OKTOBER
H T Edvard 14 8 Met
V 0 Terezija g
16	P Gal, ouat +
17	3 Margareta M.
18	N 20. pobink. 1» P Peter Alkant.
20	T Vedelln, epat
21	S TJršnla
22	O Marija Sal.
23	Petek + J)
24	3 Rafael, nadang. a N 21 pobink.
26	P Evarist
27	T Prnnmencij
Slov
ŠTEV. (NO.) 205.
^v LJ UBL J u
»»
PRVI SLOYENSKI LIST Vi AMERIKI
Gtsto: Zm vero in narod — ta pravico to resnico — od boja d® smagel
,OV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V HICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH,
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST K ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., PETEK, 16. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 16, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Rusija poslala evropskim državam novo noto v obliki ultimata, da se ima takoj vzeti v pretres njen protest proti Nemčiji in Italiji glede pomoči španskim upornikom. — Roditi se utegnejo resne posledice, ako bo Rusija izpolnila svojo grožnjo.
HITLER
UŽALJEN
London, Anglija. — Pred evropske diplomate je postavila sovjetska Rusija v sredo ponovno trdo in kočljivo vprašanje: Ali se naj zamerijo Nemčiji in Italiji, ali se naj zamerijo njej. Kakor že po-ročano, se Rusija ni zadovoljila, ko je odbor, sestavljen iz zastopnikov evropskih držav, ki so podpisale nevtralnost glede Španije, pretekli teden kratkomalo zaključil svoje zborovanje, ki ga je imel tukaj, ne da bi,kaj razmotrival o njenem protestu, da fašistične države podpirajo z orožjem španske upornike. Zato je na ta odbor poslale zdaj še eno noto v tem oziru, in sicer, kakor se trdi, zelo ostro, v obliki ultimata.
Besedilo nove note diplomati sicer še niso dali v javnost, vendar pa, kakor se je izvedelo, se grozeče končuje, da se mora zadostiti ruskim zahtevam ". . . drugače . . .!" Kaj se skriva za tem "drugače," je lahko uganiti, namreč, da bo Rusija preklicala svoje sodelo-
ZBOROVANJE _VLADE
Notranji in zunanji dogodki delajo Angliji preglavice.
London, Anglija. — Prvikrat, odkar se je razšel parlament v poletju, se je to sredo sestal angleški kabinet k svojemu uradnemu zasedanju. Ministri se bodo morali baviti s precej kočljivimi točkami, ki jih je izzvala zunanja politika in tudi notranje razmere v
Hitlerjeva karikatura izzvala
diplomatski protest.
Pariz, Francija. — Med
Nemčijo in Francijo je prišlo zadnje dni do incidenta, ki je izzval "prijateljske" diplomatske proteste. Nemški poslanik je vložil protest pri tukajšnji vladi, in zahteva, da se zadosti Fiihrerju Hitlerju za žalitev, ki so jo zagrešili nad njim francoski komunisti. Ti so namreč imeli koncem zadnjega tedna ob nemški meji zborovanje, na katerem se je razobesila slika Hitlerja s potvorjenim obrazom in s krvavim nožem med zobmi, sedečega na razvalinah, na
Angliji; med zadnjimi pridejo v prvi vrsti v poštev inten- jkaterih je bil napis "kultura, zivna aktivnost fašistične 'vera in umetnost." Poleg te-
stranke. Glede tujezemstva pa stoji na prvem mestu Španija, dalje nova lokarnska konferenca in pakt o zlati podlagi z Ameriko in Francijo.
-o—'—
KOMUNISTI APELIRALI NA ROOSEVELTA
ga je tudi neki govornik izjavil, da imajo raje kakega poštenega črnca kakor nepoštenega Hitlerja.
-o-
STAR, PIONIR UMRL
So. Chicago, 111. — V torek okolu pol sedme ure zvečer je po daljšem bolehanju zatisnil oči
Vanje pri nevtralnostnem pak-|Rooseveiltu prit0Žb0; da tudi tu in bo nato odkrito pnsko- demokratska stranka po zgle-
. i
cila na pomoč z orožjem Španski vladi. Poroča se, da se v noti zahteva, da se mora
obravnavati njena prva protest- jameriška*"' ustava,' na nota; kar se je zadnji teden
du republikanskih reakcijo-narcev skuša kršiti civilne svoboščine, ki jih garantira in sicer s tem, da si prizadeva spraviti z volilne glasovnice ob prihodnjih volitvah kandidate komunistične stranke. Pozvali so predsednika, naj v govoru, ki je bil določen za sredo zvečer v Chicagi, javno poda svoje stališče glede te zadeve.
-o-
ANGLEŠKI KRALJ ODPRAVLJA TRADICIJE
Chicago, 111. — Illinoiški odbor komunistične stranke je Jstar pionir naše naselbine Joe v torek predložil predsedniku ^ebohar, ki je dosegel starost
' 69 let. — Doma je bil pokojni iz Semiča in je bival v So. Chicagi nad 40 let. Pogreb njegov se bo vršil v soboto ob 9:30 iz cerkve sv. Jurija -na St. Mary pokopališče. Pokojni zapušča žalostno soprogo in več otrok ter sorodnikov, katerim izražamo globoko sožalje.
-o-
ODLOČITEV GLEDE ALIMO-NIJEV
Chicago, 111. — Ako je prišlo v kakem zakonu do raz-poroke po krivdi žene, nima ta nobene pravice zahtevati alimonije od moža. Tako je odredilo preteklo sredo apela-cijsko sodišče, na katerega je lapravil priziv 28 letni Paul
OTROKOVO TELO OKAME-NJUJE
Arcadia, Wis. -— 2 leti stara deklica Delores Breska, hči nekega tukajšnjega gostilničarja, je postala žrtev nenavadne in strahotne bolezni. Skozi leto dni se namreč njeno telo polagoma iz-preminja v kamen. Doslej je na ta način postala trda njena desna roka, glavo pa more le še malo obrniti. Kakor izjavlja mati otrokova, so poskusili vse mogoče, toda zdaj nimajo več nobenega upanja, da bi rešili otroka.
KRIZEMJVETA
—	Pariz, Francija. — Francoska vlada je v torek ukazala, da mora Leon Degrelle^ vodja belgijske stranke reksi-stov, ki je fašistično usmerjena, takoj zapustiti deželo. Obrniti se je moral zato proti domu kmalu, ko je prišel preko meje.
—	Šangaj, Kitajska. — Kon-lerenca med japonskim kon-.,a(1 da se bo ,)lm,m!ll „ zulom in zastopnikom kitaj- Ameriki demokracya ter pre-
POVDARKI 0
DEMOKRACIJI
Landon žigosal Roosevelta diktatorstva, ta pa je nasprotno zatrdil, da se reforme izvajajo v okviru demokracije.
Oba predsedniška kandidata,
(i Jng0$lav!|e
Zagonetna tragedija slovenskega inženjerja v lisanskem rudniku v Srbiji, katerega so našli zastrupljenega v njegovem stanovanju. — Uboj v Dupleku na Štajerskem. — Nesreče, nezgode in drugo iz domovine.
Zastrupi jen je z jedjo
Ljubljana, 24. sept. — V dobi krize in brezposelnosti je
namreč Roosevelt in Landon, sta 'veliko slovenskih delavcev do-v torek imela kampanjske govo- !bilo delo v raznih srbskih re, in sicer zadnji v Detroitu, 'rudnikih, toda velikokrat so Roosevelt pa v Kansas City, Mo. bili tudi ti rudniki kraj naj-Dočim je Landon obdelaval'bridkejših 'razočaranj. Delali demokratsko vlado in Roosevel- 'so jn se pehali za skromno ta, da skuša ug^staviti v Ameri- |piaČ0; katere pa dostikrat po ki diktatorstvo in napraviti ko- več meSecev niso prejeli in so nec demokraciji, ter obenem se- si jo morali s gilo priboritL veda pozival poslušalce, naj nje-;Med mnogimi; ki so iskali ga izvolijo, rekoč, da bo dal kon-1 tam dela je bil tam zaposIen gresu priporočilo, da se prekli- tudi m]ad siovenski inženjer čejo vsi taki "diktatorski" zako- Voimir Vrtačnik in sicer je ni, je Roosevelt nasprotno pov- bil direktor iisanskega rudni-darjal, da je njegova vlada vse ka pri IvanjicL Tega so
ogromno delo pri reševanju A-merike v zadnjih letih izvršila v okviru demokracije. Istočasno je pozival ameriško mladino, kateri je v prvi vrsti veljal ta njegov govor, naj sodeluje z
Zanemarilo.
Kaj se utegne izcimiti, ako se Evropa ne bo odzvala zahtevi sovjetov, je še prezgodaj napovedati. Lahko pa se vzame, da Rusija resno misli a svojo grožnjo in bo javno nudila svojo pomoč španski vladi. Ako pride do tega, je gotova ena stvar, namreč, da se bo španska vojna podaljšala
v nedoglednost s končno zma- London, Anglija. — Na go vladnih čet. Očividci nam- Jstrogo konservativni angleški reč trdijo, da so bili doseda- .kraljevi dvor je bilo uvedenih n ji porazi vlade povzročeni v 'že več modernih odredb, ki so ^Schneider, 2320 No. Keeler prvi vrsti vsled pomanjkanja izpodrinile starokopitne trde lave., ko mu je okrožno sodišče municije. V začetku revoluci- |tradicije, odkar vlada novi | ukazalo, da mora plačevati je so imeli uporniki prednost <kralj Edvard. Njegova najno- svoji ločeni ženi po $7.50 na v tem, ker so imeli v svojih ,vejša odredba se nanaša na teden. V sodnem izreku je bi-Vrstah izkušeno redno vojašt- bodoče kraljevo kronanje, ki lo povdarjeno. da se v sluča-vo, dočim je bila pretežna ve- 'se bo vršilo meseca maja. Ob ju, ako je žena zakrivila raz-
takih prilikah so morale biti poroko, dovolijo alimoniji sa-vse plemenitašinje, ki so bile mo tedaj, ako se mora skrbeti navzoče, oblečene v enako ob- za mladoletne otroke, ali v leko, nekako uniformirane. Ob kakih podobnih okoliščinah.
skega zunanjega ministerstva, ki se je vršila v po dveh in pol uspešno končala. Skušalo se je na njej ustvariti kako podlago za ureditev odnošajev med obema državama.
— London, Anglija. — Izgledi obstojajo, da se bodo v prihodnji vojni izločili napadi js podmornicami. V torek ste namreč k temu pristali Italija in Francija ter sprejeli tozadevno točko v mornariški pogodbi iz leta 1930, ki je že odobrena od Amerike, Angli-e in Japonske.
-o-
torek, se je |n6pravičnosti urah brez
prečila samovlada sebičnosti;
in zatiranja. Povdaril je tudi, da je imela zadnja depresija eno dobro posledico: Naučila nas je, da finančni uspeh ni nad vse drugo, in da zakon "vsak mož za se," kakoršen vlada v džunglah, ni zakon pravičnosti.
V sredo zvečer je nastopil v Chicagi, kjer je bila njemu v čast prirejena sijajna parada.
-o-
AVTOMOBILSKI DIVJAKI POSLANI V ZAPOR Chicago, 111. — Na tukajšnjem sodišču za varnost se je pretekli torek poslalo celih i 18 brezobzirnih avtomobili-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski stov v zapor, kar je doslej re Slovenec"!
'kordno število.
NARKOTIČNA SREDSTVA ZAPLENJENA
čina vladne armade sestavljena iz neizvežbanih civilistov; tekom desetih tednov, kar revolucija traja, pa se je uvedla v to civilno armado že prava vojaška disciplina in v tem oziru ne zaostaja več za uporniško armado; nasprotno, celo prekaša jo po svojem večjem številu. Kakor rečeno, samo glede municije in orožja •ie v skrajnem pomanjkanju.
Druga možnost, ki utegne slediti odkritemu vmešavanju Rusije, pa je ta, da se bo razširila vojna iz Španije širom cele Evrope, ker bodo brez dvoma enako odkrito tudi fašistične države, Nemčjija in ftalija> pomagale upornikom. Iz tega se bodo sprva rodili diplomatski spori, katerim bodo sledili oboroženi spopadi. Zna pa se tudi zgoditi, da ne Pride do skrajnosti, namreč do evropske vojne, marveč se
sedanji priliki se bo lahko vsako oblekla po svojem okusu.
-o--
ZOPET SPOR MED RUSIJO IN JAPONSKO
Seoul, Koreja. — Na meji med Mandžukuo in Rusijo je prišlo zadnje dni do ponovnih spopadov med obmejnimi četami, katere so ojačene na obeh ' straneh. Mandžukuo trdi, da so Rusi izvršili napad.
FRANCIJA SPREJELA NOVEGA AMERIŠKEGA POSLANIKA
Pariz, Francija. — Novi ameriški poslanik za Francijo, Wm. C. Bullitt, je pretekli torek uradno predložil svojo po-verilnico francoskemu pred-isedniku Lebrunu. Povdaril Je ob tej priliki, da je njegovo poslanstvo, še bolj utrditi prijateljske odnošaje, ki že zdaj obstojajo med obema državama. Lebruna je posebno ganil bo samo na malo revno Špani- pozdrav, ki mu ga je poslal pred-jo osredotočilo vse gorje in boisednik Roosevelt, in je v od-
ta postala nekako evropsko bojišče, na katerem se bosta dejansko spopadla dva sovražna nazora: fašizem in ra-dikalizem.
govor želel srečo njemu oseb no in narodu, ki ga vodi tako sijajno.
--o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
obrat, je moral umreti tako zagonetne smrti. Ne morejo še ugotoviti, ali so klobase, katera sta Vrtačnik in njegova soproga uživala, bile nalašč zastrupljene, ali le slučajno. Vršijo se razne poizvedbe in preiskave, dri stvar razrešijo.
-o-
Tragičen dogodek
Iz Dupleka poročajo o tragičnem dogodku, pri katerem je izgubil življenje posestnik Pavel Dvoršak. — Dvoršak se je vračal z vozom iz Maribora, kjer je prodajal na trgu sadje. Bil je močno vinjen. Ko se je pripeljal mimo posestnika Koprivnika, ki je bil še do nedavnega orožnik ter je Dvoršaka zaradi tatvin večkrat pestil, je začel Koprivnika zmerjati. To je slišal Kopriv-nikov hlapec Vohak Herman ter prišel z dvorišča. Tudi Vohaka je začel Dvoršak zmerjati, ker ga je močno sovražil, odkar ga je Vohak izdal zaradi tatvin in bi moral Dvoršak sedaj priti mogel, ko je bil zmerom 'tako P^d sodišče. Vohak je skočil za vesten, izostati. Pa so potrka- Dvoršakom, pobral kamen ter li na vrata njegovega stano- mu ga zagnal v hrbet Potem pa vanja. Ker se nihče ni odzval,!^ je še nekajkrat oplazil s koso vdrli v hišo in se jim je nu-llom P° ^,avi in hrbtu" dil strašen prizor. Direktor je |
v spalni srajci ležal mrtev vi	,	. .
šlo cez glavo. Ker je imel počeno
pa
nekega jutra našli mrtvega na postelji, ženo njegovo pa nezavestno. — Bilo je to zadnji torek, ko so delavci in uradniki, kakor po navadi nastopili svoj posel, le Vrtačnika, ki je bil drugače točen, ni bilo od nikoder na izpregled. V opoldanskem premoru se je delavcem in uradnikom vendarle zazdelo čudno, kako ie
Dvoršak
, j je nato skočil z voza, ker pa je i bil vinjen, je padel in kolo mu je
postelji, njegova žena Silva, ki je po rodu Rozmanova iz Ljubljane, pa je bila kraj njega v globoki nezavesti. Sicer je bilo v hiši vse v redu, le jedilnica je bila ostala nepospravljena.
O svojem odkritju so takoj obvestili orožniško postajo;, hkratu pa so poklicali zdravnico dr. Spasovičevo, da je gospe Vrtačnikovi nudila prvo pomoč. Brž so jo prepeljali v banovinsko bolnišnico, kier so jo z injekcijami vzbudili nazaj v
roproga že zdavnaj ni bilo več pomoči. Ko je ga. Vrtačnikova prišla k zavesti, je med silnimi bolečinami izpovedala, da sta prejšnji večer z možem večerjala papriko in klobase, ki so bile najbrž pokvarjene,
lobanjo, mu v mariborski bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, niso mogli pomagati ter je v noči na nedeljo umrl.
-o-
Smrtna kosa V Št. Joštu nad Vrhniko je umrl Marjan Škvarca, dijak državne gimnazije v Ljubljani. — V Ljubljani je umrla Marija Li-kozar, rojena Gros, vdova po nadučitelju. — Na Ložnici pri Celju je umrl Franc Samec, gostilničar in posestnik. — V celjski bolnici je umrla Marija Raz-življenje, medtem ko za	hg. posestnika z Malih
dol pri Vojniku, stara 23 let.
j	—o--_
Moderna luč v Pesniški dolini
Električno podjetje v Mariboru bo zgradilo električni vod v Pesniško dolino, za katerega zgradbo bo prispevala banska hkratu pa je izrazila sum, da uprava v Ljubljani 100.000 Din.
je hrano nekdo z zločinskim namenom zastrupil.
Vrtačnik, ki je star komaj dobrih 30 let, je pred kakimi sedmimi meseci postal direktor Iisanskega rudnika ter si med delavstvom pridobil mnogo simpatij. Ko je po 1. septembru v rudniku, ki je v francoskih rokah, izbruhnil štrajk, ter uprava že več mesecev ni izplačala mezd, je direktor Vrtačnik,
Policija v Chicagi je nedavno prišla na sled in zaplenila velike množine narkotičnih sredstev, ki se vidijo na spodnji polovici slike. Gornja polovica pa kaže ogenj, ki so ga zanetili s tem nevarnim in nedovoljenim blagom.
Elektrovod bo šel iz Kamnice skozi Rošpoh in Dolnjo Sv. Kun-goto na Svečino. S tem bo dana možnost razsvetliti celq, Pesniško dolino. Nadaljevanje elektro-voda je predvideno še dalje proti Sv. Lenartu v SI. goricah in naprej proti Št. Iliju.
-o-
prejel med tem časom nobene plače, iz svojega prihranjenega denarja razdal dobršen del, okolu 35.000 Din, med delavce, da jih je tako rešil najhujšega pomanjkanja. On je tudi veliko posredoval, da se je štrajk hitreje in srečno končal. A žal, že nekaj dni potem ko je rudnik obnovil
Pod avtom
Ko je mizar J. Nagode stopal nič hudega sluteč po Sv. Petra ki tudi ni cestj v Ljubljani, je za njim pri-
drvel neki avto in ga vrgel na tla, da se je precej poškodoval.
-o-
Nesreča v premogovniku V premogovniku v Libojah, ki je last Avgusta Praprotnika, so našli mrtvega rudarja Franceta Bozila. Sumijo, da je prišel v stik z električno napeljavo in da ga je ubil električni tok.
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 16. oktobra 1986 ^
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina.*
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto ________________________
Za pol leta _________________
Za četrt leta ............................
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto___________________$6.00
Za pol leta______________________3.00
Za četrt leta --------------------1.75
Posamezna številka ____________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holuUv*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ________________
For half a year_______
For three months _________
...$5.00 _ 2.50 ... 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ......................_.........$6.00
For half a year ____________________ 3.00
For three months___________1-75
Single copy_________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list, — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
P. Hugo:
jem mnenju je bila Gregorčičeva, uglasbena po Aljažu, "Ujetega ptiča tožba." Lepa po melodiji, lepo zapeta in v srce segajoče besede:
— Ostrigli oh so mi peruti,
ŠTIRIDESETURNA POBOŽ-NOST V L A SALLE
La Salle, 111.
V La Salle bomo imeli 40 urno pobožnost. — Tako je bilo oznanjeno zadnjo nede-
sinji zrak. ljo. Ta pobožnost se bo vršila - gorje si- .v nedeljo 18. oktobra in sicer se pri prvi veliki sv. maši ob
Da ni mi moči v Cez hrib in dol -roti,
Ne nosi me več vzlet kre-18 uri izpostavi Presv. R. Telo pak. —
Potem pesem nadaljuje: A enega mi vzeli niste Pa mi ne vzamete nikdar. To pesmi so srebrnočiste,
v počeščenje. — To 40 urno pobožnost bo vodil naš bivši župnik č. p. Bernard Ambro-ižič, OFM. iz Lemonta.
Slovenci. Lep je za vas ta
Mimo Stvarnika ni mogoče
To se pravi mogoče je. Toda le takim, ki so se ne samo z vero in njeno moralo, temveč tudi s pametjo skregali. In ker je takih "znanstvenikov", bolje rečeno znan-stvenikov-politikov, kot pravi Donat, veliko, zato jih je tudi veliko, ki Stvarnika taje. Njih kramarji na drobno so med drugimi naši naprednjaki raznih barv. Zadnje čase ie tak "candy store" za otroke v "Mladinskem listu" odprla Mrs. Jugg-Molek.
Pustimo zaenkrat te kričave kramarje in branjavke pod rdečo marelo in poglejmo malo v delavnico znanstve-nikov-politikov samih. Je zelo zanimivo in poučno zasledovati, kako se jim je "posrečilo" Boga-Stvarnika izriniti iz vsemirja, kamor se je, kot pravijo, vrinil oz. ga je ljudska nevednost vštulila in ga duhovniška prefriganost vzdržuje, ker iz njega dober kapital kuje, zase kajpada.
Dva problema sta, s katerima se človeški razum ukvarja odkar je v obratu. Prvi je ta-le: Ali ima tako-zvana prva materija Stvarnika za očeta, ali je še večja sirota kot je bila sirota Jerica. Ta je imela očeta, a ga je zgubila, prva materija ga pa morda sploh ni imela. Drugi problem pa je sledeči: Ali ima prvo življenje, prva živ-ljenska celica samo mater, materijo, brez očeta Stvarnika, ali pa materija brez očeta Stvarnika ne more biti mati življenja.
Ob teh dveh problemih gredo pota znanstvenikov narazen.
Pravi znanstveniki, verni in brezverni, da se le niso s pametjo skregali, enodušno uče, da ni samo proti veri, ampak tudi proti zdravemu razumu, trditi, da je prva materija še večja sirota, kot sirota Jerica. Ta je vsaj imela očeta, prva materija ga pa sploh ni imela. Kajti v tem slučaju bi imeli pred seboj učinek brez vzroka. Taka trditev se pa celo vaškemu tepčku neumna zdi. Zato pravi znanstveniki, ko pridejo na dno in na kraj tega problema, dvignejo svoje oči proti nebu in izpovedo svoj Credo, svojo vero v izven in nadnaravni vzrok prve materije, v Stvarnika. Prepričani so, da so to dolžni svojemu zdravemu razumu, če že ne pozitivni veri. Ne boje se, da bi s tem ponižali znanost. Nasprotno, do duše so uverjeni, da ji s tem dajo šele podlago in bi drugače v zraku visela.
Podobno ko stoje ob problemu prvega življenja, ob prvi življenski celici. V luči zgolj zdravega razuma jim je jasno, da mrtva materija ne more biti mati življenja brez očeta Stvarnika. Prav tako ne, kot mrtva mati ne more nobenemu novemu otroku več dati življenja. Nihče pa ne more dati česar nima. Tudi to je vsakemu vaškemu tepčku jasno kot junijsko jutro. In ker se nočejo dati od njega osramotiti, ko pridejo do dna problema življenja, ponižno priznajo: Tu je morala biti tvoja beseda vmes o Bog-Stvarnik, ki si poosebljeno življenje in vir vsega življenja. Prepričani so, da so s tem pravi znanosti položili krono na glavo.
Laži-znanstveniki ali znanstveniki-politiki pa krenejo ob teh problemih čisto v nasprotno smer. Ko so se znašli ob skrajnem robu prvega, odkod prva materija, imajo samo dvojno izbiro, ali priznati Stvarnika kot njen zadnji vzrok, ali pa reči, da imajo pred seboj učinek brez vzroka. Prvega nikakor nočejo priznati. Nočejo, pravim, ker ni v skladu z njih politično znanostjo. Tedaj jim ostane le drugo, ker tretjega ni, A priznati učinek brez vzroka se jim zdi vendarle malo opasno. Vaški bebci bi se jim smejali, njim akademsko izobraženim in morda akademskim zvezdam. Zato se rajši izkopljejo iz te kaše z navidezno učenim: Ignoramus! Ne vemo! Morda še pristavijo: Et ignorabimus! In nikoli ne bomo vedeli! Sami si pa mislijo : Ker nočemo vedeti. Rajši Ignoramus kot Stvarnika!
Slično ko stoje ob problemu početka življenja. Odkod je ta življenjska celica? Kje je vzrok življenja? Očivid-no je le dvoino možno. Ali ga ie dahnil vanjo Stvarnik, ali je vsklilo iz materije same, samorodnja. Za Stvarnika pri takih "znanstvenikih" že vnaprej ni mesta. Tedaj ostane le še neživa materija kot mati življenja. Toda kako naj nekaj da, česar sama nima? Ja, ko bi oni to vpra-
šanje tako jasno nastavili, vsak analfabet bi jim odgovoril, da kaj takega ni mogoče in se odločno izjavil za Stvarnika. Njega pa sami nikakor nočejo priznati in ne marajo, da bi ga priznali drugi. Zato se zavijejo v plašč navidezne učenosti. Govoriti začno z učenjaškimi izrazi o čudovitih, tajno delujočih silah molekulov, iz katerih je vsa materija sestavljena. Oni se odbijajo, privlačujejo, mešajo, plešejo in iz tega je kdo ve kako in kdo ve kdaj pognala prva živ-ljenska celica, mati vsega življenja.
Kak neuki bo morda to njih učenost nekaj časa z odprtimi usti poslušal, potem jih bo pa pretrgal in dejal: Nas eden ki nismo šolani bi to bolj kratko in jasno povedal. Kajne vi hočete reči, da se je življenje iz smrti rodilo. To pojte pa onim po norišnicah dokazovat, ne meni, ki sem, upam, še pri zdravi pameti. Ničesar sicer ne vem o kakih molekulih in njih plesu. To pa vem, da če nimajo življenja, lahko celo večnost plešejo, pa ga ne bodo priplesali. Zato bote oprostili, če vam pravim, da ako vi to verujete, vaša vera zahteva mnogo več žrtev razuma in volje, kot moja, ki me uči, da iepočetnik materije in življenja Stvar-j jeprošnje "pa" izgleda, kotlduše. G. župnik upajo, da bo-nik. Priznati Stvarnika je V skladu Z mojim razumom.:da so padle na kamenita tla.'ste radi obiskovali Gospoda, Kar mi hočete pa vi natvezti, je pa proti mojemu in vsake-'— Ko je drvel sovražnik čez jki bo te dni postavljen v čemu zdravemu razumu.	plodno slovensko ravan, Soča ščenje. — Kar je drugega
Tako je! Prava znanost, ki ne zatiska samovoljno ini vstala čez bregove, ni tuj- jvsporeda bo že oznanjeno v oči pred resnico in ne meče peska v oči drugim, da bi je ne Jf' naše zeml]e lačnega vtopi" 1 ' ' 1 "'"J videli, ve, da ne more in tudi noče mimo Stvarnika, če se noče spreti z razumom. Politična, to je tendenčna znanost pa, ki se je najprej z vero in njeno moralo, potem pa še s pametjo skregala, namenoma zatisne oči, ko pride do .njega in zasleplja še druge iste vrste.
Ko bi n. pr. Mrs. Jugg-Molek svojemu Edvardu ta dva problema tako razvila in mu jih v njemu prikladni obliki predočila, bi on pri svoji naravni nepokvarjenosti, kljub svoji še malo razviti pameti, sigurno dejal: Le Stvarnik more biti početnik materije in življenja! Tega pa ona namenoma noče kot njeni učitelji, vzorniki in velepotvar-jalci resnice ne. Saj bi morala v tem slučaju požreti grenko pilulo: Jajce več od pute ve!
To je glasov nebeški dar. —'čas in poln milosti. Zato v ve-Toda, ubogi naš Simon Gre- jlikem številu pristopajte za gorčič — Težko če mu današ- časa te pobožnosti k božji mi-nje dni duša njegova spava zi in se krepčajte z Gospodo-mirno spanje v njemu toliko jvim Telesom. Častno bo za ljubljeni rojstni zemlji, ko se ivas to in častno za celo faro, le prerokbe njegove izpolnju- koristno pa posebno za vaše
« DOGODKI*
med Slovenci po Ameriki
li na dno razpenjenih valov. Mirna je ostala, stisnjena v meje bregov, danes pa tujec gospodari po naši zemlji in striže peroti našemu slovenskemu narodu, ga zapira, mu
pobožnosti
cerkvi, tako glede in drugo.
Vaš zastopnik lista "Ave Maria" je prejel prav lepe Ave Maria koledarje za leto
1937. Cena koledarju je 50c.
Najboljši risar
Pittsburgh, Pa. — Kot najboljši risar srednje šole ie bil pred kratkim spoznan 13 letni slovenski učenec Joseph Zupančič. Kot priznanje za to je dobil nagrado v obliki brezplačne šolnine v Carne-gievem institutu.
Uspeh razstave
La Salle, 111. — Poročano je že bilo da je imel pred kratkim rojak — umetnik Peru-šek, razstavo svojih slik v tukajšnjem mestu. Razstavo je posetilo veliko občinstva in se za slike tudi zanimalo. Koliko je znano je Perušek na tej svoji razstavi prodal tri večje in osem manjših slik.
Rojenice
Cleveland, O. — Prvorojenca so dobili v družini Mr. in Mrs Smolej na 705 E. IGO st.
jV tem koledarju boste našli
; jFantek in mati, oba sta zdra-
ne da prostosti; da še več. So- jlepo podučno in krščansko be-vražnik, tuje zemlje lačen, je .rilo; zato je upati, da si ga
vt ? ^ ^^mmm
VINSKA TRGATEV IN BIRMA NA WILLARDU
Willard, Wis.
Prihodnjo nedc/ljo dne 18. oktobra bo v društveni dvorani prirejena običajna letna vinska trgatev v korist naše cerkve. Vabljeni ste vsi bližnji in oddaljeni prijatelji, zlasti pa še domači farani, da se pokažete ta večer v najobil-nejšem številu. Prireditev te vrste nam nudi obilo humorja in nedolžnega razvedrila za stare in mlade, :za tatove in beriče, za viničarje in viničar-ke, za sodnike in sluge, za žandarje in policaje. Z največjo skrbjo bo pa seveda obložen g. župan in ga. županja, s svojimi podložniki. Fa, kaj vam bom v naprej pripovedoval. Pridite in prepričajte se sami, saj celo uniformiranih beračev ne bo manjkalo.
Dne 28. oktobra bomo imeli v nasi cerkvi sv. birmo. Za ta velepomemben dan se naši otroci pod vodstvom p. Johna prav marljivo pripravljajo. Z njimi vred se pa pripravlja cela fara, za primeren spre-
pesmica da si jo ohranimo v spominu, je za nas veliko vredna. Pozdrav in na svidenje.
Fr. Perovšek
-o-
O NEDELJSKEM KONCERTU
Chicago, 111.
Lepo se ja razlegal pesmi glas po chikaški slovenski naselbini zadnjo nedeljo, ko je priredilo pevsko društvo "Ad-ria" svoj jesenski koncert s sodelovanjem pevskih društev ',Lira" iz Waukegana in "Slovana" iz So. Chicage. — Tudi chikaški fantički — škrjančki so nastopili in ti zares zaslužijo ime "Škrjančki." — Ad-rija je pela "Glasen šum s ko-ra", osmeroglasno skladbo, dokaj dobro, v primeri s težko pesmijo. Vse narodne pesmi, katere je proizvajala Adrija so bile lepe po okusu in zapete izvrstno. — Škrjančki so se postavili. Peli so tako lepo korajžno in brez najmanjše napake. Pač, moramo dati priznanje njihovemu učitelju Za Adrijo in Škrjančki so
jem našega dušnega nad- .nastopili waukeganski pevci, pastirja prevz. g. škofa iz La|katerih je prišlo k nam veliko
število. Med njimi tudi č. g.
vzel temu rodu pesmi srebrno čiste, vzel jim je še "glasov nebeški dar." —
Zato pa ti mladina slovenska, v Ameriki rojena, le prepevaj. Prepevaj slovensko pesem. Lepa je dovolj. Naj bi le odmevala po ameriških pokrajinah še stoletja. —
Po kratkem odmoru so prišli na oder pevci iz So. Chicage in med drugimi zapeli "Savski valčki" po priredbi "Beautiful Blue Danube," katero je uglasbil neumrljivi Johan Strauss. Če se ne motim, je sestavil slovenske besede za to krasno melodijo pokojni č. g. župnik Pakiž. Pač, lep mu spomin. — Meni je bila dana to pot prvič prilika, da sem jo slišal v slovenskem jeziku in ker je bila proizva-.jana izvrstno, je . bil užitek dvojen. Ljudstvo je pevcem burno ploskalo, kar je tem gotovo bilo v ponos in veselje.
Amerikanski slovenski mladini, ki še našega rodnega kraja še videla ni, je težko umeti glavni pomen različnih slovenskih pesmi, zato je toliko več težav, privaditi se jim. Toda, kadar pa mora skoro docela tu rojena mladina zapeti slovensko pesem tako izvrstno, kot so vsi peli zadnjo nedeljo pri sv. Štefanu, tedaj gotovo zaslužijo pi*iznanje v.si: Učitelji — pevovodje, kakor pevci. — Pa mi zopet uhajajo misli k Gregorčičevi: Le veselo poj!
Poj, četudi jaz sem nem, Stari znanec Tvoj! Kaj ti mari če molči Stari znanec Tvoj ? Srečen bodi pevec ti In veselo poj!
vsaka krščanska družina kupi. Koledar dobite pri zastopniku.
V torek, 27. oktobra zvečer priredijo dekleta Marijine družbe zabavni večer, to je tako imenovani "Halloween Dance." Dekleta prav prijazno vabijo vse rojake, stare in mlade, da pridete omenjeno nedeljo na zabavni večer. Ves čisti dobiček, tako so rekle dekleta, pojde v korist cerkve.
Za nedeljo 18. oktobra se prosi ves starejši cerkveni pevski zbor, da se vsi pevci in pevke udeležite petja in to že pri prvi veliki sv. maši, ker se takrat prične štirideseturna pobožnost. Starši, opomnite vaša pridna dekleta, da ne pozabijo. Vi fantje in možje pa že veste, da resno in veličastno zapojete lepo latinsko mašo. Torej rojaki, ne pozabite na omenjeno pobožnost. — Pozdrav všem.	Naročnik
Crosse.
Podpisani imam na razpolago še nekaj koledarjev Ave Maria. Priglasite/ se zanj takoj, dokler zaloga ne poide. Že sama tista willardska
župnik Rev. Butala. Pač lepo in Chikažani moramo gledati, da jim ob priliki vrnemo z enakim posetom. Peli so — in kako so peli. Najlepša po riio-
X.
—o-
Vsi največkrat govorimo ne zato, da imamo kaj silno važnega za povedati, marveč zato. ker tihota je za vsakogar prava zadrega.
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD
Pittsburgh, Pa.
Tem potom se uljudno vabi vse člane in članice našega društva, na prihodnjo sejo ki bo dne 18. oktobra v Slovenskem domu na 57 cesti. — Na tej seji boste slišali koliko dobička smo naredili na našem pikniku. Res, da ni posebno veliko, vendar je več kot smo pričakovali. Na tem mestu se prav lepo zahvalim vsem našim rojakom, kateri so nam ustregli z avtomobili, s tem, da so nam pomagali, ker so vozili na piknik in nazaj brezplačno. Zahvalimo se tudi na-šojmu bratu Joseph Krosi ju, ki nam je dal prostor za piknik brezplačno. Bog naj plača vsem, kateri so nam tudi le količkaj pomagali do takega uspeha.
Ta mesec imamo posabno 'naklado po 50c na vsakega i
jva. — Rojenice so se oglasile tudi pri družini Mr. in Mrs. 'Jos. Travnik in jima podarile hčerko prvoitojenko, katere sta oba prav vesela.
Otrok povožen
Milwaukee, Wis.— V Johnston zasilni bolnišnici je umrla komaj 4 letna hčerka Myrtle McConvilie, znane Slovenke, ki se je poprej pisala Mrs. Žmauc. Po nesreči je dekle prišlo pod truck, katerega je vozil neki Frank Bogdala iz Waukegana, 111. Dekletce je imelo prebito lobanjo in zlcm-jeno levo nogo.
Nenavaden slučaj
Lorain, O. — Ko se je tukajšnji rojak Mr. Jorn Kumša peljal s svojo soprogo in hčerko v Cleveland, kjer je imela soproga neke opravke, je med vožnjo po mestu nenadoma začutila hude bolečine. Ker je bilo to ravno v bližini klinike, je Mr. Kumše ustavil in izročil soprogo na kliniko, kjer so ugotovili hudo vnetje slepiča in jo takoj operirali. Operacijo je srečno prestala.
Bolni so
Cleveland, O. — Na operacijo v Glenville bolnišnico se je podala Agnes Omerza. —■ V Women's bolnišnici se nahaja Luka Bergoč. — V St. Alexis bolnišnico se je podala Mrs. Anna Leskovec.
člana, kot je določeno iz glavnega urada. Ta svota mora biti plačana ta mesec. Plačati mora to svoto vsak član, tudi tisti, kateri ste na rezervi. Prosim, da to takoj storite, kajti društveni odbor ne more poslati asesme?;ta na glavni urad, dokler ne bof'te vsi plačali svoje prispevke. Upam, da boste to vsi upoštevali in tako napravili, da ml ne bo treba vsakega posebej )pominjati, kot je že navada. — Sobratski pozdrav.
Joseph Widina, ta j.
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
S« O
5»
<y
• F-1
-O
o
rt M
C
>
<u
H3 CS K O ■i-i
O
a o
(Metropolitan Newspaper Service; Napisal: Edgar Rice BlllTOUghS
<u •X3
N •f „
ra
On £
Ph
co

i s8 q «
g
o
w
rm
5U
S
<
CO
c
• r-4
58
B s
C
ta rs
M
£
58 CJ
bo o
Tarzan je kot pravi junak vihtel dolgo in nerodno arabsko puško in se boril za dva druga. Vendar, kljub vsemu junaštvu, je bilo še daleč do konca in se še ni moglo reči, na kateri strani bo zmaga. Jerry Jones je uvidel položaj, stekel je iz gnječe na plan i» pobral tam n.i prostem l&žečo puško.
Nato je pobral nekemu mrtvemu A-
rabcu patrone in s temi napojnil puško ter se vstopil med bojujoče, toda nekoliko od zadaj. Ko se mu je zdelo da je prišel v zadostno bližino, je pomeril na Arabca in ustrelil ter tudi smrtno zadel, dasi ne tega, na katerega je meril, toda to ga ni prav nič motilo.
Ostali Arabci, videč da je eden izmed n;iih zopet padel in sicer od strela iz njihove lastne puške, so se prestrašili, kar je bilo v prid Tarzanu in njegovim »uličarjem, ki so zmešnjavo še povečali s tem, da so začeli s pšicami streljati med Arabce in jih, ko so ti bežali, mnogo postrelili.
Arabcc Nazir, videč da je bitka docela izgubljena, se je spustil v divji dir, da vsaj on odnese zdravo kožo. Neki sullčar, ki je posebno dobro meril, je pomfril nanj, da tudi temu ugasne življenje, toda Tarzan je pristopil k nje-,mu in mu to zabranil, da bo sporočilo tega, prestrašilo Garetta.
Petek, 16. oktobra 1986
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
KAKŠNA JE BILA TROJA
Stara Troja je tisočletja slovela po Homerjevih pesmih. Toda dolgo nihče ni vedel, ali je to mesto res kdaj stalo. Sedaj pa vstaja stara Troja po treh tisočletjih zopet na dan, in sicer na gričku, ki se dviga kakih 5 kilometrov od vhoda v dardanelske ožine na azijski strani. Že leta 1868 je nemški raziskovalec Schliemann začel kopati tamkaj, kjer je mislil, da je stala stara trojanska trdnjava. Pozneje so mnogi drugi njegovo delo nadaljevali. Vsa izkopavanja pa so dokazala,-da je stara Troja res stala tamkaj in da je bilo to važno zgodovinsko mesto. Homer-jeve grške pesnitve so torej v pesniški obliki opevale zgodovinske dogodke, ki so se godili pred kakimi 3000 leti v tistih krajih.
Sedaj izkopava na tistem kraju ameriška ekspedicija vseučilišča v Cincinnati. Voditelj te ekspedicije Forsdyke je v londonski "Times" objavil glavna dognanja dosedanjega izkopavanja. Iz tega poročila bi se splačalo v kratkem povzeti nekaj zanimivosti :
Kdor danes obišče tiste kraje, bo pred seboj resnično zagledal visoke zidove nekdanje Tre je. Iz izkopanih zidov tega nekdanjega mesta, ki je bilo prav za prav manj mesto kakor pa utrjeno kraljevsko gradišče, se da danes že lepo razbrati, kakšno življenje je nekdaj vladalo med temi zidovi. Zidovi so debeli 41/2 metra, visoki pa še danes celih 6 metrov. Na zunanji strani so vzidani debeli kameniti kvadri. Vrata in vogali obzidja pa so zavarovani s štirioglatimi stolpi. Na severno-vzhodni strani se zi-dovje zavije v ostrem ovinku. Ta vogal varuje velik stolp, ki raste iz griča, na katerem stoji. Tukaj dela zidovje tako oster kot, kakor ga dela kljun kake bojne ladje. Prostor znotraj obzidja je nekako toliko visok, kakor obzidje samo, vendar pa se na znotraj dviga v obliki teras, dokler na najvišjem vrhu ne naletiš na razvaline nekdanje palače. To nekdanjo palačo so poznejši grški in rimski stavbeniki podrli, ko so tamkaj zidali svoj templje. Grška svetišča so bila bolj majhna, toda rimska so bila mnogo večja. Rimski cesarji so v Troji postavili svoje narodne spomenike, zlasti pa rodovina Julijcev, ki so trdili, da izvirajo iz rodu Venere in Anhiza, ki je bil bratranec trojanskega kralja Prija-ma. Konstantin-Veliki je baje v Troji začel zidati Konstantino-pel, je pa ta načrt opustil, ker Troja nima nobene luke. Prav res pa človek ne ve, kakšen političen pomen je nekdaj ta kraj imel. Najbrže je bil tamkaj azijski stražni stolp, iz katerega so straže nadzorovale dardanelsko morsko ožino, ki se s tega griča prav lepo vidi.
Trojanska vojska je morda res trajala celih 10 let, hakor pripoveduje grški pesnik Ilomer. Vendar pa to vojskovanje ni bilo ni kako obleganje, kakor si to navadno mislimo. Sicer pa Ho-
mer sam nikjer izrecno ne trdi, da fo Grki Trojo oblegali. Ho-meijeva pesnitev, sloveča "Ilija-da" pač opisuje boje med ahaj-skimi napadalci, ki so bili uta-borjeni ob morski obali, in pa med prebivalci dežele, katere so vodili trojanski gospodje. Po dosedanjih najdbah v teh razvalinah lahko rečemo, da si Homer v svoji pesnitvi ni ničesar izmislil, pač pa je marsikako stvar precej pretiraval. Homerjeva "Ilijada" natančno popisuje trojansko vojskovanje, pretirava pa to popisovanje v tem, da navaja mnogo preveč grških ladij in da pretirava tudi velikost Troje, ki je bila v resnici le 180 m široka ter stoji na zemljišču, ki meri kaka 2 hektarja. Ta prostor potem Homer imenuje mesto. Sicer se pa tudi iz Homerja dostikrat zasveti prava resnica, da je bil ta kraj vendarle majhen .Tako na primer Homer lepo popisuje, kako je grški junak Ahil trojanskega junaka Hektorja trikrat podil okrog mestnega zidovja, preden ga je ubil-. Iz tega sledi, da je tudi po Homerju Troja bilo majhno gradišče in da je pravzaprav Homer v pesniški obliki brez bistvenih sprememb podajal vendarle zgodovinska dejstva.
Tudi popisovanje grške kulture je pri Homerju precej zanesljivo. Homerjevi "Ahajci" niso prvotni prebivalci, ampak so le nekako vojaško plemstvo, ki je zavladalo po večjem delu mikenskih dežela, ki pa se je na Grško preselilo komaj pred dvema rodovoma. Zato njihova vlada ni bila še dovolj zasidrana, da bi mogli vladati brez sodelovanja s starimi grškimi dinastijami. Zato so voditelji tega novodošlega plemstva radi jemali za žene mikenske dedinje, med katerimi je "lepa Helena" bila menda najvplivnejša, ker je sama vladala Šparto kot kraljica. Ko je bila šele 8 let stara, jo je prvič odve-del Tezej, ki je bil dedič atenskih vladarjev.
Naloga ameriških izkopavanj je bila zlasti ta, da bi našla ahaj-ske elemente v Troji. Predzgodo-vinska snov je precej dobro znana. Izkazalo se je, da začetki ta-kozvanega 6. trojanskega mesta, ki je doslej veljalo za mikensko, sega daleč nazaj v predmikensko dobo. Obzidje so pozneje zgradili, ravno tako tudi stolpe. Naselbina je bila razdejana najbrže po potresu okrog 1. 1300 pr. Kr. Na tem mestu je potem zraslo 7. mesto, ki pa je bilo le skromen posnetek 6. mesta. Obzidje je mnogo bolj pri prosto. Hiše, zgrajene iz kamnov starih razvalin, so kar nerodno postavljene. To 7. mesto je bila zgodovinska Troja, katero je okrog 1. 1200 pr. Kr. uničil požar. Zidovi so pa ostali. Hiše so nanovo pozidali in vanje so se naselili ahajski osvojevalci.
Kdaj pa je bilo to mesto končno razdejano in za vselej uničeno, to ni znano in tega ne opeva nobena junaška pesem, vsekakor pa se je to zgodilo mnogo kas-ineje.
6
STRUP m ŽIVLJENJE
Živali in rastline izločajo snovi, ki so včasih hudo strupene. Te strupene snovi so živalim in tudi rastlinam pravo Orožje, s katerimi se branijo ali pa tudi z njimi lahko napadajo. Vendar pa živalski in rastlinski strupi niso vsakemu živemu bitju vedno Škodljivi. Včasih se celo dogaja, da kak strup nekaterim živalim "luži cclo za hrano, čeprav je vsem drugim živim bitjem skrajno nevaren. Navedimo le nekaj vzgledov.
Če stisneš mleček in ti njegov sok pade na golo roko, se ti ko-hudo vname. Ce pa mlečkov sok zaide v Človekov želodec, povzroči drisko in bluvanje. 'Gosenici metulja, ki mu pravimo mlečkov veščec, pa je ta sok prava slaščica.
Podobno je ž mravsko kiclino,

Rt. Rev. J. Bo Ponikvar,
NOVI SLOVENSKI MONSIGNOR V AMERIKI.
Slovenski župnik veleč. g. Jernej B. Ponikvar, ki župniku je največji slovenski župniji v Ameriki pri sv. Vidu, je, kakor je naš list že o tem poročal, imenovan za hišnega prelata po sv. Očetu Piju XI. To izredno odlikovanje, katerega je gotovo vesela vsa ameriška Slovenija, je prinesel s seboj iz Rima sam premil. škof elevelandski g. Josip Schrembs. Slavnostno ustoličenje novega slovenskega monsignorja se bo vršilo v katedrali sv. Janeza v Clevelandu v nedeljo dne 25. oktobra.
Rt. Rev. J. B. Ponikvar je doma iz Blok, Slovenija, rojen 21. avg. 1877. Se kot mlad študent je dospel v Ameriko, kjer se je v St. Paulu, Minn., posvetil duhovskemu poklicu. V mašnika je bil posvečen 12. junija, 1906, v katedrali v St. Paulu, Minn. Naj-prvo je bil imenovan za župnika slovenske župnije sv. Cirila in Metoda v Lorainu, O., toda že prihodnje leto je bil imenovan za župnika pri sv. Vidu v Clevelandu, kjer se nahaja še danes.
Novemu slovenskemu Monsignorju list "A. Slovenec" prav iskreno čestitka na visokem odlikovanju in mu želi še mnogo in mnogo let uspešnega delovanja v blagor in korist slovenskega naroda v Ameriki! Živel naš novi slovenski Monsignor!
RT. REV. J. B. PONIKVAR.
V

njihovih jajčkov. S kremplji prednjih nog razkoplje mravljišče, da tako razdraži mravlje, da pridejo iz svojih skrivališč. Nato pa začne s svojim dolgim jezikom mešati med mravlje. Mravlje se vrženo na jezik ter se za-grizejo vanj. Medved pa jih požira. Nekateri so sicer trdili, da se mravlje nalepijo na medvedov jezik, vendar to ni res, ker se mravlje zagrizejo vanj.
Naša kukavica naj raj še žre ličinke sicer močno strupene gosenice. V sredomorskih deželah živi ptič, ki napolni svojo golšo najrajši z osami, kar bi vsaki drugi živali bilo smrtno nevarno. Metulj smrtoglavec, ki ga dečki tako radi iščejo in love, je tak junak, da neustrašeno vdere v čebeljnak ter začne čebelam li-zati med. Čebelice so seveda silno hude ter pikajo kar se da, vendar to metulju prav nič ne škoduje.
Če človeka piči škorpijon, dobi pičeni človek nevarna vnetja, ohromi, dobi vročino ter izgublja celo zavest. Včasih tako pičeni človek dolga leta hira. Če pa vbrizgaš v kri psu, ki je težak 15 do 20 kil, le 1 ali 1.5 grama škorpijonovega strupa, bo pes v 10 urah poginil. Če ta strup daš nežnim metuljem, kakor je na primer lastavičar ali mlečkov veščec, so takoj mrtvi. Tudi hroščem, n. pr. močnemu rogaču, majskemu hrošču, zlati mamici ta strup škoduje ter .jih umori. Toda njihovim ličinkam pa nič ne more. Gosenica sviloprejke se za tak strup še ne zmeni ne, pač pa njen metulj takoj pogine.
V naših krajih lahko v naravi večkrat opazujemo boj med ježem in gadom. Jež je najhujši sovražnik strupenega gada. Ka-
dar se ta dva spopadeta, se gad takoj zakadi v ježa in ga začne pikati. Toda jež se za to n? zmeni. Rano si malo poliže, pa se bori naprej. Ko nazadnje zagrabi gada za glavo, mu jo z zobmi zdrobi, nakar gada mirno pohru-sta. Tudi mladi ježi so že nekako zavarovani pred gadjim strupom. Opazovali so že, ko je je-ževka požrla gada, da je mirno dojila svoje mladiče, ki jim strup gada ni prav nič škodoval. Ježu tudi prav nič ne škoduje strup tako zvane španske muhe, ki je za vse druge živali smrten. Jež mirno prenese celo petkrat toliko pruske kisline, kolikor bi je bilo dovolj, da umori mačko.
Silno nevaren je strup volčje črešnje, ki se imenuje atropin. Eden ali dva miligrama tega strupa je dovolj, da je človek mrtev. Pač pa mnogo manj škoduje opicam, konjem in oslom. Domači kunci, morski prašički,
podgane in golobje pa sploh ne občutijo tega strupa. Celo pes bo mirno prenesel cel gram tega strupa, ki je človeku tako nevaren.
Prav tako je še mnogo drugih ; strupov, kakor na primer strihnin, ki je človeku silno nevaren, medtem ko ga opice in morski prašički lahko velike množine brez škode preneso. Sok velike trobelike lahko umori odraslega t človeka, med tem ko miši, koze, ovce in konji to rastlino brez škode in celo radi uživajo. Zato pa je s peteršiijem narobe. Pe-teršilj človek kaj rad ima v juhi in mu dobro dene, zato pa je papigam smrtonosen strup.
S strupom pa je torej tako, da ga človek gleda pod vidikom svojega človeškega stališča, ker pri tem pozablja, da je za druga živa bitja marsikaj dobro, kar je človeku strup.
Obljubili smo, da bomo od časa do časa poročali kako gre to podvzetje naprej. Če bi kdo mena prašal osebno, bi mu takole odgovoril: No, ja, že gre, toda zelo počasi. Tako nekako gre,: kot grejo sani po kopnim, počasi in s težavo. Saj .smo tudi na to računali. Vsak okraj ima svoje potrebe. Zato ne silimo, pač pa samo opominjamo in opozarjamo one, kateri si morejo odtrgati kak dolar ali več brez, da bi pri tem trpela domača fara aii šola ali pa domača hiša, naj to storijo in tako pomagajo, kar je v njihovi moči. Končno, saj denar itak sam na sebi ne prinese nikakega veselja, le todaj nam je v korist, kadar ga izdamo, zlasti za dobro stvar. Privoščite si to veselje in darujte za Baragovo Semenišče v katerem se bo molilo za vas še dolgo potem, ko jo ,Vi odpotujeta v večnost — sko-iraj gotovo za nekaj časa v vice. < Odkar smo zadnjič poročali, so 'darovali sledeči: [Rev. Ant. P. Podgoršek, Box 165, Ellinwood,
Kansas..........................$25.00
Rev. Max Sodja,
Cleveland, 0................. 1.00
Mrs. Frances Marolt,
1214 E. 169 St............. 7.00
Mrs. K. Judnich, 875 W. Milwaukee ave.,
Detroit, Mich............... 5.00
Mr. Ant. Šega, 700 E. 159
St., Cleveland, 0........... 1.00
So. Chicago:
Očetje frančiškani .........	6.00
Ant. Jakša, S. Chicago....	2.00
Joseph Konda ....................................1.00
Mrs. Mary Benkovič................1.00
Mrs. Mary Planinsek, 10609 Prince ave.,
Cleveland, 0..................................5.00
Mrs. Rose Lamšak, 315 No. Main,
Kenton, Wash.....v............2.50
Mrs. Jennie Mulec, 6007
Dibble ave., Cleve., O...	5.00 Slov. Ženska Zveza št. 42,
Maple Heights............................5.00
Neimenovana, California..	10.00 Neimenovani,
Rock Springs, Wyo..............1.00
Skupaj ........................$ 77.50
Poprej objavljeno ...... 430.66
Vsega skupaj nabranega $518.16
* * Se
JAVNA ZAHVALA. ŠKOFU BARAGA
Več lot' sem bila v skrbeh radi domačih rp?mer. Sen: m.'siiia, da bo vse zgubljeno. Z :,-kreno prošnjo sem se obrnila do škofa Baraga, naj mi on v tej zadregi. pomaga. Hvala Bogu in škofu Baraga, uslišana je bila moja prošnja. Obljubila sem $10 za Baragovo Semenišče, ako bom uslišana. Ker se je vse bolje izteklo, m.t sem prosili, zato z največjim veseljem se ia.i izpol-nuje'r/i svojo obljubo in Vam pošiljam priloženo $10.00.
N. N., California
nje Amerike." To društvo namerava poslati več ekspedicij V obe Ameriki v svrho študij v knjižnici ima 40,000
m
i knjig o Ameriki.
_______r\_
RAZNOTEROST!
URA, KI VSE KAŽE
V Besanconu, središču urar-ske industrije v Franciji, imajo najčudovitejšo in najdražjo uro sveta. Ne samo, da izpolnjuje navadne dolžnosti ure, marveč kaže na 27 ploščah še tole: Natančen časi v 16 različnih krajih sve. ta; dolgost vsakega dneva in dolgost vsake noči; kaže dan v tednu, v letu, letni čas, znamenja ozvezdja, planet, ki vlada tistemu dnevu v tednu, čas sončnega vzhoda in zahoda, stališče sonca, gibanje planetov. Ob straneh ure spoznaš največja francoska pristanišča in čas plime in oseke. Spredaj so na vrhu ure kipi dvanajstih apostolov, ki udarjajo na
zvončke in vsako uro naznanjajo čas. Na pročelju ure je slika I vstajenja. Opoldne se odpre skala, prikaže se Kristus in rimska 'straža izgine. Ob treh popoldne
I stopi Kristus v skalo in straža : se spet prikaže. — Uro so 1. 1857 po naročilu kardinala Mathieuja naredili za (sedanjih) več stotisoč dolarjev. — Visoka 'je 6 metrov, široka 2 in pol me-: tra in skoraj 1 m globoka. S svojimi bogatimi okraski je ta ura najdragocenejši zaklad besan-'conske katedrale.
ČLOVEK — RADIJSKI APARAT
Na mednarodnem kongresu homeopatov, ki se je vršil v Glasgowu, je poročal dr. W. E. Boyd o novih spoznanjih, po katerih deluje človeško telo Kakor radijski aparat. Vsakokrat, kadar delujejo njegovi možgani, nastanejo električne izpraznitve. Dr. Boyd je demonstriral svoja izvajanja z nekim dečkom, skozi katerega je pošiljal električne valove. Dečkovo telo, ki je predstavljalo baterijo, je proizvajale I tok, ki ga je registriral galvanometer. Gibanje galvanometra je ^predvajal s filmom. Vsakokrat, 'kadar so dečku zastavili kakšno vprašanje, se je na filmskem platnu svetlobna točka zelo močno gibala.
.'-MRT ZASADI PETELINJEGA PETJA Zaradi petelina, ki je vsako jutro kukurikal ob rani zori, se je odigrala v Dunafoldvaru na Madžarskem krvava tragedija. 80 letni starec Franc Varga se je zaradi petja sosedovega petelina vsak dan zbudil, ker ni mogel del j spati. Prosil je večkrai. soseda, naj žival zapre, da ga ne bo budila tako rano. Zaradi teh besed sta se Varga in njegov sosed Dubicz sporekla. Iz besed je nastal prepir, v katerem je razjarjeni 80 letni Varga prijel za sekiro in z njo pobil Dubieza do smrti. Starca so odpeljali v ječo, kjer bo imel zdaj mir pred petelinom.
■ŠIRITE AMER. SLOVENCA
ŽEMITNA PONUDBA
Seznaniti se želim s Slovenko v starosti 45 do 55 let. Anton Bonač, 917 Adams st., Waukegan, 111.
RADIKALCI POZDR AVLTATO BLUMA
ki je proizvod živalskih in rastlinskih snovi. To kislino imajo čebele in mravlja, med rastlinami pa zloglasna kopriva. Človeku ta kislina le malo škoduje, nekoliko peče^na koži, pa je kmalu dobro. Pač pa ta kislina 'ahko I žuželke umori. Zanimivo .je, da j ta kislina umori celo mravlje serine. Pri poskusih so namreč dognali, da je mravska kislina | mravlji smrtna. Več mravelj so dali v stekleno cevko, ki so jo jdi.bro zamašdii Nato so mravlje |na razne načine toliko časa dra-Ižili, da so začele izločati kislino. Ko se je te kisline v cevki dovolj nabralo, so bile mravlje mrtve.
Zato pa druge živali mravsko kislino zelo čislajo kot nekak posladek. Znano je, da se medved, ki mu pravimo mravljičar, preživlja le od mravelj, termitov in
TISOČLETNI PAPIR
Leningrajski laboratorij za konserviranje in restavriranje dokumentov pri knjižnici akademije znanosti pripravlja sedaj papir, ki se ohrani tisoč let, ne da bi ga mogel čas uničiti. Recept so našli s proučevanjem egiptskih in drugih vrst papirov, pri čemer jim je uspelo rešiti skrivnost njih trpežnosti. Novi papir ni nič dražji nego navadni papir. V Leningradu ga bodo izdelovali na veliko.
ZANIMANJE ITALIJE ZA AMERIKO
Rim, Italija. — Mussolini in kralj Emanuel sta prisostvovala v ponedeljek slovesni otvoritvi poslopja društva "Italijanskega središča za študira-
'UATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dc!e sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile
cene:
Dinarji:
Za $ 5.00...............
Za $ 7.40...............
Za $ 12.00...............
Za $ 23.50...............
Za $ 46.00............
.. 200 Din .. 300 Din .. 500 Din ..1000 Din ..2000 Din Za $114.00..................5000 Din
Za $3.50..
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00	pošljite..........$ 5.75
Za $10.00	pošljite..........$10.85
Za $15.00	pošljite......„..$16.00
Za $25.00	pošljite..........$26.10
Za $40.00	pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
.......... 50 lir Za $6.40............................100 lir
$29.00............................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Zbrani radikalci so z radikalnim pozdravom, dvignjenimi pest ni, sprejeli francoskega min. predsednika Bluma, l:p je nedavno prispel v mssto Poissv, kjer je imel govor. V ozadju se vidi v clika Blumova slika.
oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo cd
JOHNA
KGCHEVARJA
West Side Distributor of
MONARCH BEER
2215 W. 23rd Street
CHICA.GO, ILL. Telefon Canal 6177
Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 16. oktobra 1936
r				
i : i i p	14 JML	USODNA	........... ZEN A	i < < < ( ( <
» i • » i	f !	Ivan Slivnik.		l < i < < « <
■			- ......... *	
Priznati je bilo treba, da je umela gospa Sibila vedno poskrbeti za dobro razpoloženje na svojih veselicah. Beatrika ji je bila v tem dragocena pomočnica. V njuni okolici ni bilo nikoli dolgočasno. Rajše se je zgodilo, da je skipelo razpoloženje preko etiketnih meja.
Viktor je imel obilo prilike opazovati, kako očarujoče se je znala vesti gospa Sibila še vedno, in kako dovršeno jo je posnemala hčerka v tej umetnosti. Ali čudno, ta ljubeznivost, ki se mu je zdela vedno tako prelestna, ga je nocoj odbijala; nekaj narejenega in ležnivega je bilo v nji.
Nehote je primerjal kipeče razpoloženje obeh dam s tiho, nekam trpko Roma-nino resnobo. To ga je navdajalo z blagodejno svežostjo, kakor bi bil dospel po dolgem romanju v solčni pripeki nenadoma v dišeč in senčnat gaj. Nekaj jasnega, osvežujočega in zanesljivega v Ro-maninem značaju ga je mikalo in priklepalo, da nikoli tega.
Ko je Viktor pozneje peljal Romano k mizi, je vnovič prestregla porogljivo in škodoželjno iskrenje Beatričinih oči. Z muko je čutila, da jo sovraži Beatrika nocoj huje nego kdaj doslej. In vendar je bilo njeno srce polno svetega veselja, katerega ji nič ni moglo skaliti. Mislila je na rdeče rože na svoji pisalni mizi, čuteč, da se ji Viktor Trtnik neprestano približuje ter se izkuša poglobiti v njeno bistvo.
Da se ji Beatrike ni več bati, se ji je zdelo zdaj gotovo, in vtnjeni duši je klila tiha, boječa nada v nekaj krasnega in nekaj prečudnega, tako da je skrivaj sklepala roke pod mizo kakor v molitvi. Z globoko srečo v srcu je opažala, da vidi in-ženjer le njo, da jo obdaja z viteško po-strežljivostjo in kaže v vsem svojem vedenju do nje nekaj posebnega — nekaj, kar ni moglo biti nič drugega nego prekipevajoča ljubezen!
Nji nasproti je sedela Beatrika zraven bankirja Žitka. Temu se je poznalo, da je prijatelj dober kuhe in dobrega vina. Zdel se je prav zares nekam navaden človek.
Njegovi mali, z mastjo zaliti očesci'sta blaženo zrli na Beatriko. Oboževanka se je vedla proti njemu nocoj dokaj ljubezni-veje nego drugače; kako naj bi bil slutil, da mu prekanjeno nastavlja zanke! Imel jo je za bogato. Da je navezana na milost svoje polisestre, se mu ni sanjalo. Lepa Beatrika je bila že davno cilj njegovega hrepenenja. Izprva seveda ni mislil na to, da bi opustil svojo samsko svobodo ter se poročil. Ko pa je postala Beatrika zadnje čase tako nenavadno hladna in umerjena, ga je premagala strast, in jel je misliti le na to, kako bi si jo osvojil za zmerom. Nocoj je bila na mah spet linhezniveiša: takoj se je zaletel z največjo vnemo ter ji začel dvoriti na življenje in smrt. In tudi Beatrika je zastavila nocoj vse moči, da bi dosegla svoj cilj. Uvidela je, da je Žitko zanjo daleko najboljša partija in da ji ne ostane drugega nego sprijazniti se z njegovo navadno vnanjostjo. Za vsako ceno je hotela postati nocoj nevesta, že zato, da bi ujezila Viktorja in mu pokazala, da ji ni nič do njega.
Tudi Romano je hotela jeziti in ji dokazati svojo premoč.
Janko si je bil našel mesto nedaleč od svoje sestre, tik nasproti Romane. In ko so nalivali šampanjca, je videla Romana, da ga ne pokusi Janko niti kapljice in je nocoj vobče prav zmeren.
Razume se, da tudi Romana ni pila tega vina. In kar jo je posebno veselilo — opazila je, da se Viktor ne dotakne svoje čaše.
Nekaj gorkega in blagodejnega ji je prešinilo srce. Razumela je, da ji hoče s tem pokazati, da je odobraval njeno ravnanje v prepira zaradi vina.
Zato pa so si privoščili šampanjca ostali tem več in razpoloženje je postajalo čedalje bolj glasno in živahno ter je morda že presegalo tisto mero, ki je dovoljena v ženski družbi.
Toda gospa Sibila si ni bila zaman naložila stroškov za peneče vino; ta izdatek ji je rodil bogate obresti. Izpodbujen po zavžitem šampanjcu, je bankir Žitko, ki ga je zvabila Beatrika po večerji v stransko sobo, nazadnje res zaprosil za njeno roko.
In tako je mogla gospa Sibila že nocoj naznaniti zaroko svoje hčere z bankirjem Žitkom.
Ko se je to zgodilo, je Romana tesnobno in osuplo pogledala Viktorju v obraz, ker se je bala, da ga ne bi bolelo. Toda njegove oči so se zasvetile tako jasno in vedro, kakor bi bil spet ugenil njeno misel in bi jo hotel pomiriti.
Zardela je ter pobesila oči. "2e zopet vem, kaj mislite, gospodična Romana," je tiho rekel Viktor.
Bila je v hudi zadregi. "To mi je prav neprijetno," je dejala napol zares, napol za šalo.
"Meni ne! Ves srečen sem, da tako iz-lahka uganem vaše misli."
Njena zmeda je narasla. "Vendar je dobro, da ne morete ugeniti vsega, kar mislim. Bilo bi le preveč mučno."
"Meni gotovo ne," je rekel on z veselo prešernostjo, bolj podoben mladeniču nego zrelemu možu.
V poteku večera jo je večkrat kaj ločilo od Viktorja, toda kakor bi ga vlekla magnetna sila, se je vračal vedno iznova v njeno bližino. V srcu obeh se je dramilo pri tem prečudno, blaženo čuvstvo domačnosti, spoznanje, da sta ustvarjena drug za drugega.
Niti slutila nista, kako prežita na njiju gospa Sibila in njena hči. S škodoželjnostjo sta opažali dami, da se Romana čedalje bolj zamika v Viktorja.
"Kakor je dobra računarica — tu se je uštela temeljito; kar smilila bi se mi, da me ni tolikanj jezila s svojim stiska-štvom," je mislila gospa Sibila sama pri sebi.
In čudila se je, kako da se njeni hladni pastorki dozdevno tako izlahka užiga srce. Še bolj jo je seveda presenečalo videti, kako nevaren don Juan je bil postal Viktor Trtnik.
"Teda si nisem mislila o njem!" je dejala sama prisebi.
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK EOAD, : : CHICAGO, ILLINOIS
75c
75c
COLUMBIA PLOŠČE
25130—Velikonočna,	1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet..........................75c
25132-F—Na	morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adnje, igra Hoyer Trio ......................................................75c
25133-F—Prodana	nevesta,
Oj dobro jutro junfrca ...........................................75c
25135-F—Večerni	valček,
Hopsasa polka, Hoyer Trio .............................75c
25136-F—Po	gorah grmi in se bliska, duet,
Na klopci sva sedela, duet ..............................75«
25137-F—Tapi	kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna — Vičar tenor ....................75c
25138-Vesela	Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Iloyer Trio ........................75c
25139-Kadar	boš ti vandrat šu . . duet,
Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c
25142—Jest pa za eno deklico vem,
Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich
in Josephine Laush* ..........................................75c
143--Samo Tebe ljubim, valček.
jvr*M>« Karolina, polku igra i i oyer Trio................."5c
"5. —f-ujUM veseli zdravičko,
Hišica pri cest' stoji, pojete gdČ. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska,
Vesela Micka, komada na harmoniko ...................75c
'5146- Tirolska koračnica,
Stari Peter, dva krasna komada ............................75c
25147—Deklica pri studencu,
Bleda luna, Krnjev in Oostič ...........................
2514 3—Pa moje ženke glas,
Potrkan ples, Frances Orar in A. Subelj........
25149—Slovenska narodna koračnica.
Kranjski valček, slov. l mečka godtia ..................75c
25151—Mamica	moja,
Kesanje, duct, g. Anton Su'eli bariton ............ 75c
25152—Vesela	polka,
Franci valček, slov. kmečka jjodba ..........—..........75c
25153—Pozdrav	Gorenjski,
Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana .....................75c
25155—-Naprej	zastava Slave,
Našim junakom, vojaška glasta ..............................75c
25156—En	hribček bom kupil,
Našim rojakom, instrumentalni kvartet ..................75c
25157—Prepoved,
Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c
25158—Spet	ptičke po jo,
Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut .....................75c
25159—Ne	dajte ženam, da bi hlače nosile,
Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh'i Germ....75c
25160—Ženitovanjska	polka
V	kranjski gostilni. Igra Slov. Kmečka godba........75c
25161—Glasno	bi zavrisnil,
Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ...............75c
25162—Ančica,
Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c
25163—En	Sušter me je vpraša v,
Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c
25164—Pa	kaj mi nuca planinca,
Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c
25165—Pri	oknu deva je slonela,
Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c
25166—Micka,
V	Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c
25167—Marička,	polka,
Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia instrumentalni godbi ............................75c
25168—Oj	deklica, povej mi to . . .
Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c
25169—Ne	bom se možila,
Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c
25170—Venček	slov. narodnih pesmi, v dveh delih,
poje pevsko društvo Domovina ......................75c
25171—Cvetočih	deklic prsa bela,
Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem, harmonike..75c
25172—Zveličar	se je rodil . . .
Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c
25173—Venček	slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" ......................................75c
251^74—Planinec, ..............................................................75<
Srcu, poje g. J. Germ
25175—Spomin	iz Ljubljane, valček,
Večerna polka, igra izvrsten orkester ....................75c
25176—Slepec,
Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c
25178—Trij«	kovači,
Sirota, poje tenor g. J. Germ .................................75c
25179—Ta	marela,
Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich
in J. Lauše ..................... ..................................75c
25180—Dekle,	kdo bo Tebe troštav,
Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich
in Josipina Laushe .................:..................... 75c
25181—	Želel bi, da bi bil ptica,
Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ..... 75c
25182—Jaz	sem gore sin,
Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ................75c
J5183-F—Galop polka,
Štajerska, polka, igra Rudy Daichman's ork_______75c
B5184-F—Ti Marjanca, polka,
Daj, daj srček nazaj, valček, igra Rudy
Manj, kakor TRI ploiče ne razpošiljamo.
Naročilom prilotite potrebni eneeek. Pri naročilih man] Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c ca pofitnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za itroške 20c od pošiljatve — Naročila blagovolite poslati na--avuoat n*
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD..	CHICAGO, ILLINOIS
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Tako — Japonci.
Občudovanja vredno je, kačo grejo Japonci svojo začrtano pot v politiki in diplomaciji. Vse se jim mora ukloniti. Imperializem gor ali dol. Z izdelki je prav ves svet poplavljen, in če moreš kupiti japonsko blago, ki je iste kakovosti, za polovico bolj po ceni, ga boš pač kupil, za to ni pomoči. Še bo svet začutil japonski pritisk tudi pri trgovini. Imperialisti so baje Japonci in svoje delavstvo izkoriščajo, se piše. Ne vem, kako je, vem pa. da japonski delavec ne živi preslabo, in še bolj vem, da živi vrlo pametno, razumno s tem, kar zasluži, in večinoma ima zaslužek, ko grejo izdelki na trg kakor voda po strmini.
Pa so ti Japonci tudi drugače razumne glave. Pri nas poznajo le — dolar, vse drugo je hekuba, deveta briga, in v Evropi poznajo poleg denarja le pobijanje krščanstva in razširjanje ateizma, in ob-ljubujejo raj, ko bo vsa ta krščanska roba pobita, in pobito vse, kar naj služi za moralno oporo. Posledica je oboroževanje za morijo. Tudi Japonci se razumejo na dobiček, vrlo dobro se razumejo, da drugim pri tem zmanjkuje sape, ampak imajo ti Japonci tudi smisel za svoj narod, ne le za — denar. Meseca oktobra lanskega leta je minister-, stvo za nauk sklicalo v posvetovanje razne zastopnike verstev na Japonskem. Prišlo je na posvet 26 budistov, 12 šin-toistov, 6 protestantov in 1 katolik. Tem zastopnikom je minister razložil, da je v šo-
lah premalo — vedskega pouka, naj se izjavijo, kako stvari opomoči. Seve so vsi radevoljno obljubili sodelova-ije z ministrom v tem smislu, ^a Japonskem je toraj — religija opora pri utrditvi moralne sile v narodu, kje drug-e pa kričijo, da je religija trup, ali pa vsaj pustijo religijo ob strani, ker poznajo le - dolar. Zato pa vsaj pri nas v Ameriki, dasi smo baje zelo bogati, ne lezemo v — dolar, v revščino lezemo, saj je ves 'biznez" le humbug, kopičenje vladnih dolgov, ki bodo
požrli še ta biznez, kar ga je. *
Rečem, pa nič ne rečem.
Svobodomiselna šola je dvigala precej prahu. Ne rečem, da je zaspala. Kakor je videti iz zapisnika, je pa za zdaj le pri tem, kjer je dozdaj bila., svobodomiselno kavkarlie potom svobodomiselnega časopisja. Že BO let je že stara ta — nova šola. To lahko rečem.
Zdaj je enako precej prahu radi Cankarjevega glasila. Na vsaki strani bodo bičali klerikalizem s prav Cankarjevi besedami, pravijo. Uh..človeka je kar strah. Ampak nič ne rečem, ker ne poznam pri-hodnjosti. Dozdai se napredni kavsajo med seboj, morda bodo kavsali klerikalizem, ko se skavsajo, ako se pa pri tem pokavsajo, pa ne bodo kavsali.
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Am Slovenec!"
ROJAK! SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svo-ORl[Al~r jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrst« nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni prevoz
2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534
DH J®
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
m




NAZNANILO
Zopet je prišel čas, da si lahko privoščite prigrizek
dobrih domačih klobas,
MESENIH ali KRVAVIH.
Na razpolago jih imamo za vas vsakokrat ob koncu tedna. — Se priporočamo!
JERIN & SEN1CA
-:- SLOVENSKA MESNICA 2059 W. 23rd St. Tel. Canal 8172 Chicago, 111.
■S-.p. —Q. '	*	■
E383
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	Ofl
in stane samo:	m* ■UU
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,