustnica odnosno zadnje šolsko spričevalo, ter izjava srtaršev oziroma varuha, s katero ae ti zaverujejo plačevati stroške šolanja. Za 9prejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena Ijudska šola. Oskrbnina znaša mesečno 350 kron, razun tega mora vsaka gojenka letno prispevati še določeno množino živil. Radi pogojev prehranc in drugih podrobnosti st- je obr•iti •« vodstvo kmetijskogospodinjske Sole v lavodu šolskih sester v Mariboru. g Čeb«larji pozor! V nedeljo dne 17. jttUja po popoldanski službi boiji <ob treb), bo pri Sv. Trojici v Slov. gor. čebeiarski shod. Predaval bo naS «tt*n« rojAk, potovalni učitelj, gospod Ivan JurtočiC. Shod se bo vršil v dvorani tsobnievalnega druStva; po shodu bo praktičen pDuk pri ulnjaku na frančiškanakefn vrtiču, Prijatelji čebelic, pridite v obilnem številu! g Vinska letiaa in trgovina po drugod. V Avstriji pričakujejo dobro vinsko letino. Ker še imajo Tinogradniki stare zaloge, je opažati padanje vinskih cen. Za hl nižjeavstrijskega vina plačujejo 6500 do 7000 avstrijskih kron. — Na Madiarskem vlada v vinski trgovini stagnacija; ptomet z vinom je zaspal. 8 — 9% vino stane 1400 d 3 1500 madžarskih kron. Težka vina so mnogo dražja, ker jih je le malo v zalogi. — V Italiji počiva vinska trgovina. Pričakuje se dobra viaska letina. V Trstu se je razvila trgovina s španskimi vini. Mnogo španskih vin uvažajo tudi v Nemčijo. — V Nemčiji je trgovina z domačimi vini popolnoma zaspala. t Zrelo grozdie. V. Splitu že prinašajo okoliSki kmetje zrelo grozdje aa trg. i kilogram staae 60 K/ Ker ga priaašajo v. velikUi maožiaah, je ceaa že padla aa 40 K. g Izvozna caciiia za živiao. Za koaje ia kobile beigijske ia noriške pasme v starosti aad tri leta je pla čati 1600 K za glavo; žrebeta ia mladi koaj: do treb. let belgijske ia aori' ške pubme 800 K za glavo; za koaje, kobilo. inlade koaje in žrebeta ostalib paseia je plaeati 1000 K. tioveda in bivoh: živa 1000 K za glavo, zaklaaa 800 K, Prašici: živi do 50 kg teže so prosti, aad 50 kg 400 K za glavo; za 100 kg grešiejega mesa se mora plačati 20Q K, g Poverjenlštvo za kiiieti]stv.? narnerava nakupiti ob priliki preiiiovauj na KraDjskem ia Stajerskem letoSajo žrebieke in starej&e žrebce toplokrvno ia mrzlokrvne pasme za državno žrebefišče. Oziralo se bo lo aa prvovrstna žrebeta z dokazanim rodom, aakar se konjorejci opozarjajo ter vabijo, da sa polaoStevilno udoleže preimovaaj. g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. julija 1921 se je pripeljalo 185 ščetinarjev in 3 koze. Cene so bile sledeče: Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 20—24 K, polpitane svinje za zakol, 20—24 K, mladi prašiči 6—8 tednov stari kmd. 180 do 300 K, mladi prašiči do 3 mesce stari, 300-400 K, mladi prašiči za »/»¦ }eta stari 700—1000 K. Kupčija je bila živahna. Mladi prašiči so se večinoma razprodali. g Žitne cene. V Somboru stane meterski stot pšenice 1040—1050 K, in koruze 440—450 kron, ovsa sploh ni bilo. Popraševanje po koruzi je bilo zelo živahno. Ječmen je že zmlačen in tudi pšenica je že požeta. V mlinih je raalo moke. V dobrem tednu bodo imeli mlini že moko iz letošnje pšenice. Cena pšenični moki je precej poskočila. Toča je povzročila precej škode. Iz Dalmacije se poroča, da je deževno vreme letošnji žetvi v Dalmaciji zelo škodovalo, kajti zito je poleglo in je mnogo zrnja odpadlo. Trta kaže v Dalmaciji zelo ugodno. g Zeleni grah v Beogradu. V Beogradu stane kilogram zelenega graha — 80 K. To je že višek vse draginje. 1 kg zrnate kave iz Brazilije stane 72 K, 1 kg doma pridelanega graha pa 80 K. g Noyo sladkojrno rastUno so na511 y lužai Ameriki. Rastlioa vsebuje velike ninožiae saovi, ki je sahariau zelo. poilobaa. Nemški geaeralai koazul Gftother, ki je to rastliao aašel, poroča, da je sladkor, izdelaa iz te rastlme, tridesetkrat bol] sladak, koi navadni sladkor. Koraad aovega tega sladkor]a v. yelikosti graha že zadostuje za eno čašo kave. g Hmelj- Žatec, Čehoslov. republ. dne 2.julija 1921. Neugodno vreme v prvi polovici meseca junija je zadrževalo bmeljsko rastlino v razvoju. Še le 8 dni imamo ugodnejše vreme, katero bo hmelju v prid. Stanje hmeljskih nasadov se sedaj lahko označi kot povoljno, nasadi že cvetijo, vendar je hmeljskemu cvetu stanovitno ugodno vreme neobhodao potrebno. V nekaterih nizkih legah se je vsled mraza hmeljska ušica zopet pomnožila in se je treba zoper njo braniti s škropljenjem. Dejstvo je, da se je stanje hmejskih nasadov v primeru z onim meseca junija poslabšafo in da ni več upanja na dobro letino. Hmeljski trg je zadnje osem dni zopet nekoliko oživel in se ie hmelj prodajal po 2000 2500 č. K za 50 kg. Konečno razpoloženje je zeld čvrsto, cene pa pomalem rastoče. — Zveza hmeljarskih društev. g Hmelj. Žatec, 7. julija 1921. Prve dni jtuija smo imeli toliko dežja, da se je stanje v obča nekoliko zboljšalo. Neenakost hmeljskih nasadov se je nekoliko poravnala. Rastlina je dospela do vrha drogov, pziroma žic. lmamo poleg bujnih tudi precejSnji del v razvoju zaostalih vrtov. Vsled hladnih noči se je zopet začela širiti hmeljska ušica in hmeljarji so vnovič pričeli s škropljenjem — posebno pa v nizkih legah. Vendar pa upamo, da nam ušica ne bo povzročiia izdatnega zmanjšanja letine.  Dasi stanje v obče ni slabo, bodemo letos vendarle pridelali manj hmelja nego v minulem letu. Nujno bi rabili prav gorkega vreraena, posebno pa toplih noči. — Spalter Land (Bavarsko), dne 5. julija 1921. Hmelj se ni zboljšal; v visokih legah je precej dober, v nizkih pa je skoraj uničen. Če ne pride skoraj toplo vreme, se bode naše upanje na letino prav zmanjšalo. — Hersbruck (Bavarsko), dne 5. julija 1921. Pri severnih in severnozahodnih vetrovih imamo prav hladne noči; vsled tega so se uši pomnožile v velikanskem številu. Tople noči so nujno potrebne. — Monakovo, 4. julija 1921. Stanje hmeljskih nasadov na Bavarskem koncem meseca junija se razreduje z 26 pri čemur pomeni 1 pravdobro, 2 dobro, 3 srednje dobro, 4 slabo, 5 prav slabo. Mrzlo vreme in uši uplivajo neugodno na hmeljsko rastlino. Našallesna trgovina jn industrija. Edino sredstvo, da povzdignemo vrednost aaSega deaarja, ]e, da skušamo izvoziti kolikor le mogo6e aašili predmetov v druge države. Pri aas je ies edea najvažaejših izvozaih prečluielov, Leta l!>li> smo mogli vsled siiuo pogrešue miiiistrske aaredbe izvoziti samo majhno koliCino lesa. Predao je stopila v veijavo draga, aekoliLo boJjŠa aaredba, se je les, ki je bil natovorjea aa vagoaih, siLno pokvaril, tako, da ga aiso marali pokupiti iia so imeli aaši lesni trgovci škodo. Skodo so pa imeli tudi lastniki gozdov, ker aiso mogli spraviti svojega iesa v deaar, Vraatega so morali lesai trgovci po krivici plačati visoko ležarjao za vagoue. Med tom Casora, ko siao pri nas čakali aa boljšo naredbo iz Beograda, aas je s svojian lesoni preiiitelu Rcmaaiia, ki ie vrula iz Erdeljskega 40.000 vagoaov iesa aa tržaški lesai trg. Ako se 'ipoJteva da je roinunskl les izborae kakovosti iu ker ]e romuuska viada do »kraino sti zaižaja izvozno canuo za Jes ter jiitli zuižala tarif« aa že!e/,akaJi, je uuievao mogla uspešao tekmovati z našo lesao trgoviuo, Ta za aašo lesnc ugoviao aeugodai položaj sta i/cabili &e tudi Avstriia ia Celioslovaska, .Ti dve državi ste staviU aa les ' aem irga tako ugodae poaudbe, da .'8 bii izvoz aašega lesa hipao ustavljen Avstriia in Cehoslovaška sta izvuzn.i caiiao /a les zaižale za 50%, dočimj^ naša .i»ida carioo ia železaifike larif zviSala- za 100 do 200%. Umevao, da vsled le popolaoma pogrešeae goseodurske politike aa&e vlade ai aiše' ua§ lea DObeaega odjemaloa v iao/eaistvn. Ne čadimo se torej, ako sedaj naža icsaa trgovina skorodaue popoiaoma iowiva, Vsled visoke oariae iu vjled neprimerao visokih železaiS'i.ili tarifov ne moremo izvažati aiti drv m kurjavo, c&prav jih aam preosiajii ysako it»o za 20.000 do 25.000 va^o nov. .N eŁa vlada bo morala hočeS v.oCoš zui<.ati oariao za les ten ludi odrediti, cia se bo plaftala vozama za iot samo po eai skali in sioer po \UuuieIraži od postaje dogovora do postrj« razkladanja. Zalibog se v Beogradu v trgovski politiki ae brigajo za izkustva, kl grihajajo k aam iz drngin držav, -3»!}ati bi s^ morali p» vzgledt Duuaia, .VarSave, Trsta ia Franka brode. kju imajo vsakih 14 i\Si ue«« posolmo lesae borze, na katerib de'a]c sklfpe zi lesno frgovino. Lesna trgoviua ia lndustrija jo za naSe blago>tanjo (obko važaosti, da bi morala vlada sklioati aekak saod ali anketo na 6ih ioujili trgovcov ia iadustrijalcev na kalerem bi se obravaavale vse \ losno trgovlao spadajoCe zadeve. Prei \sem bi bilo aujno potrebno, da se ne_ iTiudoma zaižajo cariaski in železaigk^ izvozai tarifi za les, ukiaiti bi se mo ral obi-iai ia prometai davek na les pospešiti bi se nioralo oarinsko postopartje in uklniti bi se morala ležarina z lesoa aatovorjenin' vagoaov, ki oa- ka'.J na zacariajeaje. Ako hoče Ha§er drždva povzdigaiti vrednost aaSega deaaiid^ ako ho6e povzdigaiti naSo le sao irgovino, da si zasigura aovibi virov državaih dohodkov, mora nemu-» doma ukreniti vse potrebno, da uaš les zopet pride do svoje veljave aa svetovnem iesnem trgu. g Lesne oene za Slovenijo koncern junija. Hrastuvi plohi 1. razr. 1100 do 2200 K, 2. razr. 700—900 K, za furnir 2600 - 3400 K, hrastov rezani les (sur dosses) 3000 K, (sur quartier) 4000 K, hrastove deske do 50 mm do 3000 K, hrastovi trami nad 50 mm obrobljeni do 3400 K, frizi za izvoz do 2500 K, bukovi plohi 1. razr. 300 K, bakov rezan les parjen 1200—2000 K, surov 1. razr. 1000—1200 K, javorjevi plohi 1. razr. do 1100 K, jesenovi plohi I.razr. do 1600 K. g Druge države znajo, naSa neB Celioslovakom je mnogo ležeče na tera^ da koukor mogoče po\*zdigaejo svoio že itak razvito lesno trgovino. Cehoslovaški lesni trgovci zahtevajo ukiajeaje izvozue cariae na les. Geliosloyaška finaačaa oblast izjavlja, da sicer ae raore čisto odpravili l«sne izvozae cariae, pač pa ]o je znatnozai* žala ia zagotavlja lesae trgovce, da jo še bo bolj v kar aaikrajžem čaeuw g Znižanje lesae izvozne takse na Ceškoslovaškem: Na Ceškoslovaškem so bile znižane izvozne pristojbine s f. julijem t. 1. in znašajo sedaj za 10 ton: 1. Za rezano jelovino, ki se izvaža ha Francosko, v Švico, na Holandsko, v Belgije, na Angleško, v Italijo iz I. Češke, Moravske in Šlezije K 450-—; II. iz zahodne Slovaške K 350-—; II[. iz vzhodne Slovaške K 150 — ; IV. iz Karpatske Rusije. K 100 — ; izvozna taksa za rezano jelovino, ki se izvaža iz Šlezije in severne Moravske v Italijo, znaša K 350-—. 2. Za bukov rezan les v prej omenjene države I. K350-—; II. K.250.—; III. K 150—; IV. K 54-—. 3. Rezana jelovina na Ogrsko in v Jugoslavijo iz krajev južno od._^ihme K300-—, iz krajev severno od Zihme K 100-—. 4. Bukov rezan les na Ogersko in v Jugoslavijo I. in II. K 200 —; III. K.100—. 5. Rezana jelovina na Nernško in Dansko: I. K 450 —; II. K 350 —; III. K 200-; IV. K 100—. 6. Doge K 1000—. 7. Kurivo K 80 —. 8. Vinogradni ko!i K200-—. 9. Železniški pragi za komad: iz Češke, Moravske in Šlezije K 8-—, iz Slovaške K 5.—, iz karpatske Rusije K 3-—. Izvoz bukovih železniških pragov bo dovoljen šele tedaj, ko bodo državne železnice krile svoja potrebo. 10. Hrastovi pragi špecijalnih dimenzij K 1000-—. 11. Jelov okrogel les iz Ceške, Moravske in Šlezije 1000 kron. 12. Okrogel bukov les K900—. 13. Jamski les K 700-. d Nov premogovnlk. V selu Prilepoi, (okrug čačanski, Srbiia)t so odkrili bogate zaloge črnega premoga., Prva plast se aabaja 15 m pod povr^ šiao zemlje. g Veljavnost poštnih dopisnic ljubljanske izdaje podaljšana. PoŠtne dopisnice Ijubljanske izdaje z natisnjeno znamko po 15 par (osvobojenec s pre~ trgano verigo) so zopet veljavne ter ostanejo v prometu, dokler se vse ne porabijo. Razume se, da je treba na te dopisnice nalepiti še znamko za 10 par ker znaša, kot je bilo že svoječasno razglašeno, priatojbina za dopisnice v tuzemstvu 25 par. g Novi droblž iz paplrja, ki so ga izdelali v Zagrebu, bodo izdali « promet. Baakovoi veljajo 25 par ali 1 K. Državae blagajae ia posamezaiki morajo spreiemati ta zakoaiti drobUl do znebka 25 dia.