i'k c) f. et akec je
delavski list za
i
misleče čit atelje
PROLETAREC
Officiul Or^un Vu^osluv Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
glasilo prosvetne matice in j. s. z.
$T. - NO. 1710.	14	S. 1901. M (Im fml •Mit« al tftiM* »M . »*r tta U* * CMfrMt t ■«* >.
Ml«
CHICAGO, ILL., 19. JUNIJA (June 19). 1940.
Published Weekly at 2301 So. Lawndale Ave.
LETO—VOL. XXXV.
DRHALSKI INSTINKTI
ZELO RAZPLAMTELI
Padec Francije čudež sedanje
vojne
OPUSTOŠENJA VOJNIH POLJAN
PARIZ, GLAVNO MESTO DEMOKRACIJE IN REVOLUCIJ V TEKU STOLETJA DRUGIČ OKUPIRAN. — STARI KAPITALISTIČNI RED DOKONČAL. — PROBLEM BEGUNCEV
(""udež, ki so si ga Francozi v svojem presenečenju nad Hitlerjevo silo toliko želeli, se ni d<>grdil. Premier Paul Rey-naud je storil kar je zmogel, da hi otel Pariz. Anglija mu ni mogla zadoNti pomagati. Njegov obupni a|>e'l na Roosevelta je bil klic človeka, ki se pola pij a.
Neverjetno, a resnično
Dogodil pa se je drng^čudež. Hitler, ki so igia posebno (pacifisti vseh barv in reakcionarji toliko podcenjevali in -smešili njegove prerokbe, je danes najzadovoljnej&i človek na svetu. Neville Chamberlain pa si lahko iaprašuje vest na starost. Reakcionarji v Franciji ki Angliji trdijo, da Hitler zmaguje |m> zaslugi pokojnega MacDo-nakia v Angliji in Leona Bluma v Franciji. Oba sta gojila sen-tment proti oboroževanju. Oba sta deloviala proti pripravljanju na spoprijem z nemškim diktatorjem, jima očitajo.
Dejstvo je, da so Hitlerju mnogo bolj pomagali angleški toriji in francoski reakcionarji, kakor MacDonaJdov-Blumov pacifizem.
Kdo bi verjel . . .
Nad Eiflovim stolpom v Parizu vihra namesto trlkolore francoske republike Hitlerjeva sva^tika. Enako nad palačo irancoskega parlamenta, nad katedralo Noitre Dame in drugimi zgradbami Pariza, ki je zgodovinsko in kulturno izmed naj«lovitejeih mest na svetu.
Kdo bi pred nekaj tedni hotel verjeti, da Francija res ni bila pripravljena na vojno niti dobro leto po "monakovske m" miru*' Zanašala se je na svojo maginotovo trdnjavsko črto in dremala ob nji.
Zmoto je plačala tako drago in krvavo, da ljudje, ki se za potek zgodovine zanimajo, te-Ka nikakor ne morejo razumeti. Namreč, razumejo že, saj ao dejstva pač dejstva, toda so ob njih kakor omoteni.
Francija, vrelec revolucij zibelka gesla "svoboda, enakost, i>rax<tvo", je danes pogažena kakor metnda še nobenikrat toliko v svoji dolgi zgodovini.
Tretja invazija
Nf,mei >o sedaj v 126 letih t ct|ic' v Parizu. UdrH so vanj b ta 1814, nato Fpet leta 1871 in v tretjič minuli teden. Ko so naciji Pariz povsem osvojili in nato še Versailles, so ponosno vzkliknili^ da je krti moment
I »ostal a Nemčija gospodarica vse Evrope.
"Obračunamo še <z Antglijo", so ukali v zmagoslavnem veselju v Berlinu in "nato nastane
mir.
Zmaga faiizma
VAŽNO
Vsi, ki želite izraziti svoje misli glede naših nalog prihodnjem zboru, stori-to čimprej, kajti pred 4. Iu,'jcm izideta samo še dve številki Proletarca.
Kolikor ima Nemčija vzrotk, da se maščuje nad versaillsko pogodbo, bo imel svet v bodoče še več vzroka, da »e bo osvetil nad mirom, ki ga narekuje Hitler s sodelovanjem Italije, Japonske, Rusije rn Apanije.
Kajti to je fašistični mir, nov sistem "totalitamoeti", ki spreminja narode in dežele v vojašnice in ljudi v podtažnike ter tiačane modernega fevdalizma.
^ Poraz Francije je ob enem tporaz njenih tradicij, v katerih je prospevala ona in mnoge druge dežele. Je poraz mednarodnosti in zmaga totalitarnega nacionalizma, ki ne prizna svo-bode nikomur rn udusi vsako opozicijo z najbrutalnejšo sik).
Kam s begunci?
Francija s Parizom je bfta pribežališče benruncev — reakcionarnih in revolucionarnih, že dolgo dobo. Tisoče in sboti-soče jih je bilo v nji iz Nemčije, Avstrije, Španije, Rusije, Be^zrje in drugih dežel. Sedaj so dvakrat begunci, kajti Francija niti za svoje ne more več .skrbeti.
Teako si je (predstaviti, kaj pomeni skrb za milijone ljudi, ki so na begu in brez hrane, brez zdravil in umirajo med njimi drug za drugim.
Se nikdar v novejši zgodovini niso tvorili begunci tako o-gromnega problema, kakor sedaj v Franciji.
Saj ji ni preostalo drugo, kakor podati se Hitlerju v mi-lost in nemilost, četudi bo to pokončalo za dolgo dobo ali pa morda za zmerom, veličino francosJcega naroda.
Anglija izgubila
Ko je pred ipar leti omenil neki angleški državnik, da je meja Anglije ob Ren i, so se ne-
(Nalajevanje na 2. strani.)
Na tej sliki j« neka francoska vas ob nemški moji. Prebivalstvo Ja na bof« pustilo po njenih cestah ropotija vsakriiem. In slučaj ja hotel, da so prav tja m dole tudi bomba nemških letalcev. His so se ognile. Zato je le cesta razbita.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA PO SVETU
"Priče Jehove" so brezpomembna verska sekta. Med drugim uči, da njeni sledbeniki ne smejo salutirati nobemi zastavi. Zaradi te»ga se proti "pričam" dogajajo izgredi, dr h al -ski napadi, ksknšne «mo doživljati le v prejšnji svetovni vojni. Nekdo se bo moral i pob rigati, na masne*instinkte pomirjevalno vplivati, in to kmalu, drrufg»če bo prepozno.
Goriški nadškof Carlo Mar-giofcti je rzdal pastirsko pismo, v. katere m duhovnikom in vernikom zapoveduje, naj ubogajo Mussolinija in mu verujejo, kajti on jrh vodi pravično in pravilno. To je pravzaprav zapoved Slovencem pod Italijo. Vsi italijanski listi so pisali o nji in hvalili škofov patriotizem. Papežev dnevnik Osser-vatore Romano Mangottijevega pastirskega pisma ni objavil. Včasi so ime!i v Gorici nadtsko-fovsko službo Sloivenci. Pod Mussolinijem mora papež imeti v Trstu, v Gorici in Istri za Škofe fanatične fašiste, da službujejo Mussoliniju bolj kakor papežu.
Leon Blum je kriv poraza Francije. Tako je trdil minulo nedeljo zvečer v radiu lastnik čikaške Tribune Robert R. Mc-Cormick. Kriv tega pa je zato, ker je pošiljal naj»bol.?še orožje in municijo "komunistom" v Španijo namesto da bi bil opremil z njim francosko armado.
McCormick, ki ima natzjv "Co-lonel" (polkovnik) se smatra za I vešča k a v vojaških zadevah. Pa ni. Kajti če bi bil, ne bi dol-žil# Bluma kakor ga je v omenjenem govoru. Mar nI tudi i Hitler pošiliail svoja najboljša ietala in municijo v Španijo? Enako Mussolini. Pa vseeno zmagujeta. Krivda za poraz Francije torej ni v njenem pošiljanju municije španskim loja! istom, pač pa njena želja za mir in pa vera v njeno Maginotovo črto.
Rusija je storila, kar je bilo pričakovati. Litvinsko, Eston-| s ko in Latvo si je vojaško še bolj pod vrgla, kaT (pomeni, da postanejo te deželice tudi politično popolnoma njene. Rusija je poslala v nje v zadnjih par tednih nad ipol milijona vojakov. Litvinska je dobila uRi-matum čigar pogled ica je od-.-lop prejšnje vlade in ustanovitev take, kakor si jo je določila Moskva. Nekateri ugibajo, proti komu se Rusija pripravlja, kajti z Nemčijo ima nena-padalni pakt in iz Stockholma poročajo, da je napravila no\ pritisk na baltiške dežele z o-dobritvijo Hitlerja. Ampak pol milijona ruskih vojakov na I*iU vinskem nima druge meje kot f.vojo in nemško. Morda pa je le res, da je "pričelo Moskvo skrbeti, kam bo poslal Hitler svouo armado potem, ko obračuna še z Anglijo.
Razveljavljenje državljanstva
Zvezni sodnik Michael J. Roche v San Franciscu je odvzel državljanstvo tajniku komunistične stranke v Californiji, 34-letaecnu VVflliam Schnei-dermaciu. Sodnik je svoj odlok utemeljil z izjavo, da komunisti propagirajo nasilno *rtrmo-glavljenje vlade, torej je omenjeni v svoji aplikacija za državljanstvo bil neiskren, ko je prisegel, da se bo rav nal ipo u-siavi. Schneiderman je postal državljan leta 1927 v Lo* Angel esu. Zvezni pravnik Frank Henesny v Los Anged*«u je izjavil, da bo proti Schneiderma-nu, ki je priseljenec iz Rusije, pod vzel deportacijsko proceduro.
Ameriške vložbe v Italiji
Američani imajo italijanskih bondov v vsoti za okro(g 121 milijonov' dolarjev. Dne 10. junija, ko je Mussolini napovedal vojno, so padli na 35c za dolar.
Morganova bančna firma jih je Američanom prodala po 94c za dolar.
Splošne investicije Američanov v Italiji znašajo približno 150,000,000 dolarjev. To vsoto so vložili v gradnjo elektraren, v tovarne za konserve, v sirarne, mlekarne in v razne bonde. Italijanske investicije v Zed. državah znašajo po vladnih cenitvah okrog $40,000,000.
Razlika v priseljevanju
Iieta 1907, ko je bilo (priseljevanje na vjftku, je dospelo v to deželo 1,285,000 imigrantov, lani pa je bilo dopuščenih le Ae 82,998. In ^e ta številka bi bila znatno nižja, ako se ne bi ozirali na begunce.
Ponižanje Francije
Francija je doživela v tej vojni ne samo zgodovinski poraz, ki pomeni, da preneha njena svetovna vloga in postane država drugega ali tretjega reda, nego ponižanje, ko je nad Eifelovim Stolpom zapla-polala Hitlerjeva svastika in so pod slavolokom Are de Triom* phe v Parizu 7>anosito korakale nemške okupacijske čete. Postavljen je bil v čast Napoleonu in bil Francozom simbol njihove niihtaristične veličine.
Moginotova trdnjavska črta bila hiša iz kart
Francija se je v obrambi I »red Nemčijo silovito izanašalla na Maginotovo linijo, ki je bila dve sto milj dolga trdnjava. Francozi in z njimi ves svet »o jo smatrali za »nepremagljivo. Ukanil i so se toliko, da so kar on osveščeni od presenečenja.
Jugoslavija v oklepu Hitlerjevega rajha
Brezposelnost in napete razmere vada v izgrede
"PRIČE JEHOVE" PRVA 2RTEV MASNE RAZDRA2EN0STI. — PRENAPETOST V PATRIOTIZMU. — ZA ODVZEMANJE PRAVIC IN ZA DEPORTACIJE NA DEBELO
Situacija je postala silno resna. Očituje se na mnogotere načine. V Nevv Yorku na primer s poos*revanjem hujskanja zapor Žide, ki ga vodi "Krščanska fronta", nekaj fanatičnih protestantov. "father" Coughlin in Sliični vvould be fi-rerji.
Drhalski vpadi
Dogodili so se v poslednjih tednih tudi že mnogi drhalski iztrredi in napadi. Na primer na bigotske siedbenike verske sekte, ki se imenujejo "Priče Jehove". Njihovi otroci se branijo vsled zapovedi svoje vere obljubljati zvestobo ameriški zastavi in ji salutirati, ipa je nastalo v par krajih Penmsyl-vanije in v državi Maine histerično razpoloženje, ki se je končalo z razdejanji in požigi.
Sekta sama na sebi ni nikomur nevarna. "Priče Jehove" jk> bigoti. Ako bi bili ljudje pametni, jim ne bi porušili stanovanj, jim ne zažigali hi# in ne pretepali teh par ljudi in mučili njihove otroke. Ako verujemo v versko toleranco, mora veljati za vse.
Komunisti druga tarča
Kadar že^plamti po deželi drhalska strast, se nikjer ne u-i-tavi. Pod tw*sLrczo, da se gre za patriotizem, tk h ko drhal ali pa male skupine v imenu "dr-haJi" napadejo kogarkoli.
V Chicagu so proslo soboto n a padi i v soseščini Roosevelt Rd. in W. Kedzie Ave. dva urada in ju razbili. Listi pišejo, da so se v njima zbirali komunisrti, dasi ne pod imenom svoje stranke. Ista skupina je napadla tudi restavracijo, v kateri se baje zbirajo ob sandvičih in kavi komunisti. Poleg teh par prostorov so napetoži razbili tudi urad kom. organizacije 24. warde.
Policijski načelnik je obljubil razgrete "patriote" izslediti in pri tem bo ostalo.
Nevarni incidenti
Taki dogodki, četudi so sedaj še pomikoma (posejani so nevarni, ker lahko razpaHjo strasti na splošno, da se bodo povsod pojavljale samoporitav-ljene patrioitične skupine ter prevzele "izvrševanje postave v svoje rdke. Zvezna vlada in lokalne oblasti store najpametnejše, če se na te možnosti takoj pripravijo. Zed. države poslujejo redlno, torej ni vzroka, čemu naj bi za gazi le v kaos, v kakršnem niso niti v vojno zapletene dežele!
Nevvvorški župan I^aGuardi^ je položaj dobro zapopadel in preipovedal vse demonstracije pred italijanskimi in nemškimi konzulati ter sploh vse manifestacije takega značaja, ki bi do ved le do krvolitja.
Prepoved sicer ni "demokratična", a je ljudstvu koncem konca v korist, kajti uprava mesta Nevv York in newyorške države je demokratična in ljudstvo si jo je samo izvolilo.
Provokacijaki apeli
Zelo nevarni miru in redu so apeli vročekrvnih zdražbarjev, ki pod krinlko patriotizma huj-skajo na raznih sejah in shodih proti tujerodcem*, "rdočkar-jem", fašistom itd. Kajti komu pa je na nosu zapisano, da je rdečkar, fašist ali kar že? A če kdo drhal i zafkliče, glejte, tam gre Judež, komunist ali fašist, lahko udari po njemu ne da bi se zavedala, da mlati po popolnoma nedolžnemu človeku. - Drhal je treba kontrolirati od vsegia početka, da ne raz-plamti, in to je naloga zvezne vlade. Saj je policijski m detektivski aparat dovolj močan in zadosti sposoben, da polovi one, ki so naši republiki rets nevarni.
Krivde n« obeh »traneh
Za masne izbruhe sicer ni krivda vselej samo na eni strani. Na primer, mržnje proti Italijanom so med milijoni A meri-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Slovenski klerikalni voditelj dr. Anton Korošec je tel pred nekaj tedni na kratek "neuradni" obisk v Nemčijo. One dni »o Hitlerjevi liati po vtem tretjem rajhu vpili proti "zatiranju" nemške manjšine v Jugoslaviji Časopisi v Nemčiji pišejo zmerom vse po navodilu vlade. Beogradu je bil to signal, da bo potrebna sprememba.
Premier Dragiia CvetkoviČ in knez namestnik Pavle sta ee posvetovala. Predočil mu je poloiaj takole približno: Hitler naju ima na piki. Poskusiva dobiti pomoč v Rusiji. Sporazumela sta se. Javnost v Rusiji in v Jugoslaviji je o tem izvedela samo to, da je režim v Beogradu priznal, da carske Rusije ni več. kar bi bil sicer lahko vedel ie nad dvajset let. Poslal je v Moskvo "trgovsko" komisijo, da se obe deieli v obojestransko korist domenita za izmenjavanje blaga. MeŠetarenje o trgovini pa je bila le pretveza, s katero so skrivali politično kupčevanje.
Beograd je med tem doživljal silovite pritiske Hitlerjeve-Ka Mussolinijeveg« osisča. Pa si je skušal pomagati a trditvami, da je Rusija obljubila Jugoslaviji aaičitniitvo, kar je Moskva hitro zanikala. Posebno ie koncem minulega tedna, ko je od-'očno izjavila, da ni obljubila flvedski prav ničesar v prid njene obrambe, ako jo Hitler napade. Sovjetski vladni časniiki ko-
munike je ob tej priliki ie posebno poudaril, da Rusija ne "razsipa z garancijami." To je bil odgovor ne samo Švedski nego tudi Jugoslaviji.
Tako je bila čisto na kratko obveičena ivedska vlada v Stockholmu in jugoslovanska v Beogradu, da se zanaiati na napačnega konja.
To je notranji politični položaj v Jugoslaviji povsem spremenilo. Dr. Korošec, ki je padel zaeno z Milan Stojadinovičem, je v Nemčiji najbrže tole izvedel:
Nemika manjšina v Jugoslaviji mora dobiti prvenstveno mesto. Časi zapostavljanja Nemcev so minuli. Nai in tvoj prijatelj Milan Stojadmovič, ki ga je dal Dragiia CvetkoviČ zapreti, mora biti izpuičen. Dragiia CvetkoviČ naj se umakne. Ti in Sto-jadinovic pa organizirajte tako vlado, ki bo sposobna dati Nemcem v vasi državi pravice, kakrinih je nai narod vreden. Ob enem poskrbita, da nastanejo med naio tn vašo deželo čim bolj prijateljski odnosa ji.
Dne 14. junija je bil Milan Stojadinovič izpuičen. Inozemski novinarji v Beogradu so smeli svobodno poročati, da je Dragiia CvetkoviČ to storil na pritisk iz Berlina.
V TEJ ŠTEVILKI...
Ena najvažnejših naših nalog je v dobi ljudske histerije ščititi in pravilno svetovati onim, ki so izpostavljen šikanam. Čitajte članek o tem v tej številki.
Ali postane Jugoslavija podružnica tretjega rajha brez vojne? Članek ha 1. strani.
* 0 problemih bodočega zbora pišejo v tej številki Ivan Jontez, Joseph Snoy, Jeo Vidmar, Frank Zaitz in drugi.
Članek o tragediji Francije in beguncih je na 1.
strani.
Val prenapetega patriotizma že gre po deželi, dasi še nismo y vojni. Članek o tem na 2. strani.
Ako mogoče, sodelujte v agitaciji, da Proletarca v teh resnih časih razširimo kolikor največ mogoče.
tr

| "ff ' 4 *.....Jff. 11 ■ ''"l * •■• T. r •
Proletarec,
19, 1*40.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
I utaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Ckicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVE/K.
NAROČNINA v Zrriinjenih državah ra celo leto |3.00; ta pol leU $1.75;
ia četrt U*ta $1.00.
Inozemstvo: za celo lpto $3.50; za pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo biti v nato m uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna.____
PROLETAREC
Published every \Vednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 11)00.
Editor........................................................i.............. Frank Zsits
Business Manager......-.....................................Charles Pogorelec
Asst. Editor and Asst. Business Manager........ Joseph Drasler
SUBSCR1PTION RATES: United States: One Yenr $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00,
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
Histerija nacionalizma
Pred četrt stoletjem se je v naši deželi skozi nekaj let tole razpaslo:
Deuunciranje je postalo patriotična čednost. Milijone ljudi jo je izrabljalo drug proti drugemu v maščevalne namene.
Navduševanje za zvezdnato zastavo ni poznalo mej. Nešteti imigranti, nevedoč ia običaje, so bili oklofutani, ker se niso dovolj hitro odkrili
V	glediščih in na shodih je bilo vstajanja več kakor pri masah.
Stotisoče patriotičnih ljudi se je ponudilo za "minutnike". Pazili so na svoje sosede z gorečo sumnjo, da so to smrtni sovražniki naše republike. Udirali so v njihova stanovanja večinoma ponoči, jim vse prebrskali in razbili opremo.
Vrb tega so bili mučeni in poniževani s prisiljenim poljubljanjem zvezdnate zaatave.
Nekateri so bili linčani.
V	pretepih, ki so nastali vsled argumentiranja o vojni, je bil marsikdo nevarno pobit, nekateri pa umorjeni.
Krivci niso bili kaznovani. Sodniki so jih oprostili z opra-vičbo, da ao se pokojniki prenaglili vsled svojega navdušenega patriotizma v argumentiranju z nezvestimi elementi Ako ne bi bili izzivani od "sovražnikov**, bi jim kri ne bila zavrela.
Nekateri izmed osumljenih, denunciranih ljudi so izgubili državljanstvo. Marsikdo je bil najbrže krfv, drugi le žrtev masne histerije, ki jih je vzela na piko.
Nastala je za nezaželjene tujce in druge krivce koncentracijska kempa. Pravi agenti kajzerjeve Nemčije je niso bili deležni, nego razni prenapetcži iz drugega ek streme, Mnogo je bilo zaznamovanih za deportacijo.
Marsikak urad delavskih organizacij je bil razdejan. In lo tudi uradi takih organizacij, ki so pomagale v smotru, ki ga je poudarjal VVilson: končati vojno z odpravo vzrokov za vojse!
Tisoče poštenih, tej republiki zvestih delavcev, je bilo od-c lovi jenih samo zato, ker so bili rojeni v sovražni deželi. Mnogo družin je bilo v vojni histeriji uničenih gospodarsko in duševno. Marsikak Jimmie Higgins je bil javno napisan na črno listo. Njihovih otrok so se ogibali, kakor da so okuženi.
Eugene V. Debs je bil poslan v zapor radi prepričanja. Toda z njim so lepo ravnali. Navadni delavci, žrtve drbali, pa so trpeli. Kjerkoli se je zbirala množica, so pogostotna padale tudi pesti po "nelojalnežih". Nikogar ni bilo, ki jih bi branil.
V	takih okolščinah je JSZ, oziroma njena slovenska in srbska sekcija, storila vse v svoji moči, da naše delavce varuje pred pastmi, pred drhaljo jn pred neprevidnimi koraki.
Danes smo zopet v s ličnih razmerah in pred enakimi nevarnostmi.
Kakor takrat je naša dolžnost tudi sedaj, da motrimo položaj kakršen je in delamo v duhu svojih načel v korist našega ljudstva v vsakem slučaju tako, kakor nam veleva vest in razum. Kdor bi danes silil v pustolovščine, ni prijatelj delavstva.
Nemčijo v stiski za obdelovonje kmetij
Obremenjeni Rdeči križ
Ameriški Rdeči križ je humanitarna ustanova. Njegovi ljudje apelirajo iz Evrope za pomoč.Kajti beguncev je že milijone in njihovo trpljenje nepopiwno. Redki so, ki pravijo, da bi tam ne smeli i pomagati, dokler je tukaj dosti takih, ki so Ae nepreskrbljeni. Rdeči križ je mednaroden in ameriški je Ae posebno pomagal povsod, ftjer je bilo potrebno.
Ko nantane v Evropi mir, ae pojavi kaos v vojnem gospodarstvu hi z njim nova katastrofa, v kateri bodo trpeili ljudje, ki niso glasovali za vojno, je niso hoteli, nego se je bali kakor mi tmkaj. Tod« doloier bodo take države, v katerih en sam človek lahko odloča o miru ali vojni, si narodi drugod ne morejo pomagati. Rdeči 'križ to upošteva in lajša ljudem gorje Jger in kolikor mu jo to v danih razimerah mogoče.
Vaa samsko moštvo, kar jo »potobnaga v »draajn in v tahoiki, jo v armadi, ali »a v industriji. Na kaaatijah pa maojka dolavcoe. Noastija si |e pomagala oa U način, da ja rapodoliU po njih vot sto tisoč poljskih in čfihih delavcev prisiljeno, drugo pa jo dobila ia Italijo, Jugoslavijo, Madiaraka in par drugih daial. Na gornji »liki jo skupin« Italijanov, Id jo jo Mu.solini "posodil * Hitlerju, da mu bo latos garala na poljih.
Nekaj tega in nekaj onega
Milwaukee, Wis. — Pri oas
v Wisconainu*smo ae včasih prištevali mod napredne. Delavstvo je bilo zastopano v državni zbornici, v mestnifTin okrajnih zastopstvih in tako dalje. Postave za zaščito delavstva, dasi so bile pomanjkljive, so bile za vzgled drugim državam in mnoge države so jih kopirale. V legialaturi je bila na delu .skupina socialistov, ki je, dasi je bila v manjšini, marsikatero dobro reč izvojevala. Mesto Milvvaukee je imelo Seideina in Hoana, West A11» Love-ja in Baxterja in mesta Beaver Dam in Racine *ta tudi že imela socialistične žutpane. V konlgresu je ipa Victor Berger prižigal luč socializma. Imeli »mo Mil-vvaukee Leader, kateri je krepko in uspešno branil pravice delavstva in uspešno siril socialistično misel — do Bergerjeve smrti. Po Rergerjevi smrti je pričel l^eader iz neopravičljivih vzrokov pešati im finančne potežkoče so ga končno ugonobile.
Ko je pričel I^eader pehati se je pričela reakcija vsidravati in ko je prenehal izhajati, se je vsidrala! Na govemerski stolček so posadili zakrknjenega in starokoipitnega milijonarja Juliusa Heila, legislaturo smo i pa natrpali s H e »lovim i podrep-iiiki. Postave, ki so ščitile delavstvo so ti ljudje temeljito predelali ali pa nadomestili z drugimi, ki so delavstvu ie v škodo. Zadali smo st udarec, katerega ne bočno z Kepa preboleti.
Heil rešuje socialne probleme z žegnom in pa z mlekom. Da reči farmarje ipotfina je poskrbel, da se nahajajo na vseh važnih križiščih državnih cest stojnice, kjer prodajajo pravo kravje mlefko. Žejni popotnik
tega slovitega vvisconsinekega pridelrk* in ga popije na zdravje Heilove modrosti in pa nafte neumnosti. Za tak čin bo vsakogar. vse pousod sp rent 1 ja I Heilov iskreni 4God bleas you!"
V	Mrlvvaiukeeju imamo sedaj novega ž u parna! Starega borca za delavske pravice, po \*tej Ameriki poznjuiega in vanega Dan lioana je porazil mlad fant, pevec in sila izurjen "hand shaker" Zeidler. Med tem ko je Hoan tekom kampanje širil socialistične ideje je Zeidler pel, stiskaj roke preljubim volfloem m obljubiljal, kar se |>ač da obljubiti in neiskuAen fant je porazil staro izkušeno in do skrajnosti pošteno korenino Hoana. Za milvvauake volj lce to ni posebuo ugodno spričevalo. Treba pa je povdariti in to v prilog našim ljudem, da je peta ward;C v kateri živi Slovencev nu»t	in travčin še ipar po vrhu dala Hoanu večino.
V	Milvvaukeeju bomo pod i*j*im iupaoom dobili "new <iay" pod (pogojem seveda, če bo fant le majhen delec obljub izvršil. Boy, nove indu^rije bodo trumoma "mufale" v Mil-vvaukee — zastava, ki po ukazu Ze wi ler j a vsak dan vihra nad mestno hišo jih že pozdravlja — in stare bodo obratovale dan in noč v petek in •vetek. Dobri časi nas čakajo in mnogi smo že v skrbeh, kako bomo hodili v nedeljo v cerkev in tpa na biivgo, če bomo v tovarnah tako "bizi".
prijatelji, neumnost in lahkovernost ne poant meja, in proti njima »e se bogovi za-manj borijo . . .
France Puncer.
Obetanje dobre žetve
Jttbiljeni piknik kluba it. 27 JSZ in Zarje
Cleveland, Ohio. — V seeoni
| piknikov umo. Eden izmed najpomembnejših »bo v nmitdjo 7. julija, takoj po zaključku XII. zbora JSZ. Vršil se ibo na izilet-nih prostorih federacije cleve-landskih društev SNPJ. Priredi ! ga v proslavitev moje 30-letni-| ce klub št. 27 s s<»delovarvjom j soc. pevskega /i»ora Zarja. Govorniki bodo Krtatan, Petro-vich, Jauch, Zaitz in drugi.
Tudi |)iesno zabavo bomo imeli, na kateri Ah* igral Jam-| kovičev orkoster. I Ako bi hotel opisati, kaj vse | je klub st. 27 storil v svojih I treh desetletij ih, bi vzelo debe-i lo knjitfo. Imel je prireditve j vseh vrst, sklica val shode, a-I ranfiral predavanja nominiral ; kandidate v poditične urade in aigltiral zanje, oMržaval večer-iro AoK) za politično izobrazbo, računstvo in an«rleifino in i>o-magal ob enem stav kar jem kjerkoli in v vsaki dru#i koristni akciji.
V	Četrtek 4. julija se otvori v Oollinwoodu v SDD XII. redni tfbor JSZ in 'prosvetne malice.
V	pete4 5. julija bo javni ljudski »diod v brit i dvorani, na katerem bo med drugimi govoril Frank Zaitz, urednik Proletarca.
Po skončanefn shodu bo ples in iprosta zabav«. Vstopnina prosta.
V	*>boto 6. juiija ob 8. zvečer bo banket v počaeit udeležencem zbora. Govomrk bo Bt-bin KrK4an in drugi. Vftopfiina je 75c. V predtprodaji imajo vstopnice člani in članice viseh treh klubov. Kdor vstopnine ne bo zmogel, sme priti poslušati govornike vseeno.
Naj še omenim, da priredi društvo Naprej St. 5 £>NPJ prk-
PISMO IZ CLEVELANDA
Piše IVAN JONTEZ
XII. redni zbor Jugoslovanske iai itflične zv*/ze in Prosvetne matice, ki se ibo seAel čez štirinajst dni v Slovenskem delavskem domu v Collinvvoodu, bo mora) odgovoriti na dvoje l>erečih vprašanj, ki sta:
Ali naj se Zvez« reorganizira v nepolitično, delav^ko-kutl-turno ln prosvetno organizacijo, ki ne bo pridružena k nobeni politični storttmki, temveč t>o samostojno vzgajal« »lovonJk^ delavce v Amerfki v smislu načel in teženj demokratičnega socializma ter jih usposabljati za naloge, kat<*ifni stojimo na današnjem prelomoi dveh dob?
Kaj naj stori JSZ z ozirom na p roti vojno, iprotizavezni&ko resolucijo Ameriške socialistične stranke, o kateri prevladuje med nami mnenje, da je nelogična in skrajno zgreAena? Ali naj jo odikdoni ko»t nesprejemljivo za nas? To bi pomenilo toliko kot nastopiti svojo lastno, samostojno pot.
O teh vpra&anjih je razjprav-ljala tudi minula seja kluba dt. 49, ki pa ni storila nobenega zak/ljučka, ker si o atv^ari še nismo bili na jasnem. Razprava se bo nadaljeva»la na prihodnji seji, ki se bo vršila zaradi fcbo-ra v ponedeljek dne 1. julija.
Kolhkor je mogoče razbrali iz f|W»va(tnih pomen4cov, obstoji med na6im članstvom v C leve laindu močen aentiment iproti strankini proCizaveznUki prcAi-vojuii resoluciji, ki »e je do neke meje že izikristaliziml v sen-t i ment za (KHamowv oj!tev in reorganizacijo JSZ na delavsko-k uit orni in prosvetni podlagi.
prijateljsko sodelovanje s stranko tudi v slučaju predlagane reorganizacije JSZ. Toda pred kratkim sem dobil iz strani ne-U a glavnega kampanjskemu U-rada okrožnico, ki je oglašala "mirovno m<ihi!i«*ctj<»" d«n,* 7. junija v Wa«lhin«tcuni pf>d pa. rolo: Nobene jpotnoiM -zaveznikom! in moje upanje je splavalo *po vodi. Jaz uamrič ne morem biti »lep in gluh za stra iu> tragedijo v Evropi, ki jo h< nem/ k o-it a J i j amik i fašistični ne-stvor spremeniti v eno samo rt^romno suženjsko taborile! Ce bi nas ločilo samo vprašanje, kakšna ipomo* bi bila naj. bel j priporočljiva, bi človek .*e lahko upal na sporazum; toda trmasto vztraja««je pri slepi izolacijski in protizavezniški pclitfki ustvarja med nami nepremostljiv prepad.
Sicer sem pa v vsakem slu-i c a ju za predilaigan« reorganizacijo JSZ, z dodatkom, da 'socialistična stranuka oe more pričakovati sodelovanja od strani reorganizirane JSZ, dokler spremeniti svojega sedanji protrzavezniSkeiga ritali^ča.
o o , o
Seja kluba št. 49 je razpravljala tudi glede znižanja članarina za člane JSZ. V tem <>zi-ru je {prevladovalo mnenje, da bi bilo nemara najbolje, ako bi ostala stara članarina, 7.ato bi pa člani avtomatično dobivali Proletarca. Ta masvet se mi ne vidi napačen. Vprašanje j^ \e, ali bi to ne zahtav^lo višje i La-n ari ne od brezposelnih fSJaiiov, ki sedaj plačujejo samo 5c?
"'.•^"nh6- K. jUWii* ^^	«nrumeiiia, ki slišita.
Ali bo Hitler napadel Zed. države?
Hitler s svojo armado ne bo •nvadrra'1 Zedinjenih držav, ne Kana/de in ne Južne Amerike. Vsaj letos še ne, ne drugo leto bi morda nikoli.
Toda hitlerizem (s tem mislimo razna fašistična gibanja) j« v Zed. državah in v vseh drugih republikah na tem kontinentu. Ako bodo gospodarski in politični pogoji zianj ugodni — in nikjer ni dokazov, da niso — tedaj se prav lahko primeri, da bo zmagal ne da bi mu bilo v ta namen treba podati sem svojo armado, tudi ^e bi jo mogel.
Glavni branite tj hitlerizma v nai&i republiki je brezposei-nost in razne druge socialne hibe. Tudi oboroževanje, v kakršnem smo sedaj, ni nikakrtno jamstvo proti hitlertomu (fašizmu), četudi smatramo, da smo ga proti njemu (pospešili.
Zajamčen je ekonomske gotovosti onim, kil iftčejo dela, pre-rkrha starih in ohranitev civihiih svobodščin so trlav na orodja v tx>Hbi »proti hitlerizmu, ki se po tej deželi že nevarno razpleta.
Ignorantnl In ubogi bodo lagali in kradli, dokltr jih bodo bogati in izobraženi učili v tem poslu. — Alezander.
Srbi obhaiajo 35-letnico
Cbicaco, III. — Srbi v tej in v sosednih naselbinah prirede svooe skupno slavje, 44Vidov-dan',t v soboto 22. julija v Pil-sen partku, 3049 W. 2(kh St. Pričam se ptapoldnc. Na to pri reditev pridejo tudi rasni diplomatski zastopniki Jugoslavije in svečeniki srbske pravoslavne cerkve. VtAoptiifia je 25 centov.
Agrikulturoi oddelek zvezne vlade ceni, da bo znanal letoš-si lahko tam »za pet centov, ako nji pridelek pšenice v Zed. dr-
jih ima
v žepu, kupi kozarec žavah 48!> milijonov bušljev.
PADEC FRANCIJE ČUDEŽ SEDANJE VOJNE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
kateri "koVmnnfcrti" v Ameriki zelo norčevali. Sedaj, če hočejo no loža j pravilno razumeti, lahko uvidijo, da so bili zelo zelo v zmoti. Ko je baje Judi Roosevelt dejal da je meja Zed. dr-fcav ob Reni, so se nad njim torij! in pacifisti atfovtoo zgražali. A danes — kaj je posledica? Meja ob Retii je tatfuPijana. In ker je izgubljena, je nastala tu histerija med milttiari* sti, pacifisti in končno med vsem ipreb i v alstvom. K on gres rje določil ralUjarde za oboroževanje, vao državo bomo reorganizirali v vojne namene, d«iv-ki nara&čajo in nič ie ne vemo, kaj še vse hujAega pride.
Torej j« bila meja venda«<le ob Renil Ni izgubila samo Francija, tud« mi bomo za njen l*>raz ogromno plačali in ae ob enem pripravljali r.a spoprijem, v katerem lahko prav tako (propademo, kakor je padla
ruši
francosika republika in afe imperij Velike Britanije.
Mi smo sirer lahko proti vojni, ali tudi proti oboroževanju in lahiko predlagamo dobre načrte za rešitev sveta v mirovno uredbo. Ampak če odiočuje le šilu, nas n* l>udo poslušali. Saj go »padate dežele druga za drugo baA zato, ker so veavvaile v mir in ao biLe k večjemu pripravljene le ne "obrambo".
Nauk delavstvu
Ves sedanji ipOlofcaj je tak, da ne razga.lja samo pomot ka-pJ-ialMIAniti vlad v njihovih od-nošajih s totalitarnimi režimi, nego je tudl mednarodnemu delavstvu v raz<xietje, da pomeni pacifizem le to: "ako te udari sovmAnHt na eno lice, nastavi mu Še drugega." 8 tem sredstvom nikoli ne zmagaš
Hitdericem miruje in padel bo, kad'^r napoči njegov dan in ho svet pripravljen obračiunaiti z njim. J	i
Nedeljo 30. junija bo kmalu tu in ob enem naš izlet v korist Proletarca
Ckicago, III. — "Ali ne bo prekmalu?" je vprašal rojak.
"Kaj prekmalu?"
"Nu, vaA pi<knik. Oziroma naš, saj bo za Proletarca!"
Naj mu damo vstopnic, je rekel. A smo nvu pa*regili le z reklamnimi, kajti vstopnic letos ne bo.
Ne, datum 80. junija ni ego-den. če 'pa bo deA, se »beremo v Slov. del. centru.
Atko bo vreme količkaj ugodno, bo ta naft piknik pri Antonu Keglu v Wil4ow Springsu,
Tam bomo na vrtu, plesali v paviljonu, pmludali ?4ovensko pesem v lokalnem radiu (in to brez posebnega oglašanja med ploščami) plesaikcem pa ibo igral Pucl^jev orkester, ki se v povečani "umari" godcev že vežiba v ta namen.
Torej bo "ludtno", kaikor v starih Časih. In to naš piknik tudi bo. Vojna gor ali dol, vnaj en dan v leitu je na vse hudo, kar se dogaja ipo svetu, le vredno pozabiti, aiato pa se bomo toliko bolj razvedrili v atmosferi, ki bo res spomin in tudi u življenje v .<#are čase.
Torej ne pozabite priti v nedeljo 80. junija h Keglu. Nič vvrtopnin«, obilo petja, Puclje-va goril* za pleaalce, balinea-nje in (pijače ter jedače bo vmn na raapolago.
Ne pozaibite: Dne 'M), junija je nedelja, dalje na M dan piknik Proletarca pri Kegiu. Pridite in povabite tja svoje prijatelje in znance. — Odbor
Radovonje Nemčije nad zmago
Ne s m nv<» Nemci v Nemčiji, tudi Nemci v Zed. državah in drurie ao se rndovaJU zmage nad Francijo. Vrh tega je ta Hitlerje* triurni neprecenljiva spodbud« faArsttf nim pokretom ne samo v Evropi in v Južni Ameriki, nego tudi v tej deželi.
sta:
Strankino protizaveizfroiigko stališče nam v bližnji bodočnosti lahko škoduje in uniiči sadove našega dela zadnjih štirih desetletij. Lahko ljudem kot je Norman Thomas, ki jih varuje že dejstvo, da so potomci starih ameriških rodovin, d<*čim smo tujerodni ameriški državljani v izrednih časih, ki se obetajo, v naprej izpostavljeni raznim n oprti i kam in težavam že zato, ker rihučajno nismo bili rojeni na ii strani Atlantika. Vrh tega je stališč«? Thoma»ove skupine tudi okrajno nelogično, ker se izreka proti hitlerizmu in v isti sapi odreka zaveznikom vsako pomoč v njihovem obupnem boju za svoboden obstanek in razvoj. Zato bo naj-ipameJfcnejŠe, ako tem prerokom obrnemo hrbet ter gremo svojo lastno »pot. To ni strahopet-nost, temveč trezno presojanje današnjega položaja. Ohranitev sadov nagega dol&oletnoga dela je za nas najvažnejša naloga. Nezrele resolucije so nam povzročile že dovolj škode in čas je, da se pred njimi zavarujemo.
JSZ kot politična organizacija ni dosegla nobenih uspehov. Politično smo 'bfti impotenfcni. Kar smo dosegli, smo dosegli na delavsko-kuRurnem in prosvetnem polju s Prosvetno matico, Proletancem, Ameriškim družinskim koledarjem in Majskim glasom. Ameriškemu delavskemu tfibanjiu smo koristili predvsem in malone izključno na tem polju — s širjenjem in vzdrževanjem delavskega duha med naaim naprednim elementom. Mnoigo ver Ui bili lahko dosetgli, da nismo vlagali toliko energije, truda in gmotnih sredutev v 'politično afkcijo. ki nam ni (prinesla nobenih sadov. Ali bi ne bilo bolje, porabiti vseh na<sih zmoživosti in e-norgije na delavsiko-kulturnem in prosvetnem ipolju, in naših skromnih sredstev za vzdrževanje naših prosvetnih ustainov in publikacij?
To so močni ai^ument i, katerim je teižko oporeluuii. Kar se mene U6e, tfi n« morem f>o-magati, da se ne bi strinja/i z njimi, enatoo kot »em se ipred leti, kot urednik Enakopravnosti strinjal z Ivanom Molkom, ki je -že tedaj natglaAal i*ntre»bo po reorgatifzaeiji JftZ, kakršno zdaj predlaga tudi Proletarec. Vendar pa sem do zadnjega u-pal, da bo Thomasova skupina v luči novih dogodkov spremenila ftvoje pn> ti zavezniško sta-Išče in s tem omogočila tesno
Nai* konvemenj odbor je uredil vse potrebno glede konven-čnih pa i redite v. Drujgi dan zbora, v ipetek 5. julija zvečer se l>o vršila plesna zabava s pev-;kim programom v a»diiU>riju Slovenskega delavskega doma. v scibcito pa i«totam banket. Za ples v petek zvečer bo igrala godba bratov Kitf&crf, v solx>t/) pa Vadnalova gedba. Vstopnina na zabavo v petek bo prosta, na banket pa 75 centov. Vstopnice dobite pri članih cle-velandskih kVubov, v CoHtn-woodu pa jih dobite tudi v Dur-novi trgovini.
V nedeljo dne 7. julija bo f a klub št. 27 praznoval svojo tridesetletnico s piknikom na izletniških |*ro«iborrh federacije
SNPJ.
s • •
Enakopravnost je zadnje čase ve6krat opozorila na zavito pisar jen je Napreja^ ki vztra.ie, da je borba zavezniških ljudstev iproti Hitlerju "imperialistična borba", ki ne zasluži naše opore, ter posvarila naše ljudi, da ne nasedajo krivim prerokom, ako jim ni do štabih sledic. Taka opozorila so potrebna — s ipristavikom, da je treba imenovati volka v ovčjem kožuhu z njegovim ipravam imenom, da ni nihče o »jem v dvomu.
s s s
Ameriška Domovina nas je pred zgodnji teden i ved no pre-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Tole mi ne gre v glavo ?
Kaloliftlt* organ iMrij« T Ameriki •o po<l CoviMlnorim vplivom in pritiakom o.t.l.K irskih, .»»mikih kali janakik mleiibv popUdjd* prvdtodnik« Ro«MV»lla ■ i«h»»»«> dl •aj prrprrči propaffaedo aarrtmkotr ▼ taj daftali tar jo vkranl prad rojaa čamu niao anako prltUnila tud« n* Miiaaolinija, ki j« poaratni papr»
u j« r
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
še fn »vei)er sva imela na razpolago, 1>< menila sva se, da ga jaz prebije m pri svojih na Barju, ona ipa pri njeni materi na
K»ulici. Prišel sem domov, ko m) že v i .Mpali. Vistal sem zgodaj, kajti veliko obiskov je še treba opraviti po mestu.
Mati je bila ie na dvorišču, pokonci je — kakor leto za letom vsako jutro ob 5. Nad sedemdeset let ima že na kirižu.
"Torej gresta," je rekla. Mati in jaz sva se spomnila, kako
a se pojavljala pred 31. leti in kako vse drugače je biio takrat. Objela me je in zaplaka-la. Zraven je Mala sestra vdova in tudi jokala.
Ko se je mati urr>ila, mi je dala dve mali škatlici — eno zame, drugo za ženo. "Vem, da ne ve rjameš v to," je rekla, "a je edino, na kar sem se mo-gla domisliti." Najbrže je stvar kupila na Brezjah.
Uzrl sem na vrtu ne daleč »i ran očeta.
Prišel je zraven, me tudi objel, naio sedel mi kk»p in mi senike. "A\i jft bi priM nu kolotlvor, pa bcm truden,0 je rekel. "Toliko je dela, ne vem. Kako bi m vsa zmogel." Blizu (*emde>et let mu je, pa še zmerom govori o delu.
"Vsi drtfgi vaju bomo spremili na vlak," je dejala mati, "le ata ostane doma."
"Samo ped enim »pogojem <mete na pcutajo," sem rekel materi, "in ta je, ako ne boste jokali."
Obljubila je.
še enkrat sem segel v roke očetu. Nato je oelšel >po svojih poslih, jaz pa se še enkrat poslovil od sestrinih e>tro»k in e>d-šel po JurČkovi poti proti mestu. Mati me je nekaj časa ^iremljala in mi pravila iz svojih .*!>ominov. Težki so njeni spomini in ni ji prijetno misliti nanje.
"Da le ne bi bilo vojne," je vzdihnila.
Dan je bil kristalno čist. Na; Krim se je videlo kot da je zraven. Raikovnik z Golovcem v 1 r>iižini, tam Rudnik, Kamniške planine na oni strani, Šmarna gora. vse to sva ogledovala — jaz menda bolj nego ona.
Prišla sva do malega mostu, kier me je ustavila. "Se spominjaš, ko sem te tu pred 31. leti
učila, kako se varuj v tujini? Tudi takrat sem te spremljala n bilo mi je neizrecno hudo."
Spet so ji prišle solze v oči. 'Samo še malo bom jokala, a *.a kolodvoru gotovo ne."
Spomnila se je na delo. Veliko ga bo treba opraviti do vetra. Na to se še enkrat snidemo, vieiva odpotujeta, 6ez nekaj let se zopet vrneta iti ostali jonvo skupaj za zmerom. 9 m m
Sel sem k Jutru. Na pločniku je utala množica ljudi in črtala novice. Francija se mobilizira. Hitler preti. Chamberlain ga tolaži.
V Evropi je mnogo ljudi, ki i listov ne morejo kupiti. Pa se drenjajo pred uredništvom in čitajo na stenah nalepljene •trani časopisa druga za drugo.
"Cehi so šli," je omenil nekdo tovarišu, s katerim sta bila zaverovana v čitati je.
Tovariš je molčal in verno bral dalje.
Srečal sem vojaka. Bil je slabo ciblečen, umazan — naš brat .z Južne Srbije.
"Kako?" Čudil se je, ker odgovarjanja v Ljubljani ni bil navajen. Ljubljančani »o gosposki in čisti,, on je revež. Občutek manjvrednosti mu jc bil na obrazu jasno zapisan. "Cigareto?" Vzel jo je s slastjo. "Vzemi še eno. Dve!"
'Kaj neki mu je," je morda mislil.
9 m •
Peljem se zadnjič proti Domžalam. Vlak ropota, proga je slaba a krajina na obeh straneh kaker na najlepših razglednicah.
"Groblje!" je zaklkal kon-eluktor.
Izstopil sem. Dve minuti hoda proti Mlinšci je dom Angeline mame.
"Du^i" je veselo zalajal, ko me je uzrl. V mlinu je pel mlinar Francelj, na drugi strani ipa je pela žaga. Angelin brat Miha, visok in močan, je debla k žagi igraje premikal. v
"Torej gresta," je rekel Miha. "Nič časa nista imela za-me.
"Tudi moj brat mi tako očita. Ne moreš biti vedno z enimi."
"Saj tudi drugi pridejo iz Amerike in se drže domačih,
96% štedilnikov prodanih v Chicagu so
MODERNI PUNSKI ŠTEDILNIKI
Kupil« ••m moderni plinski štedilnik, ker jo PRVOVRSTEN v kuhi in dragih omirik
Moderni plinski štedilniki prednjačijo na trgu, ker so prvovrstni v vseh ozirih!
* 96 izmed vsakih 100 družin tentuje plinski štedilnik, ker j«:
1. Ekonomičen! Stane manj in njegrova uporaba je cenjena, i
3.
4.
5.
Prvi v hitrosti! Kuhanje Je gotovo hitrejie kot na drugih
štedilnikih.
Je flekaahilen! Da vam poljubno količino vročine takoj. Prvi v lepoti! IznajditHjl aploinegu aloveaa no napravili vzorce za te moderne plinnke štedilnike. NVprakoaljiv v čistoči, udobnosti in drugih ozirih.
Samo modemi plinski štedilniki imajo sledeče
prednosti
Sftmoriigalnik na vrh« ... nič viigalic — niti čakanja. Veliki forilec . . . kuha kar najhitreje mogoče. A vtomatična kontrola vroiina ... zagotovi pofjubno temperaturo. Pravilna Ifmptritiri v po*i ... kot si jo Mite! Močna inralacija . . . drli vročino v peči. Bresdimni brojlor . . . odstrani dim in poape*! pečenje. Minutni posomik ... vas opozori kdaj je kuha gotova. Avtomatična časovna kontrola ... kot si jo telite. Kuha sam »n oddaja ter dodaja vročino v vaii odsotnosti!
Oglejta ti I« moderno plinska itodilniko v najkllijam lokal«
plinske druibe.

•OOSiN COOflfSV.. COMSTAMT HOT WATU .. tHlHT «tWtO«t»TDW
THE PEOPLES GAS LIG Ml AND
C O M P A N
vidva pa sta, kakor da vaju veter n»oei."
Iz debla so ipostali plohi in Miha jih je zlagal na kupe.
"Kako je bilo doma T" me je viprašala Angela.
"Nu, talko, t*aj ved!" In Hem ji dal škatlico. "Moja mata ti jo je (poklonila.* •
'Prtljago sem skoro že vso uredila, a ti imaš cele (kupe papirjev in knjig. Zberi, kar mislih vzeli * auboj."
Mnogo opravka je bik) s tem.
čas je jVrihaja/l, ml i mar Fran-celj je Ae bolj pel in pil vino. Miha je neihail žcigati. Angelina mama je brzela od enega o-pravka do drugega, da je ne bi ničesar skrbelo, kajti na vsalk način naju želi spremiti v Ljubljano.
"Pojdite z nama rajše nazaj v Ameriko," sem se deloma šalil in mislil zares.
"Najbrže ne več. Saj bi se kaj pomenili, pa sta taka. Niti enejga dneva nismo imeli skupaj."
1' Kako da ne! M nogo!"
"Nu, je že res. Ampak vedno so bili poleg tudi drugi pa ni bilo zia domače pomenke nobene priložnosti."
Miha je nama pomagal znositi prtljago na ipostajo v Grolb-1jah in jo zle*žil v vagon. Kon-duktor lki je Angelo in mene poznal že nekaj tednov, je de-jai njeni materi: "S kamniškim se torej ne bosta več vozila..."
Zoblačik) se je in nastala je ploha, ko smo se pripeljali v Ljubljano. Vslužni postreščki so nama odnesli kovčege in pakete papirjev ter »knjig v kolodvorsko .-tpravljalnieo, mi <pa smo Ali po mestu. Uradnica francoske parobrodne družbe je nama zagotovila, da je vse urejeno. Tudi na policiji naju je odjavila. Morda ne bi bilo potrebno, a je varnejše, kaker pa imeti sitnosti na meji. Tudi družbo je nama dobila. Dva fanta in sestro, ki se vsled strahu pred vojino vračajo v Ameriko, Rojeni so bili v New Yorku. Starši imajo sedaj gostilno v Sloveniji. Mislili so tudi otroke imeti stalno doma, a fanta sta mlada, morala bi v armado in če 'bo vojna — saj veste kako je. Zato se vračata in sestra z njima. Silovito truda so imeli, predno so dobili dovoljenje. Ce potrebno, ipomagajta jima, ako bodo zapreke rm meji, Sicer po orihtni in se nič ne t>oje.
Poaneje sem izvedel, da so bili tudi stroški izdatni, kajti uradniki so strogi in se omehčajo |ele ko »začutijo bankovce v roki. Le tako so dobili potne liste.
9 0 9
Angela, njena mati in jaz smo Sedeli v starinski gostilni blizu frančiškanske cerkve in večinoma moflčaN. Veliko obokano sobo je razsvetljevala mala električna žarnica, pod katero je natakarica brala roman.
"Cas je iti proti kolodvoru."
Brat nas je iprvi uzrl. "Po vsem mestu vas žftčemo. Ali tudi na iposlovitventi večer nimata ^a^a za nas?" me je karal.
Po peronu, v čakalnici in na pločniku je <bilo veliko ljudi, kajti osebni promet na ljubljanski glavni po»taji je velik.
"Posedimo se v kolodvorski restavraciji," je predlagal brat. Ljudje 90 se dremjali sem in tja, mi pa smo sedeli pri miizi ne da bi metsli najti kaj primernega za pomenek. Pet minut smo tako sedeli in rekli kako besedo Ijaveodan, pa se mi je zdelo kakor da izigubljamo ure.
"Moram uredfti zaradi prtljage in dobiti postreščka, sem pojasnil ženi in odšel k izhodu.
"Ni dovoljeno, ni dovoljeno," je rekel strogi policaj, ki je stnažil pri pragu.
Pristopil je k njemu drugi. Skušal sem mu dopovedati, da imam na peronu opravek s prtljago, kajti -mednarodni vlak, ki vozi v Pariz, bo vsa'k čas tu.
Postal je vljurinejši. "Torej ste tujec?"
Pustil me je korak od praga, "čemu toliko policajev na peronu?"
Po »progi je prrdirjal vlak ne da bi se vstavil,-Lokomotiva in par praznih vagonov.
Kmalu aa njim drugi. "To je dvorni vOak," je rekel stražnik. "Njeno veličanstvo kra'jica Marija, kralj Peter in njegova bra'a Andrej in Tomialav se vra/Jajo iz BCcda v Beograd."
(Dalje prihodnjič.)
ZMAGA BREZ BOJA
Na »liki na d«mi jo danski vrhovni poveljnik general Jakobton, ki »a jo matoca aprila to loto podala Hitlorjovl vpadalni armadi brei odpora. Nemci pravijo, d« jo to najpametnejše, kajti po njikovem mnenju ni sila na svotn, ki jik bi mogla premagati. Torej etnu »e ji upirati?
RAZNOTEROSTI
Bridgeport. O. — Dne 6. junija .-mo dobili hčerko Fredo iz državne otroške bolnišnice v Columbusu, O., kjer je bila oel laiuikc\ga 17. novemebra. Doma bo do 11. septembra. Ko se vrne, bo operirana, da ji odstranijo nagnito kot* v desnem stegnu. Bo<lna je že leto dni in skoro ves ta čas je bila z doma, to je, v bolnišnicah.
Prestala je dosti in kakor rz-gleda, bo Ae tudi v napretj. Zdravje se ji polagoma vrača in razpoložena je dobro. Mi smo ve^Mi, ker je zopet doma. Dat^i ne more še hoditi, upamo, da bo, čim okreva.
o o o
Vedno ipazim v Proletarcu, ker smo že tako blitzu z»bora, kdaj se pe\javijo kake resne razprave, pa jih je jako malo. Kaj je vzrok? Zaposlenost ne verjamem da je. Sedau bi bil čas za stvarno razpravo, ako je
PISMO IZ CLEVELANDA
(Nadaljevanje z 2. strani.)
^enetila z uredniškim člamkiftt, v katerem se docela strinja s stališčem, ki ga zastopa Pro-sveta v ureniniskem članku "Kaj moremo mi storiti?" (za-Jugoslavijo), objavljen v glasilu dne 5. juaiija. Pred petimi leti bi kaj takega ne bilo mogoče. Ca^i ce resnično spreminjajo.
o o o
Nenadna smrt umetnika Gre-gorija H. Peruška nas je nemilo preseneti'«. Moi še ni bil star in 'pričakovali sno, da bo Ae dolgo živel in u<tvaril &e mnogo lctp-e^a. Zato je vest o njegovi umrli vplivala na nas kot strela iz ja^mepra. S Peni-j»kt>m je legel v prezgodnji grob izredno talentiran in plo-donoj^n Slikar in edini Slovenec, ki si je bil priboril splošno priznanje v ameriških umetni-^.krh krogih. Kot človek je bil PeruAek tipičen sin slovenske zemlje: neutrudljiv delavec, c*ptimist, velfik ljubil olj vsega lepega v naravi in sovražnik vsake neskladnosti in prijeten in Segav družabnik; kot umetnik pa je bil iprav tako v službi lepote kot človeštva, kateremu je s svojim čarobnim čopičem odkrival lepoto harmonije v stvarstvu in ga opozarjal na odurno neskladnost rn nasprotja v njegovem družabnem list roju, ki mu povzročajo toliko nepotrebnega gorja in trpljenja.
PeruAkova življenska ipot ni bila posuta s cvetjem. Umetnik in njegova družijiica so živeli v jako skromnih razmeraih. Ameriškim Slovencem je treba zap&tati v doibro, da j« imel nted nami mnogo prijateljev, ki so »po svojih skromnih močeh podlpjrali njegovo umetnost, če bi ibiH ti Mevilni prijatelji Peru Akov^e umetnosti, katere lepi sadovi krasijo njihove domove, premožni, bi bila umetnikova življenska ipot nedvomno mnogo lažja. Na žalost ipa je na svetu Ae vedno tako, da je navadno največ razumevanja um take utvari tam, kjer je najmanj materijaknih sredstev, in kjer je bogastvo, nI tega razumevanja.
na m za bodočnost v krogu JSZ.
Pri tem bi moral vsakdo vsaj zaoe priznati da srno napakam ipodvrženi vsi, ki kaj delamo. A gotovo je, da trsti, ki delajo, store tudi mnogo koristnega za r.ai pokret.
Smo navadni delavci. Večina izmed nas je iz malih kmečkih vasi v Sloveniji. Znanje smo si pridobili večinoma tukaj s čita-njem, na shodih in predavanjih, ter s svojimi skušnjami pri delu v druAtvih, khrbih in kjerkoli kdo dela.
Upam, da se bo nam mo(goče na z.boru zediniti in začrtati I k) t, po kateri bomo lahko v bodoče delali v večjem obsegu za izobrazbo nagega ljudstva, kakor dexslej.
Upoštevajmo, <ja mjt kot mal narod, nktno nikjer od.k)čilen faktor, razen med na&im ljudstvom, ako to hočemo doseči s svojim delom.
V prejšnjem dopisu sem poročal, da smo na naši konferenci sklenili pobirati podpise, ki bi omogočili socialističnim kan-dieiatom v Ohiu priti na glasovnico. Reke* sem, da sem s tem delom taikoj ipričel, kar sem res storil.
A so zapreke. Socialistična franka tod ni znana, ker so se tisti, ki so se nekaj časa navdu-.*cvali zanjo umaknili. Najbližji socialistični klub od našega jc s*.o milj stran. Je v Girardu in pripada JSZ, kakor naš.
Podpisov je treba najmanj 40,000. In kje so takozvani a-metriAki sodrugi, da bi jih nabirali? Mislite, da je nam to v veselje? Ne, zato ne, ker so »e še pred par leti tod tako rotili, kako bodo delali in učili nas delati. Sedaj jih ni na izpre-gled.
Situacija letos je ipovsem drugačna, kakor pred štirimi loti. Močna soc. organizacija v tej kot v drugih državah bi bila več kot potrebna. Kajti če ima samo ime, se z njim ne more* delati. Treba je članov.
Naj tu priznam, da s svouimi aktivnostmi tvegam službo. Imam jo v šoli. Toda če jaz ne bom šel naprej, ne bo tod nič s podpis. In če me začno nasprotniki deiruncirati, bom "boljševik". To ne bo prvič, kajti tudi že večkrat prej se mi je bilo treba braniti proti ova-duškim rrtfrigam. Takrat se za te neprilike nisem menil. Premagal sem jih z veseljem.
Sedaj je drugače. Fanatizem valovi po deželi. Vojna propaganda in Hitlerjeve zmage so olje na ogenj hujt-ikanju. Masa pa je nezavedna, čita dnevne liste, ki niso naSi.
Greš okrog ljudi in jih vipra-za podpis. Poveš, da jih hVeš za to in to stranko. Pa ti začno metati očitke, da smo le "foreignerji", ki se pečamo s tem in če nismo zadovoljni, mar ne vemo, da se lahko vrnemo, od kjer smo prišli?
Mogoče imate v Chicagu. v Clevelandu in drugih velikih me?<tih, kjer "foreigserji" kompaktno žtve, la<glje staiišče nego mi v malih krajih. A ja*no je, da tudi v velikih mestih naša stranka nima trdnjav, kot včasi.
Je pa še eno, kar se tiče slovenskih somišljenikov soc. stranke. Mi smo izpostavljeni. Rekel sem že, da oni, ki so se toliko navduševali zanjo, so od-ili kakor so prišli. Par mese-
cev, ^ve leti, pa »o izginili. Mi skušamo vztrajati. Ako imaš stalno delo in spadaš k dobri uniji, lahko bolj odiprto nastopaš kakor pa če pazijo boasi na vsak tvoj korak in ni nikoigar, 'ki bi te ščitil.
Ampak sedanja depresija v minulem desetletju ni napravila »bojevnikov, pač pa dosti ponjžnih hlapcev in liziunov. Kajti ta kriza ni zgnetla hjudi v radikalce in bojevnike, pač pa v pohlevne putke.
Ni lupo, kritizirati, a če hočemo resnici do dna, jo moramo tudi najti in priznati.
Recimo na »primer, da soc. stianka ne zna gospodariti, zato se osla nja vedno le na ko-l^kte, namesto da se bi oprijela de!a »za pridobivanje dohodkov s priredbami kakor to delamo mi, oziroma naši klubi in društva.
Ali pa se ozrimo na zgodovino Proletarca, ki ga že 35 let vzdržuje 'pe.^čka zavednih sodrugov in somišljenikov.
Na drugi Mirani pa poglejmo angleške roci:il:r.t'čne liste. Na->*taneja in če ni zmožnega vodstva in dc»hod'xov, gredo dnug za drugim. Ce!o The Call, tednik soc. stranke, ni mogel redno izhajati, če prav je njegovo polje ogromno.
A zopet hočejo, da jim mi pomagamo, kar smo storili že v neštetih slučajih.
članstvo JSZ je finančno o-bremenjeno toliko z našimi izdatki, kakor z apeli od neštetih drugih organizacij. Neznosno je, kar se od nas pričakuje, čemu nas tujerodne skupine sploh bombardirajo za stvari, katere mi na svojem polju sami vzdržujemo, ne da bi klicali koga drugega na pomoč!
Kaj je rezultat take taktike naših takozvanih Američanov? Kar priznajmo: Gredo rakovo pot. Sami razrtcoii, o združevanju pa se le piše m govori, namesto da se bi tudi delalo zanj.
Ko je biia meseca aprila fakli-cana v Washing<ton, D. C., konvencija soc. stranke, smo se je vsi razveselili, v upanju, da bo ustvarila razpoloženje za napredovanje. Pričakovali smo, da bo kaj določnega storila za združenje progresivnih vnst. Pa je zopet le nič. Nisem pesimist. Delu za »pokret se nisem nikoli ogibal. Kar mi je biio naloženo od JSZ ali od soc. stranke, sem storil, če je bilo le mogoče. In to ne samo lani, nego «ke>zi »zadnjih 15 let. Ne samo tu, temveč daleč naokoli. To ni kakšno ponašanje, češ, "jaz sem jaz", ampak fakti govore, ne samohvala. Nihče jih ne bi mogel izpodbiti.
Prav zato, ker sem pomagal po svojih močeh, imam pravico izreči svoje mnenje tako kakor ga čutim. Rečem, da se mi zdi bodočnost temna posebno za soc. stranko, ki je v teh krajih gpkoh ni. Če bi jaz ne deloval zanjo in za njeno državno organizacijo, kdo drugi bi? Kajti kot sem že omenil, nobenega ni .*to milj naokrog, ki bi hotel delati zanjo, čeprav so ji nekateri moji nasprotniki, ki so me oglašali za starogardinta, ob-Ijubovali čudeže! Ko so dosegli, kar so hoteli — razdor — so izginili.
Kdo sem ta "jaz"? Vsled ?labega zdrav-j a komaj hodim. Vrh tega sem inozemec, kar človeku v agitaciji med Američani škoduje, češ, kaj bos ti nas učil in nam kaj pravil! Boga zahvali, da si tu!
če bi bil vseskozi dal svoj čas in energije za Proletarca in JSZ, bi se več poznalo, ampak sem pač skušal pomagati tudi v stranki, kjer ni ničesar ostalo. Vsaj ipri nas ne in menda tudi v vsi nafti državi ni nič boljše.
Ampak vzlic temu, pomagal sem soc. stranki čeprav so bili v nji nekateri taki, ki so rajše delovali drug »proti drugemu (tudi proti meni), kot da bi se lotili aRiitacijskega dela.
Hudo mi je, ker ne morem biti bolj aktiven nego sem. Saj veste, kako je, ako ima človek nepriHke in težave eno za drugo. A ko premišljujem o našem klubu, o naši zvezi in o Proletarcu, si misilim: V«eetio »mo boljši gospodarji, kot pa oni, ki »o nat hodili učiti na naše reje ne da bi mogli nam dati kak dober primer, kako naj bi mi boljie delovali.
I^ahko je pisati, "potrebujemo toliko in ttflrko". Je pa vprašanje, kje dobiti.
Za nas ni vprašanje, kako
obdržati soc. stranko, ker to ni naša naloga. Pač pa je tpred nami problem ohranitve Proletarca, Am. eiiruiž. koledarja, Majskega Glasa, JSZ in Prosvetne matice. Tu pa mi res LAHKO pomagamo.
Ali naj gremo za pomoč vprašati stranko, ki še svoj tednik Call komaj vzdržuje? In če gremo <lo dna, kaiko naj z našimi močmi, brez angleških klubov, dobimo pod(pise na soc, peticije med maso, ki mrzi socializem? če bi imeli v Ohioi in drugje socialistične angleške liste, kakor nekoč, saj bi tudi mi lahko izdatno pomagali. In če jih ni, je trelba ipač drezati naše ameriške somišljenike, naj se ž urijo in gredo na delo namesto da »pošiljajo le apele.
Na zadnjem »boru JSZ pred štirimi leti se me je smatralo za staro(gardista. Pono se m sem na tisto "obdolžitev" še danes. Tudi druge, ki ao bili ena/ko sme?šeni z omenjenim nazivom, spoštujem, enako njihov litt New Leader, ki je vreden, d« ga čita vsakdo, ki zna atnigle-ško. Ni potrebno, da soglašaš z vsem, kar je v njemu, toda Vsakemu delavcu nudi v vsaki številki res iz borno čtrvo. Naj pri tem omenim, da sem naročen ne samo na Nevv Leader nego prav tako tudi na strankin te<t-nik Ca M.
Taktika, ki sem jo zastopal na XI. zboru JSZ pred štirimi leti v Chicagu, se uresničuje. Nisem jo spremenil niti za las. Je pravilna, čemu se je ne bi držal! Delam za JSZ in vse njene ipublikacije kolikor je v moji moči. Veliko sem radi tega dela utirped tudi v svojem -zdravju, kajti sem take narave, da nikoli ne mirujem, čeprav mi kdo svetuje: Počivaj rajše!
Včasi človeka fes mika, da bi pokušal take nasvete. Kajti če se vprašam: "Ali so tudi 'mi-litanti' delali?" mi je odgovor na dlani, da ne. Ne v stranki, ne v državni, ne v lokalni organizaciji. Sledja je sploh izginila čim so dosegli svojo "zmago" proti stari gardi. Da, rekel bi tudi, ko opazujem razna poročila, da se niti v JSZ niso postavili. Vsled tega pravim, da bi se jaz moral smatrati za "militanta", ker sem delal za vse te organizacije in ustanove in nisem v nobenem slučaju vrgel puške v koruzo.
S svoje strani sem pomagal, da je klub Naprej št. 11 JSZ storil kolikor je mcgel v vsakem pc«rledu. Dne 19. novembra to ieto bo obhajal 1 Svetnico.
Dolžnost bodočega zbora JSZ je, da našo zveizo reorganizira v prave u pravih delavskih principov, tako, da bo privlačna za vse mupredne delavce.
Le ako se bo posvetila Etgolj izobraževalnemu delu, vidim v nji pdgoje za obstoj. Kajti izobrazba je temeljna potreba tako našega kakor delaV&t»va vsake druge narodnosti. Kaj pomaga pridobiti maso z obljubami, če pa se par mesecev ali par let pozneje obrne stran razočarana!
Seveda, ako večina smatra, da so moja izvajanja v tem dopisu zmotna, se rad "pokorim" njeni volji. Ampak fakti iz »preteklosti me uveravajo, da nisem v zmoti.
Zato kličem delegaciji: Str-nimo se dne 4.-5.-6. juiiija skupaj in storimo take zaključke, da bomo nanje ponosni ne samo mi nego tudi oni, ki bodo lahko nadaljevali po naših uspehih. Za pojačanje našega gibanja potrebujemo stotine delavcev. Zabo naj ne bo na zboru ne militantov, ne starogairdi-stov, ne drugih sektašev, pač pa samo zavedni delavci s skupnim geslom, da le v slogi za enoten program je usipeh. Ta zbor lahko začrta pot, ki ne bo v zgodovini našega delovnega ljudsttva nikoli pozabljena.
Jofteph Snoy.
Tudi "Novi Svet" ia flirtonje z Rusijo
Klerikalna (oziroma Jeriče-va) revija Novi Svet v Chicagu, po kateri nazliva svojo pamet in nespamet Janez Trunik, se oprijema rusofiHtva. In to že m koz i več mesecev. Stalin je sicer brezbožni k, komunisti so zanič, ampak Rusija je slovanska. Vsake sorte neumne reči se dogajajo ipo svetu, čemu ne bi ta bolezen zadeta tudi Trun-kovega in Jeričevega Janeza!
f 4

KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
r t r:
KOMENTARJI
Slovenci na Primorskem ro|
»t>et v vnjnri. Mnogi izmed njih te v »tretjič. BHi »o namreč v prejšnji, nato nekateri poslani v titiopijo, hi sedaj proti Angliji in Franciji. VMed krvavih (p ust olo v&č in fašist ičn e I talij e Je njihovo življenje še veliko bolj mizenno kakor bi bilo, če se Italija ne bi pognala v krvavi ples.
V Kanadi kipi rnržnja proti tujcem. Italijanom in Nemcem se slabo godi. Večinoma so internirani. Tudi priseljence drugih narodnosti gledajo domačini postrani. Slovenci niso izjema. Zelo strogo postopa kanadska oblast s komunisti, ker s svojo propagando skušajo Kalnado ovirati v njen! vojni z Nemčijo.
Ameriška Domovina se je pridružila priporočilu urednika Prosvefce za pomoč Slovencem v starem kraju, ako vojna zajame tudi njih in bodo vrženi v bedo. Predlaga, da se naj 1'redsednlki in tajniki slovenskih podpornih organizacij snidejo čimprej bodisi v Chicagu, Jolietu ali v Clevelandu, da se domenijo za načrt in izvolijo stalen odbor. Morda bi bilo Še naj boli jše obnoviti slovensko, ali pa jugoslovansko bratsko federacijo skupno s HBZ, kajti nastali bodo vsled današnjih vihravih razmer problemi, ki jih bodo najlagije skupno reševale. Kajti so stvari, ki so res skupne, neglede na verske ali politične razlike med organizacijami in posameznimi odborniki.
Mussolini je ugledu Italije silno Škodoval. Ako bi šel v vojno s Francijo in Anglijo istočasno ali par tednov pozneje kot Hitler, bi javnost razumela, da je izpolnil s tem svoje zavezništvo z Nemčijo. A to, kar je storil sedaj, je skok čr-norokarja iz zasede, da žrtvi zasadi bodak) v hrbet.
Patriotične naredbe so v slučaju splošne histerije lahko nevarne tudi ipatriotom. Senator Reynoids iz North Caroline je predlagal postavo, ki bi .prepovedala komunistom, fašistom in tujcem imeti odbomiške ali kakršnekoli druge službe v unijah. Kar se tiče tujcev, bi bil tak zakon izvedljiv. Ne pa glede komunistov in fašistov. Komunisti na primer večinoma ta-je včlanjenje v svoji str »nik i, v kateri so pod drugim imenom. Fašisti zanikavajo, da so fašisti, odevajo se v zvezdnato za-
komunist in bi moral iz službe. Saj so ceJo Roosevelta še do-rti-krat označili za "komunista". Kongresnik Die« trdi, da je nad 30 unij pod komunističnim vodstvom. Na podla&i Heynold-sove predloge bi morali njihovi odborniki iz službe, pa če bi še tako trdili, da niso komunisti. Kajti ako so ali niso, bi ugotavljala komisija, na primer taka, kot je Diesova. Delodajalci bi imeli dobre čase, ker se bi na "patriotičen način" izroeibili w*eh neljubih unijskih vodij.
Primorski Slovenci v inozemstvu iu mnogi v Sloveniji so vz-radoščeni, da je šla Italija v vojno, ker se nadejajo, da bo poražena, Primonki s Trstom pa se pridruži Sloveniji, oziroma Jugoslaviji, enako tudi Reka in Zader. Upam, da se res vse tako zgodi. A bojim se, da bodo zavezniški državniki v slučaju zmage Slovence na mirovni konferenci s/pet tako malo upoštevali kakor zadnjič. Jugoslavija ni namreč v Franciji in Angliji vsled svojega večnega flirtanja z Mussolinijem in Hitlerjem nič kaj dobro zapisana.
V B«rbetonu so 9. junija obhajali v Slovenski župniji prvo novo maišo. Imel jo je Michael Železni kar, doma iz Iga. Pravijo, da dvorana Domovine še ni videla takega banketa in naselbina še nikoli takega slavja. Kajti nova maša je velika reč.
"Peta kolona" tu, peta tam. Toliko jih je, in vse so "peta kolona", da nič ne veš, katera je res (peta.
Mra. Kekich v So. Chicagu, ki je poneverila društvu Sv. Terezije KSKJ blizu tpoldrug tisoč dolarjev, je bila za pokoro obsojena dve leti v ječo. Stara je trideset let. Zagovarjala se je, da je porabila društveni denar za svoja dva otroka in zase ker je bila v stiski. Ampak sodnik tega ni motjrel upoštevati. Kajti jemati tujo imovino ni samo greh nego tudi kaznjivo.
njegovo sliko storil krivico, kajti Fordova izjava je tako močno proti vojni, da si noben pacifist ne more želeti boljše.
"Diktatura lordoVa v Engle skoj" je uasdov v pittsburški SI obodni Reči, ki jo izdajajo za Srbe hrvatski komunisti, čudno 1 Kajti komunistična stranka v Angliji ni še razpuščena in njeno časopisje, vključivši londonski I')aily Worker še izhaja, ddčim ni v Rusiji od lanskega avgusta dovoljena nikakršna propagand« v prid Anglije in Francije. Hlapčevanje ameriških komunistov za interese Hitlerjevih ambicij bo najumazanejše poglavje v njihovi zgodovini, pa magari če jutri prekinejo z njim.
"Lewis razkrinkan" je naslov brošure, ki so jo izidali eselpisti sedaj tudi v "našem" (jvrbohrvatskem) jeziku. V angleščini so jo baje raz pečali nič koliko. S slično brošuro proti komunističnemu vodju Foster-ju so upili toliko, da mu je res škodovala. Umakniti se je moral takrat z vodstva zaradi "izdravj«", kar je v politiki najboljši izgovor, pa če je človek bolan ali ne. Foster je kajpada še živ, toda ne več odločujoč voditelj. Hselpisti upajo, da bodo tudi Johnu L. Levvisu vel?ko Škodovali. K njegovemu ugledu mu s svojo broAuro gotovo n« prispevajo, če mu bodo kaj škodovali, je pa v veliki meri odvisno od Lewisa samega. če bo alabo Igral, bo izgubil tudi brez eselplstičnega razkrinkavanja.
"Edino katoliška cerkev stoji med modernim svetom in obstoječo sužnowtJo." Tako trdi "Am. Slovenec" v uredniškem članku. To je prav tako, kakor trdi Browder, da edino njegova
Begunka
šel vzlic svoji politični spretno-	tor of thf City« Onrfts and Ant I čl .proti vojni, pa naj mi člani sti v večje teiave kot je priča-	Center. Torej je bil načelnik še tako želimo zmago eni stra-koval. Na primer, nagajajo mu	slikarskega centra cleveland-1 ni. Pokojna s. Berger ki Del« zaradi spremembe imena. Bil	ske občine. |>ta Ala rajše v ječo, kot pa preje izvoljen pod takim, ki legal-	- - |drugačila svoje načelo, ki ,ta
no po zakonih države Ohio še ni bilo njegovo. Tftko trdijo oni, ki ga obtožujejo. Nekateri sodni izvedenci v Pittsburghu pravijo, da še niso imeli opraviti s tako strastnim medsoboj-ni m bojem, kot se sedaj vrM v Hrvatski Bratski Zajed nie i.
Krni so na obeh straneh, najbolj pa komunisti. Ne bi reki 1, da najbolj oni. To prekli-čem, kajti glavni (krivci so tisti, ki so jih hrvatski komunisti vlekli za nos. Mnogim je sedaj zal, da so se ipuatili potegniti, a je prepozno. — N. N.
Harvey G. Prushek umetnik in človek
članom XII. zbora JSZ v premislek
ga zastopala proti vojnirfcHja, da bode Zveza bolje napredovala če odstopi od strani
conah mor* keuli is Itraja v kraj. D«klica na loj sliki j« Francominja. ki ja morala • starti ia drugiani vred brUti prad prodirajoče nemiko armado. "Kruha," j« prosila, ko »o •• vstavili aa kagu. Dobili to fa nek j« ia ga jI dati. Ostalo pove »lika.
večinoma izgube, pri veliki ipa imajo vsaj 80 odstotkov več priložnosti, da si jih ohranijo. Zato so na združitvenih pogajanjih bodisi med Hrvati ali Slovenci govorili tudi o službah in so jih tu in tam delili, če ne drugače, pa neuradno. Naravno, ako je med Članstvom manjše organizacije volja za združenje z večjo tako močno, da se ji nasprotniki ne upajo nasprotovati, se bodo (postavili za boljšega papeža nego je papež ■ to je, za najvemejše pristaše združenja. Pri tem po-
Milwaukee, Wis.—Pred me- zmotljiva, saj imamo že šolo v noj leži zadnja izdaja "Pfoie- tem. Dobila bo mogoče nekaj tarča", v katerem čitam mnogo ! novih članov, ne toliko radi m-vainfh reči in to posebno tiks-|7.kega asesmenta, pač ipa radi jočih se članov JSZ. Med dru- njenega odstopa od stranke, gim sem opaizil predlog za od- kajti temu inovemu /prirastku jo cepita Ml «1 soc. stranke, socializem deveta briga, isto-
kateri bode predlložen prihodnjemu zboru v odobritev. Program v tem predlogu je sicer
Časno bodo pa odstopali prepričani soc. graditelji sedanje
Zveee in mogoče celo klubi ter
sprejemljiv, če ne bi določal	ne (priključili direktno stramki.
sledečih za prepričanega socia-	To bode zelo velika katastrofa
lista nesprejemljivih točk. Med	za Zvezo, kakor tudi za Pro-
drugim določa: pomagati*gra-	svetno matico in dvomim, da bi
d i ti sku p no ipol itično stran ko	j o bi Io mogoč e prebo 1 e ti. UflpehI
stranka je bramiteljica vsega udarjajo: Mi nočemo pridririe
dobrega proti "obstoječemu" suženjstvu. Enako se dušajo e-sekpisti in pa fašisti vseh vrat. Vse tarke besede so pleve, ki se-jejo ljudem prah v oči, da ne morejo tuciio razumeti in videti, kaj se godi okrog njih.
Francija propada, ker ji je glavna briga, kako uničiti komunistični pokret, trdi Radni-
Henry Ford	da je «e «k> CU«it. "Merd* j.", bi re-
7	1	1 kli v Clevelandu.
vedno pacifist, kajti z vojnami se ničesar ne opravi. Dejal je, da je pripravljanje na obrambo ob enem pripravljanje na vojno, on ipa želi, da se ne zapletemo vanjo. Zanjo delujejo ie vojni podipihovalci, »ki nas hočejo spraviti v oborožen konflikt z Nemčijo, zato se jih moramo varovati, pravi Ford. O svojih tovarnah je dejal* da bi lahko izdelale tisoč letal na dan, ako se jih opremi v ta na-
jeta vo Jn se oklicujejo za super- men, kar bi vzelo pol leta. Hen-
patriote. Torej bi se moglo na 'podiiagi takega zakona smatrati za fašiste le člane nemškega bunda in Mussolinijevih organizacij. Ampak zakon bi se lahko »poljubno tolmačilo. Oblast bi na primer dognala, da je John L. Lewia fašist, ali pa
ry Ford je v nacijski Nemčiji zelo v čMih in ima tudi Hitlerjevo odlikovanje. Njegova izjava proti vojnim hujskačem (war mongers) in vojni je tudi v American Guardianu z dne 7. junija. Socialistični tednik Call je Fordu z besedilom pod
ZELO NEVAREN POKLIC
Novlaarjl, kl ao dodeljeni r««nim ft-<Mtta«i Sa pnrafanje "*#»lc" S ka jiil*, tvegajo »taja ftivljaaja. Ia mnofo bolj pa M V aSvSraattl iftthiiki fotografi, kajti la hočejo ra« •likati fronta, kadsr j« v akciji, »a ispa«tav-Ijaal prSV taka, kakar vojaki. Praooj ja kila v loj vojni ukitik na Poljskem, Norvoikem la Fio.kem Na «oraji sliki sa tatniiki fotografi "t akciji" Aa* kja aa sapa«lai fronti.
Zdmftevalaa akcija med
SSPZ ih SNPJ je še predmet razprav. JSKJ stoji spretno oib ftrani. Nekaterim se gre radi tehničnega popravka. Tega sploh ne bi bih) tret>a, ako bi se merodajtii faktorji poglobili v tprejšnje skušnje tudi v tem oziru. Brez odvetnika lahko vemo, da se vseh organizacij hkrati ne more razpustiti. Tako je bilo tudi v iprej*njfh združitvah, bodisi med slovenskimi, ali hrvatskimi. Ena mora ostati kot je, s svojimi veljavnimi pravili, kateri se druge, kl se izrečejo za združenje, začasno "pridružijo". Spremenitev imena in pravil se v bistvu izvrši šele na končni združitveni konvencij*, ki pa že ni več združitvena za potrditev pogodbe, nego "redna", s ipravicami kot jih imajo redne konvencije. Ako se je Šlo na konvenciji SSPZ zgolj za to spremembo In so kritiki proti nji napravil! mod večino vtis u-žaljettOtfftii. aH podcenjevanja, ali zahrbtnosti, so storili tudi oni drago napako. Anton Garden piše v Prosveti, da se tak vtis morda ne «bi pojavil, če bi bH konvenciji SSPZ .prisostvoval bodisi predsednik ali pa tajnik SNPJ tn ji bil s pojasnili na r rt »pol ago n svoje strani. To bi bih) »res na martju. Kajti če bi kdo di ako je kdo tamed delegatov hi odbornikov SSPZ branil "*atnol*ttm>" popravljanje potfodibe izvršnega odseka S. N. P. J., bi ali so nasprotni krogi lahko f^klt: "Glejte ga, več mu Je za konkurenčno nego za našo organizacijo r To vleče. In Je vleklo. Zelo Otabo Je nejevoljo nad sklepom konvencije SSPZ izražati a očitki, da ae "jim Je *lo le t/s duftbe" in W)i-čtvo. ft tem se draži duhove po nepotrebnem. Kar se tiče slu»*b, komu pa ni zanjo, ako jo ima ? Saj m Je Mo taradl slu ž*) tudi v vseh prejšnjih združitvenih akcijah. Pri malih, pridruženih organizacijah, jih odborniki
nja, ampak za vse pravično
združenje! Ne bomo služili za copato! Nočemo požreti vade s trnkom vred in se vjeti, kakor to delajo ribe. Mi nismo riba! tn predlagajo pogoje. Na primer, zahtevamo absolutno ne-pristranost v skupni organizaciji v političnem in verskem o-ziru. Glasilo mora biti urejeva-no dostojno, ne sme biti napadov v njemu td. Taki pogoji so lahko predlagani s poštenimi, in prav tako U^hko tudi z izzivalnimi, provokativnlmi nameni. Kadar razjpravljamo o tem problemu je dobro, da izrazimo svoja mnenja odkrito. To lahko storimo ne da bi bili osebni in pobijali one, s katerimi ne soglašamo, z namigavanji, zato da jih bi očrnili, ali jim očitali, da se boje za "stolčke". Povprečen član ene in druge organizacije bo čital njihove in nasprotne očitke ter predbaci-vanja, končno se bo njihovega prerekanja naveličal in ga zase končal s starim vzklikom: "Vsi 'glih* so!" Združevalna akcija niso lahka dtvar niti med najbolj sorodnimi organizacijami, kar vidimo zlasti v unijah in eploih vsepovsod. Kako malo se more doseči s trmoglavostjo in ostrimi besedami, sta nam ipriči AH in CIO. — Z.
Cleveland, O. — Vai smo ga
StotUoca, mi Ii jaaa otrok v vojnih | pdfenali. Ko se je naselil med
nas, smo ga vtzhlčeno poskušali. Kajti do takrat je bil nam znam le iz časopisov, to se pravi, Pro-svete in Proletoarca.
Predaval je nam v družbi, govoril na sestankih hi Slikal. Tako smo spoznali tudi človeka, ne samo umetnika Peruška.
In km človek se je maraiko-mu tudi zameril. Morda on na to ni pomislil, ker so se istočasno njemu drugi zamerili. Ne on, ne marsikdo d nogi, ni akri-val takih zamer, ki »pa ao bile najvet&krat brez prav ega povoda.
Umetnika — pravijo — je treba razumeti. V dbčevanju z ljudmi je povsem drugačen kakor pa kadar dela s čopičem, ali, s peresom. Vsi so dvojniki mije vnite. Perušek ni bil Izjema.
Tako smo ae poglabljali v njegovo proAloat, ko smo ga gledali v rak vi v avditoriju Slovenskega narodnega doma.
Pramiftrjeval sem in si mislil: Ta dom* in raftni drugi domovi Slovencev po Ameriki so po svojih nvciteh storili kolikor so mogli, da so PeruAkova dela dobila prostor tudi med nami. Pomagali so mu s svojimi malimi sredstvi ihrtvarjati nova dela.
Galerije išik, v katerih so Peruškove slike dobile čadbno mesto, so pritzmane. Naši domovi niso m niti ne skušajo biti v tem ne v drugih ob i rid. V zadovoljstvo nam je, da so reu narodu in umetnosti koristne ustanove.
Petje se sliši . . . Roke u-metnika, ki so se gibale s čopiči, sedaj negibno leže. Njegov obraz je tak, kakor je bil. Ob-r»z človeka. Miren in spokojen, Soc. Zarja poje. Tuino in svečano. In "Slovan". In mladinski zbori (pod vodstvom še-meta. Vsak oib svojem času. Ljudje tiho prihajajo in še tišje odhajajo.
V rakvi pa negibno leži umetnik, ki je s svojimi rokami in s svojim razumom v življenju toliko delal!
V pondeljek 10. junija smo ga spremili na (pokopališče High land Park, kjer je bil upepeljen. V imenu prosvetnega odseka SND je imel poslovilni govor Vatro Grilil, za društvo Cleveland SNPJ, kaitereiga član je bil pokojnik, pa ipnedsednik Joseph F. Terbržan.
Udaležba pogreb« je bila velika. Prišli smo, da se zadnjič poslovimo od človeka, a katerim smo se tolikokrat srečali na iprireditvah» v klubih in kjerkoli ter « njim (Živo ranpravlja-li kakor on * nami. Včasi smo se razšli s zamerami, Tod« ob
Miloš Boic v zagatah
McKees Ročk s, Pa.—Državni senator Mfkiš Boič v Ohki, kl si je poameričanil ime v WtU llam Boyd, je sedaj zaradi te-ira v "tehničnih" neprilikah, kar je posledica notranjega bo* Ja v HBZ.
W HI Um, oziroma M i Koš, je bil na konvenciji HBZ zadnjo Jesen v frttsbiurghu izvoljen za gl. podpredsednika. 8 tem je I član tovrtnega odsska v katerem ima prav ko
delavcev in farmarjev na podlagi demokratičnega socializma. Da, to je dobro. Toda, ali nimamo že tako stranko? Ali ni to soc. stranka? čemu graditi novo stranko, in si pri tem razdvojiti naše že itak šibke moči? Ali ne pomeni to uničiti še to kar imamo? V smislu tega predloga bi bila Članarina znižana 20c na člana in soc. stranko bi se podpiralo le s (prostovoljnimi prispevki. To pomeni, da mora biti naš namen vzdržati našo Zvezo, soc. stranko pa pustiti, da gre po gobe. Nadalje: Pomagati k obnovitvi in-temaciotnafle demokratičnega socialističnega delavstva. No, to zveni pa »precej smešno; skušati org. soc. vsega sveta v in-temacionalo, med tem se pa sami te4imo odcepiti od socialistične frtranke in s tem pomnožiti vrste dlaikocepcev. Ohraniti JSZ pri življenju je tudi moj namen toda le pod okriljem soc. stranke, kajti le na ta način je sprejemljiva za prepričanega socialista. Očita se nam stagnacijo. Da. toda ali ti nismo te brezbrižnosti sami krivi? če pogledamo naše časopisje, opazimo kako tekmuje, da čhn bo5j zniža kakovost in moč soc. stranke. Da se me ne bode napačno razumelo, povem, da imam v mislih Proletarca in Prosveto. Na vso moč se kritizira sprejete smernice, ki jih stranka sprejme na svojih konvencijah v obliki raznih fesohicij. Jaz sicer verujem v stvarno kritiko, ki je ena izmed demokratičnih form v sociadi-«tični stranki; toda kadar urednik enega delavskega časctptsa kritizira kako sprejeto resolucijo, je njefrpva doližnost, d« isto preje pri obči v originalu, da zamore čitaitelj izreči pravilno sodbo, ali je bila kritika na mestu ari-i ne. V zadnji številki Proletarca čitam članek: Nesoglasje radi vojnega .^tališča soc. stranke**, spisan je v takem smislu, pa Če tudi monda resničen, da ne dela nobene privlačnosti na črtatelja, da bi pristopil v soc. stranko. Torej če že naše časopisje nima drugega kot kritike in slaba poročila o stranki, se samo ob sebi razume, da ne moremo pričakovati drugega kot nazadovanje. Kot razvidiim Iz kritik, se je soc. stranka izrekla na zadnji konvenciji proti vojni; 110, Če ni druge napake, te vendar ne more prepričan soc. kritizirati. Soc. stranka se mora izre-
g I tfkMati "on Tn štirje drug? Č la- "k>™1m, ~ Prednjem sdoveeu,
ni. On in dva druga (torej trije proti dvema) so odalovili takoj po konvenciji pet uslužbencev in na tijihvoa mesta uposlili svoje ljudi.
Tako se je začeln.
Boj je bil tJlran ne le na razne IrtHBZ, nego tudi na sodišča 111 tli še končan. Tudi Boič, kl je bil nekoč komunist, potem Je postal njihov nasprotnik in se iprelevil v demrfkrat-tfkejra politika v Ohiu t velikim u*t«ehom, sedaj pa, kar se Hrvatov tiče, je "sopotnik", je za-
ni bilo zamer.
Ml*. Peruškovi, njeni hčerki Marian m drugim sorodnikom pokojnika naAe sočutje. — J. P,
PM v preteklost/ moremo pripi-?ov»ti v prvi vrsti sodrugom in ne toliko somišljenikom. Sodrugi so bili tista sila, ki je pridobivala društva v Prosvetno matico. Ideja, da se bode nekjt« na obzorju 'pojavila farmar*ko-delavska Stranka, ki bo imela soc. principe, je samo iluzija, katero naše časopisje zadnjih par let širi med svoje Čitatelje, kakor tudi resolucija, katero je baje predložil s. Garden na moc. konvenciji, da se skuša pridobiti naše unije v soc. stranko. Kdor pozna delavsko mawo organizirano v unijah, ve, da je ipod kontrolo reakcije, kar mi v \Visccnsinu prav dobro vemo. če bi soc. stranka pridobila te maise pod svoje okrilje, bi si podpisala smrtno obsodbo. Pridobila bi mnogo članstva, toda prenehala bi delovati kot socialistična institucij«. Meni se zdi, da se vrednort stranke ceni po njeni kakovosti in ne ipo številu članstva. Torej je konvencija soc. franke zopet napravila dobro delo, ker je prezrla talko nepraiktično resolucijo. S. Gar-dnu bi pa svetoval, naj svoje delo osredotoči in svoje zmožnosti perabi za povzdigo že obstoječe soc. stranke in »pozabi sanjati o prihajajoči delavski stranki, ki bi nadomestila socialistično, kajti ista če sploh kedaj pride, bo morala priti le od socialistično treniranega delavstva. ne p« od birokratskih unij. Te moje nasvete in argumente podajam delegaciji XII. zbora v premislek.
Joe Vidmar, čl. kluba št. 37 JSZ.
Kdor hoče biti socialist, mora poznati in razumeti sociali-
zem*
HIHIMMMtMMMMHH
PRISTOPAJTE K
slovenski podporni
NARODNI JEDNOT1 Z
I NAROČITI? 51 DNEVNIK ;;
i "MlllS VET A" j:
Stana Sa calo loto $6.00, pol leta 93.00
| Ustsnsvljsjt* nova druAtvs.
> Deset Članov (ic) je treba za ! novo društvo. Naslov xa list in sa tajniitvo je:
MSt S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL. . ................'
Popravek k poročilu o pokojnem H. G. Peruiku
Marian PruHhek piše, da poročilo ¥ ProHimi t dne 12. junija a pf**pl*om F, Z. o njenem (pokojnem očetu ni bik) točno. On nI delal v fm>j*ktu tistnv pri WPA, negn Je bil (dobesedno cRirano) art dlrec-
Na znanje delegatom XII. zbora JSZ in Prosvetne matice
XII. rodni thor JSZ fa ptvd durmi. Opozarjamo drlpfiHfi, da rim prej nporocr filed r stanovanja. V nI oni, ki nimajo aranziranega stanovanja pri sorodnikih ali prijateljih, naj pišejo na naslov spodaj podpisanega* da jim pravočasno preskrbi primerno stanovanje.
Prav tako prosimo one stulrugc% ki ne IhmIo delegati, a se nameravajo udeleiiti v soboto 6. julijo slavnostnega banketa, da nam to sitorocc. da rezerviramo vstopnice an njih.
Za sprejemni odbor•
_ MILAN MEDVEŠEK, predsednik
16202 A read e Are., Cleveland. OMo.
/I M t*
I I
■ -
Seznam članov XII zbora JSZ SOCIALISTI V WISCONSINU PROTI C,aW0V Al1, ZDOra STALIŠČU VEČINE SVOJE STRANKE
Milwaukee, Wia.
in Prosvetne matice
Dne 8.
večje razprtije in ob ene/m v strahovlado, namesto da bi si ohranili demokracijo in svofco-do. Ri^.umo ee, da kameleonski
vzrciila Jr ur debate,	riwili 'l*r*}<> £
1 kakor jo tudi zu*e vrAe.
Dvanajsti redni zbor Jugo-] Wettmorelandaka. — Anton
slovanske socialistične zveze in p oivetne matice se bo vriil dne 4., 5. in 6. julija v Cievelandu v Slovenskem delavskem domu, 15335 VVaterlo Rd. (Col-| jnwood).
Seznam delegatov je sledeči:
Klubi J. S. Z.
1, Chicago, III. Filip Godina in Kristina Turpin. 3. Oglesby. 111. — Anton
Udovich. 5, Conemaugh, Pa. —- Andrevv Vidrich, namestnik Frank Podboy. 11, Bridgeport, O. — Joseph Snoy, namestnik John Vi-tez.
21, Arma, Kans. — Anton
Shular.
27,	Cleveland, O. — Andrevv Turkman,, namestnica Josephine Turk.
28,	Cleveland, O. — Joseph
Lever.
37. Milvvaukee, Wis. — Kristina Podjavoršek. 45, VVaukegan. III. — Jacob
Mesec,
49, Cleveland, O. — Andrevv Božič, namestnik Ivan Jontez.
114 Detroit, Minh. — Math Urbas, namestnica Julia Men ton. 118, Canonsburg, Pa. — John
Chesnik. 175, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala.
130. VVest Allis. Wis. — Mary Musich.
222, Girard, O. — Anton Na-gode, namestnik John Bo-gatay.
228, Pursglove, W. Va.—Lnw-rence Selak, namestnik Frank Pellan.
Konference JSZ in Prosvetne matice
1.	Zapadna Pennsylvania.— Jacob Ambrozich, namestnik Frank Augustin.
2.	CUvaJand in okolica. — Louia Zorko.
4.	Illinois in Wisconsin. — Leona r d Alpner.
5.	Vzhodni Ohio in zap. Va.
—	John Vitez, namestnik Louis Pavlinich.
Društva Prosvetne matice
1, SNPJ, Chicago, III. —
Frank Alesh. 5, SNPJ, Cleveland, O. — Erazem Gorsfie, namestnik Louis Kocjan. 49 SNPJ. Girard. O.—Frank Rezek.
53, SNPJ, Cleveland, O. —
Ivan Jontez. 81, SNPJ, Red Lodge, Mont. Chas. Pogorelec, zastopnik.
87,	SNPJ, Herminie. Pa. — Anton Zornik.
88,	SNPJ, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala.
102, SNP/, Chicago, IU.—Angela Zaitz. 106. SNPJ, Imperial, Pa. —
Anna Gorenc. 121, SNPJ. Detroit, Mich. —
Rudolph Potočnik. 147, SNPJ, Cleveland. O. —
Anton Jankovich. 192. SNPJ, Milvraukee, Wis.
—	Marv Čamemik..
206, SNPJ, Gross, Kana. —
Anton Shular. 312, SNPJ. Cleveland. O. —:
Andrej Božič. 434, SNPJ, Arma, Kansas. —
Anton Shular. 450. SNPJ, Euclid, O. —
aeph Pavkovič. 177, SNPJ, Cleveland, O. —
Frank Hribar. 559, SNPJ, Chicago, III. — Fr; Sodnik.
«43. SNPJ, Girard, O.—Frank Retefe.
725. SNPJ, Latrobe, Ta. — Mary Fradel. 18, SSPZ. Girard, O.—Frank Refek.
48, SSPZ, Arma, Kansas. —.
Anton Shular. 108. JSKJ, Youngstown. O. —
Frank Reiok. Ssm podp. druitvo, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala.
Federocije SNPJ, včlanjene v Prosvetni matici
Vzhodni Ohio In Pen na. — Frances Mlhevec. Salem,
Ohio.
Zornik, Herminie in Mary Fradel, Latrobe, Pa. Zapadna Pennsylvania:—John
Terčelj, Strabane, Pa. Severovzhodni Ohio. — Maks Kotnik, Akron, namestnik Martin Klarich, Cuyahoga Falls, Ohio.
m 9. >n m j a ne je vriila tu kon- ctBRačetm s "dedečim	Kamm, ^	-Primitega!"
I vencija socialistične .traivke Konvencija .soc. Mrairke v, Nami m po ye.«u. nmiie ga
države Wiwcon*tu. Prvi	VVaehbigtontl meseca aprila t.	Andrevv Vidrich.
| zborovanja je potekal mirno. 1. je prejela re*ohicyo, v ka-	—--
Naslednji dan pa ata priAli tert pravi, da naj Zed. države	A-U**^
I na dnevni red dve resolucUl. ne .pomagajo Nemčiji, n« An- Nekaj 0 našem delovanju Razprava o njima je bila zelo! gliji in ne Franciji.	v Cievelandu
vroča".	Wiecon*toi»ka S. P. *e je te-1 cleveland, Ohio. — Kot aem
Kulturne in druge organi-cije
Dramsko dr. "Verovsek", Cleveland, O. — Anna Vadnal.
Dramski klub "Zora", Pueblo, Colo. — Robert Roblek.
Krožek it. 1 P. S , Cleveland, O. — Theresa Gor janc. .
Čitalnica SDD, Cleveland, O--
Louis Elovar.
Soc. pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mick. — Rudolf Potočnik, namestnik Anton Jurca.
Soc. pevski zbor "Zarja", Cleveland, O.—Sophie Pakiž.
Prva resolucija je določala, rekla proti tteti resoluciji in a-	fe I)oro^a| v Projveti. smo ime-
da se socialistična stranka u- pelirala na oksekutivo, da naj	n v n^ij«, 2. junija slavnok-
roaikne Farmarske-delavake ! konvenčni sklep spremeni tako,	m O^vorjte<v izletniških -proeto-
progresivne federacije (in 8 da ne ho izgledalo, ikakor da je	rov tukajAnje fed<erarije SNPJ.
tem i z La Fallettove progreniv-ne stranke) ter se udele-
Pcleg delegatov so člani zbora referenti, katerih predmeti so navedenr V-objnvah sporeda XII. rednega zbora. Ti poročevalci ant
bil storjen proiti zaveiznikom. j j,an ^ ^jj doilgem deževju Dalje je konvencija vvi-consin- yolo k,p m Uiiele4.»>u velika iz žuje političnih bojev ipod avo- *>ke socialistične *tra.mke aipeli- c>evelanda in tudi iz »os-dnih jim imenom.	! rala na ek^okutivo ameriAke niweibjn. Ker je bilo pred da-
Večina je odločila da ostane j me. fitranke, da naj se izreče tumom slavnostne otvoritve po starem, to je, da ostanemo za podpiranje Francije in An- v#e*kozi izredno *laibo vreme,
glije v njihovi obupni vojni si 0<jbor ni upal pripraviti do-proti hitierizmu.	stj piknikih dobrin, zato je
Resolucija v U namen je bila kmalu vsega zmanjkalo, po par urah razprave ffprejeta, Sedaj w z vnemo tprtprav-kur pomeni, da je najmočnejša jj.imo na XII. redni zbor JSZ državna organizacija ameriAke|in Proavetne matice, ki ae pri-
v omenjtni federaciji, ki deluje v IaFollttovi progresivni stranki.
Manjžina je argumentirala, da bo socialistična stranka v Wfecon*inu lahko postala zopet močna, ako gre v organiza-torično in v volilno kampanjo pod svojim imenom. Ampak večina je smatrala, da socialistična stranka kot itaka ni ve* privlačna, razen v VViacoruinu, torej naj ae wisconsinaki socialisti ravnajo tako, kakor je za njihov pokret najl>olj i**peAno.
Druia resolucija, ki je po-
IZ UPRAVNIŠTVA
Ste prejeli obvestilo, da vam je naročnina potekla 7 Prosimo, , ne odlašajte z obnovo iste. S tem boste pomagali sebi Z rednim prejemanjem lista, upravi pa, da bo mogla redno kriti svoje obveznosti.
Proletarec ne prejema nika-kih subvencij, zato mu je v največjo pomoč, ako naročnino re- j 1>a Vtma niti eniga tanka),
Niti katoličonstvo ni več treba
KSKJ vodi kam i mn jo za pridobivanje novih članov pod firmo ,4fiermi<ne#a obrambne*«*
< d4»ora". Nj«ne čete agitatorjev se nič več ne zaganjajo v b<«j za «weto ve*«o, kakor nekoč iii4ro za narodno obrambo.
V ta namen m se agitatorji KSKJ o ivani z h ud i v "zra<6no di-vjzijo", v divizijo tankov (iki
dno obnovite.
divi!zijo vojneiga brodovja ( po-
Kako pa z vašim sosedom, koj ni Zot'.i je imel «vaaj eno la-snancem, prijateljem ste mu ie djo, K£KJ ozirotna njena "di-kdaj priporočali, da se naj tudi vizija vojnoga brodovja" nobe-oii naroči na Proletarca? Ako ne), v divizijo plioakifo ma^k ne, poskusite 1	I io Ae v nekaj drugih aniliiari-
" i ' — atlčaimi	bami. Znat' ae
rnora, pravi Zalao*.
Louis Adamič za
*1 Subelj v Cievelandu
pomoč zaveznikom Um^ravnost z dne 14. ju
Dne 11. >umija je bil objavljen v ve liki!h ameriških dnevnikih oglas z naslovom "SUp Hitler Now". Obsip^al je celo
»s>ov: m. a«. 4.
nemu vojnemu .-^taliSču, v katerem je »klt nila, da ta dete la no *me dopustiti ne le Nemčiui ne-ro tudi An/lrji in Franciji nikake pomoči.
O (prvi priložnosti bom poročala o razvoju socialiatičneira Kibanja v naii držaa i ikaj več.
Kristina Podjavoriek.
Referenti
Ivan Molek, Chicago, lil. Frank Česen, Cleveland, O. Joseph Jauch. Cleveland, O. Math. Petrovich. Cleveland, O. Ant. Jankovich, Cleveland, O. Anton Shular, Arma, Kans. Anton Zornik, Herminie, Pa. Milan Medvešek. Cleveland, O John Rak, J oh na town, Pa. Mary Dum, Cleveland, O. Joseph A. Siskovicb. Cleveland, Ohio.
Fred A. Vider, Chicago, III. Anton Zaitz, Chicago, III.
Dalje so člani zbora odborniki eksekutive JSZ in vseh drugih njenih odsekov kot:
Eksekutiva
Frank Alesh, Joeko Oven, Donaid J. Lotrich, Frank S. Tauchar, Frank ZeiU.
NADZORNI ODSEK JSZ Anton Garden in Justin Zajec.
NADZORNI ODBOR SLOV. SEKCIJE JSZ
Rok Božičnik, Vinko Ločniikar, Angela Zaitz.
ODSEK PROSVETNE MATICE
Louis Beniger, Joseph Drasler, Mary Oven, Chas Pogorelec, tajnik.
To so imena članov prihodnjega rednega zbora JSZ in Prosvetne matice, katera so bila sporočene do IS. junije.
CHAS. POGORELEC, tajnik.
To in ono iz Johnstowna
Jchnstovvn, Pa. — Dne 3. ju
ni državljani precej prizadeti. Nekateri sfanalizirani patrioti bi najrajie podavili vse, ki nUo nija je p<> precej doigi in mučmi 1 bili tukaj rojeni, bolezni preminul dolgoletni, Razume se, da so pole* rae-chče znani dru A treni k Jjseph nih	frontarjev"
nija poroča, da je vodstvo samostojnega j;evKik€^a ebora "Zarja" prevzel Anion SubeJj iz New Yorka. Subelj je član pcvekeKa zbora (koruza) Metropolitan opere. Dosedanji zborcuodja samostojne "Zarje" je bH I. Ivanuš. Pred raiziko-lom je b*i vodja skjupne "Zarje", potem pa se ipridružil ločeni iWpini. Vzrclk te wj>remembe 1 ri samostojni "Zarji" Knako-
Pripravljalno delo mvt* pod ^ ^Urcmu načeljuje žur pokr<witeljstvom kluba St. 40	William AMen White. V
JSZ. Umevno, da pomagata tu- njtmu je nad 400 na^icvkej-di kluba 27 in 28 ter člani in sih p-^teijev, predsednikov u-danioe koc. Zarje, ^»delovanje niverZ| znan,itvenikov in ncltaj fo obljubili tudi vai krotki Pro-	Eden izmed
srreaivnih Sflovenk. Mi smo zad-1 teKa ^^^ tud\ pisait^lj1 l*ravnost ni navedla, njič, ko «o imele prireditev, Louis Adamičf ki je 5. jun.ija t.1 njim ipoma<K»tli v agitaciji. V»pn j |)(W,a, prea^dnlku Roo«8-zorile m dramo "Raavalina | ve|tu	brnim:
Življenja", ki je bila zelo dobro predvajana. Tako si po- Velecenjeni ipredsednik: magamo drug drugemu.	Kot državljan Združeniih dr-
V nedeljo 7. julija, takoj po žav, ki sem sliržil v zadnji sve-zboru, bo imei na fcletnem pro- tovni vojni, jn kot član komite-storu SNPJ slavje 30-letnice : jn VVilliama AUlena Whttca M
Unija godccv
Ameriška federacija godcev (Amerk anTeideraiion of Muai-
cianrf) ima v Zed. državnih ki KanaJi 158,000 članciir.
llLlIllilll
„ . „ . u . , - IH>SLUŠA|TE
klub St. 27 JSZ. Sodelovala bo u,o jam Vas poživljati k temu, sqlq nedelio DrvO in nai-1	^ 7o»i<i v;^^ ii* i/vuiumo v»e svoje možne	»'^ueiju \Jivu in nuj
v pcnvoč zavez ni- starejšo jugoslovansko ra-
dna je bil inače vodno moi i i™" h v^i^n " !««■	» ^vja v nedeljo /omealotako daieč, da M jim diO uro V Chicagu od 9 do
krepke nature in do-brega	, 7. julija. Odbor se bo potrudil, nemudoma pijejo na^a ar-
zdravja	**** nuditi obilo zabave, dober spo- madna in mornariena leUla, ki
dadeč nazaj.	Za<6eli ao ga na re4]| |B fjnt) |>oatrežbo. <lajo nadome«t:ti zadosti hi-
- vt	^ — tro z novimi, ne da bi pri tem
Budna. Prestal je mnogo veied KKK ^ndovrev in druifih kri-	KIUD	" aiu
•Dobitia in Dar ooeraiii ki so m drugin Kri	k tudi ^^ Zarja NiWe	da izvajamo
rou menda ^P^teTmA flT- ^ ^atrima	^ na prireditve v	.poeobnosti TJT^i^IT^!^ ^ udl komunUi ki spreminjajo ^ ^ jn aIavja v nedeljo kom celo tal
Ob času smrti mu je bilo 63 primer v Nemčiji, s katerim »o
iet. V Arperiko je prijet & svojo soprogo Mary neJca!ko 1. 1907. S sabo sta privedla njuno tedaj 4-letro hčerko Štefanijo in dve-
liomagaii Hitlerju i»gonot>Hi demokratično reipubliko. Posledica takih zmot je, da je bilo mno£o dobro mielečth ljudi Mli-
AGITATOAJ1
NA DELU
letnega sina Jofcka. Oba sta že kvidiranih", mi milijone ljudi več let poročena.	iybitih( ali pianih v jetni-
Pokojni Jože se je mnogo let *ko trpljenje. In kaj ie vse zelo udejjtvoval na druStve- pride!
nem ipolju, ne samo kot «Han Nameseto da bi porm^ali u-nego }e prevzemal tudi Ujmi- j h\Mil ^tuarijo na poMem in ske in razne drufce odbore. 1 lniren način# dajlw tud, njUtl
čital je zeio rad. Kani na-	irr« za nohte. Kajti ne le Dieao-
predni listi «0 mu brli posebno	vi. nego tudi federalni aigenti
l>ri!jirbUeni. Soproga mu je u-	že zabeli zelo paziti na tuje-
mrla pred 14. leti. Tudi ona je	rodce, zlasti za onimi, ki so ae
bila zelo aktivna, ziasti pri	razkričali « u^iljevnnjem "ko-
ipcvsktm druAt\u. Tako nasta-	inunizma". V (par »lučajih ao jajo vrzel za vrzeljo v naii sta- j jim v tukajšnjem okraju od-
rejši sreneraciji. Kmalu bo sta-	vzeli državljanstvo in prete, da
Vw aar^aiaa, U jik	aa
•tapoika ia ar«»i •«iU«*rjt PreUtar-•• ilata aa baal palUtaik
ca
•ia. Naa»r«{ agitatar, U peilja «aa calolalaa, j« »akslsiaa v l«a a polUtaiva.
mu s
VI. IZKAZ.
24 18 16
14 14
a 6 6 4 4 4
Martin Judnich, Waukafan. |I1. Anion Jankovich, Cleveland, O. Anton Zornik, Harminio, P«. Mary Musich, We.t Allit, W|s. Jrnnic Dagarin, Cleveland. O. John TerielJ, Strabane, Pa. Chat. Pogorel««, Chicago, IH. Joseph Mihelich, E. Helena. Mont. Anton Udovich, La Salle, IN. John Toran, Clf, Minn. Brrtol Yerant, W. Aliquippa, Pa.J John H. Kriiinik, Kemmerer, Wyo. 4 Mike Kraka, WtUard, Wis. Mary Mihelci^, Milvraukee, Wli. Anton Shular, Ara«, Kant. Jotoph Lerer, Cleveland, O. John Kotin, Girard. O. Frank 5tlh, Shehoygan, Wi». Joseph Ovca, Springfield, IN. Joo Oblak, Ckicago, IN. Joteph Krmel, Rurgettatown, Pa. John Bogatajr, Girard. O. Jo«, Dratler, Chicago, IN. Frank Zait«. Chicago. III. John Gallon, Oaage, W. Va. John Zornik. Dotroit. Mick.
Skupaj v tom iskasu (4 tedne, od I b. maja do II. junija) 147 naročnin. prejinji iika« (4 tedne) !•! naročnin.
Koliko je tujcev?
V Zed. državah je po ikiu-radnih cenitvah ofeno« tri in pc'l milijona tdukih prieeJjeinrev, ki Ae nieo državljani In ne jih valed tega označuje z "aliens".
rejiim ljudem vsled praznin postajo dolg čas, ker ne bodo Imeli sovrstnikov, s katerimi bi mogli kramljati. a
Pokojni Jože je bil doma fe Le.ofcovoa pri Rajhenbunru in od istotam tudi njegova pogojna soT?roga. Bil je naročnik Proletarca in Prosvete mnogo let in si ob enem naroičal dru-žinfiki koledar ter razne naSe druge tiskovine. Blag mu spomin.
Vojna furija se tudi v Ame riki že jaico pozna. Vae izgleda, da bodo v nji tudi tujerod-
se bo to ponavljalo.
Tudi preglasni fanatični Hitlerjevi oboževalci so bili pokH-cani pred merodajne oblajati, o-zireme pred kongresno komisijo, da so ji po(jaimili, čemu so tako vzhičeni za tuji režim. Ponosni na svoje nemStvo kot so, so vendarle morali priznati, ali jim je Ijubie tu. ali so bolj navdušeni iti resnično pod Hitlerja. Rekli so, da so rajAe tu in zagotavljali zvestobo na&i republiki . . .
Ampak vne to strankarstvo vodi polatgoma a gotovo v be
Deseta redna konvencija : kaj trpelo naAe napredovanje SSPZ, o kateri sem v Prosveti k Ulč Inkov Iti narodni in hemis-obiimo poročal, je bila kj«ča- ^rični obramjoi. Nadalje sem na v enem tednu. Najvažnejša »J<1I za to, da se naS >Ulež iz-točka na nji je bilo vprašanje premem Iz nevtralnosti v onega združenja. Večina nas je upa- nezavojevanoeti. la. da bo združitvena sporazum Z odlfcnim npcStovanjem, gotovo dosežen že na konven-! L«««« Adamič, Milford. N. J. cijl, pa se je po krivdi nekaterih tako 6udno zmešalo, da *ploh ne vemo kje smo v tem oziru. Sicer imamo na novo predelano združitveno pogodbo, katera čalka re&ftve, oziroma odobren j a od SNPJ in od JSKJ. V nji je par tm&k, ki izgledajo na prvi »pogled nesprejemljive za eno ali drugo organizacijo, ampak jaz upam, da
BREZPOSELNOST IN NAPETE RAZMERE VADA V IZGREDE
(Nadaljevanje g 1. strani) {
čanov bile vedno velike. Nekateri prenapeti oboževalci Mus-rolinija so ai u(pali prevoč in s U*m izzvali ne proti sefei, nego proti Italija^niom "mob špirita". K temu je pomagal e avojo za-vratno vojmo Ae Mussolini toliko, da je nvjegov poslanik v VVashingtonu apeliral na a/me-riAko vlado, d« naj Ita j stori za ;,reprečenje histeričnega hujskanja proti amerflMcim Italija-?vom in Ita/lijl.
V New Orleansu je nemški kontu I zapreti I, da no bo Nemčija anitlUlke pomoči -zaver/ni-kom nflodnr pozabifa. Zagrozil je, da nam bo najprvo Aiksdova-la k odvzemom t npr a v južni A-moriki in kjerkoli. Njegove pretnje ao priAle na dan in občina mu je morala nagloma poslati policijo v varstvo. Konzulu se ne bo dogodHo drugega kot da bo v»l«d svoje nepremišljene grožnjo odpoklican, a-meti^kim Neimcem ipa je zelo škodovali, čeprav goje enake žePJe kaikor on. Toda obaovra-ženjs, ki m nru izpostavljeni, je neprijetno in vrhtaga ae la-
hko spremeni v odprto sovraštvo kakor v pre j An j i vojni.
Tujerodci na piki
Zelo na ipMci ima množica domačinov in oblast v sedanjiih razmerah tujerodce. Dogajajo so slučaji, da jim sodniki odvzamejo državljanstvo, človek je obdolžen, da je komunist, in ako je to pri dobavi državljanstva zatajil, pa je lahko ob «v o j drugi pajrir.
Nekaj izredneiga je tudi skleip kongresa, s katerim je odločil skoro soglasno, da mora biti Harry	deportiran. On
je "notoričen" zdraižbar it^ tr-Hi<o, da je čfcan kom. Stranke. On izjavila, da «il. S svojimi aktivnostmi v unijah ai je netko-pal vedj ko sovražnikov ne aamo med delodajalci nego tudi unijah.
Kongresni sklep za deportiran je Bridgc^a je prvi te vrste. Začetek je torej storjen tiadi v tem oziru.
Dela val vo bi v teh okončinah potrebovalo *kwžno unijsko gibanje in močan politični pokret. Nadejati ae je, da bo to ^»znalo in hibe razdvajanja čimprej odstranilo.
Zaklonišča v Angliji
V angleških mertih so dogradili zakUoniSča. v katera se lahko umakne .pred napadi iz
zraka 20 milijonov ljudi. -------------------•
10. ure dopoldne, postajci WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marcban.
♦ Mil......I.............
BARETINCIC & SOM
POGREBNI ZAVOD
Tel. 147»
424 Bread Straet JOHNSTOWN, PA. IMMIMHIIIIIIIIHIIIIII
Polondech s Yugo$lav-American Radio Broadcast
oo vzlic njim združenje vendar every Saturdav. 3 tO 4 P. M.
doseženo. Priporočljivo je, da ,	U/MIP 1480 li\n
v času razprave in sklepanja o Motion WHIP, 148U kllo-
cycle$.
(First Sta tion on your dial.)
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AfID SURGEON
OFFICE HOURS: 2U)C—d:00; 7:00—H 40 DaUy
At 2724 W. 2$th Street
Tal Cmtrf^rd 21 iS
At 1858 W. CermaJk Ed
4:30-^6:00 p. m. Dailjr Tal. C*»al uee Wednatday and Suodajr bf appointinrnta of»ly
Rosidence TdL| Crawf«rd 8440 If no •■•ver — C«| A«tli« 5700
združenju ohranimo vsi, ki smo za stvar, razsodnost m hladno kri.
Delovanje nasprotnikov zdru- »♦>»M»iM»»i»MtMitMM<
Ženja in njihove Mpletke na mi-	■	---■■ ■ n ■ ■ t -n—
nuli konvenciji so mi dobro
znane. Ampak za enkrat ne ? Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, 1 bom pisal o nd*h. Upam le, da se jim ne bodo obnesle. Kar se tiče članstva, sem uverjen, da bi velika večina članstva v SSPZ kot v SNPJ gtanovala eua združenje, če bi pogodba pri-ala na referendum. Z»to aipeJI-ram na pristale združenja, da »pi*ejo v prid te akcije v glasila prizadetih organizacij. Ne pustimo, da bi korita afli s^uiibe odločevale.
Anton Jankovich.
LISTNICA i)
Zaradi dru<rega gradiva sta iz te številke ti ostala zapisnika konfei*enc, ki sta jilt poi^al« John Koklič iz Strabane, Albina K ravanja iz vzhodnega Ohta in Kristina Podjavor** iz Milvvaukeeja.
Enako ni biio prodora za zapisnik prejinje seje odborov JSZ in za nekatere stv ari, tikajoče se prihod njega zbora.
Ako ne bo za v*e prost<ira v •prihodnji izdaji in dne 8. julija, ki bo zadnja pred zborom, im) treba eno povečati.
Ciceru in Berwynu.	■
■	a
I l*arkview Laundrj Ck !
■	FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika " a Fina poatreiba — Cene zmerna — Delo jamčeno a
n
CHICAGO, ILL. m
. J. , m laiaina
Telafoni: CANAL 7172—-7173 ^
1727-1731 W. 21 at Street
• B m
SERVEL ZDAJ NAPRODAJ PO ZNIŽANIH CENAH
Tihota ... nič pre-ndkajočih delov
Piknik kluba it. 45 JSZ ,
Weukegan. IU. — Klub M 44> JSZ priredi ipiknlk zadnjo nedeljo v tem mesecu, to je dne 30, junija. Ker bo to prvi piknik v sezoni, pričakujemo velike udeležbe. Vrfci« se bo na Sta-novnikovi farmi.
Več v prihodnji MeviHd.
J. M

Ro.no ikropljrvje drti
»o^ivje in sadje »vele t popolnim okunom.
S«Ka aR vUina »Iraa-
ba • pirmnom pokro-
Prpmikaioii notran-Joat, Solatna dnadaa polica, Triwrr R«'lcnv far Trajrn, Flaiihle Metal Cubt* Rcleaa«.
Public Service Company of Northern Illinois
A Yugofllav Weekly Devoted to the lntereet of the Workera
OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
kducation
organization co-operative
COMMONWEALTH
NO. 1710.
PublUked W««klr at 2SOI S«. Lavradale Ara.
CHICAGO, ILL., June 19, 1940.
VOL. XXXV.
Large Response of Delegates
Basing our predicticn on present response from JSF Branches and from organization« affiliated with the JSF Edu-caticnal Bureau. it u very likely that repreeentation at the XII Regular Convention of the JSF in Cleveland, Ohio, on July 4th to 7th, will be at least as large, if not larger, than at the previous convention in 1936. (
Visitors from the many Slovene organizations in Cleveland, vvhich is the Urgest Slovene community in America, are cordial!y invited to spend some part of their Fourth of July holiday at the convention.
Ccmmittees in charge of arrangements are handling their work very ably and there will certainly be no lack of life and activity at the Slovene Workmen's Home and the SNPJ Com-munity Center during the Convention period.
Thursday, July 4th, first day of the convention, the evening has been left open as out-of-town delegates and visitors will need it to get located and acquainted.
For Friday evening, July 5th, a concert and dance will be held at the Slovene Workmen's Home, in which Cleveland^ two outstandmg choral groups, "Zarja" and "Jadran" will »ing. Speaker of the evening will be Frank Zaiti, editor of "Proletarec."
Saturday evening, July 6th, is set aside for a banquet in honor of the delegates, also at the Slovene Workmen,s Home, with Milan Medveshek as master of ceremonies.
As a windup of all festivities and the convention itself. a picnic has been arranged for Sunday, July 7th, at the SNPJ farm. in celebration of the 30th anniversary of Branch No. 27 JSF. Speakers will be Etbin Kristan, Math Petrovich and Frank Zaitz.
**Grapes of
For the Coal Fields
By VICT0R P0VERK in United Mine Workers Journol
The deplorable conditions existing among Amerira'« ni igra nt agricul-tural vrorkers »o graphically portray-1 ed in John Steinbeck'« novel "Grape* of Wmth," are today being engen-dered in the coal fields of the country by a rapid intnoduction of techno-logical mining methods.
While highly mechanized, commer-cial fa.ming has displaced hundreds of thousands of ten na nt farmers in the southvreet. the inception of new coal cutiing and coal loading machine« in the mine« are caating great number« out of omployment on the one hand, and deflating the earning power of thoae stili ecnployed on the other.
In Oklahoma, Arkansas and Texas, it is the caterpillars, contempUiously dubbed "ca ta," that have been shov-ing the sons of the soil onto the high-ways, pennileas and forgotten. In the mrning regions it is the "joys"— modem loading machines—that are crovrd ing the coal diggers out of the p its, jobless and deatitute.
Approximately one million "joad«" are today perplexing the state« of the ve«t. In bat te red, rkrkety jalopies this migratory, disposse«Bed and half-starved army move« vrith the seasonal harvesta along the Pacific coa«t. Al-read<y plagueing the industrial state« of tihe east is the unemployed problem in the coaJ field«. The question that'« looming in the mining region« u: H<»w many Joads rvrill the machine create?
, Relative to mechanical mining, Philip Murray declared at the la«t international convention of thc United Mine VVorkers of America m Colum-bus, Ohio:
"In the year 1»29 7 per sent of all the coal mined in the United State« vas loaded by nevr coal loading machines. In the year 1939 28 per cent of all the coal loadcd by miners was loaded by machines, and it i« con-servatively estimated hy mining engi-neers and mining men that ten years from now »pproximately 70 per cent of all the coal loaded in the country vvill be loaded by machines."
Not only are thousands being thrmvrn out of vrork by mechanical mining, but the toll of accidents at-tributed to the intense speed-up on thc machines i« grovring. The wage los« alone to bituminous coal miners through accidents avera«res $30,600,-000 per year, according to an eati-nmto of the National Bituminous Coal Commiflsion. Though not saaigning this stupendous vrage loa« entirely to mechanical mining it i« vvithout ques-tioning that the miimber of aocident« and the seriouanes« of the čase« have increaacd immenaely in the mine« vvhere the advent of nevr coal loading machines i« most noticeable.
Thc minir^ jndustry has con«tantly been a sufferer of unennployment and novv with thi« new menace, alarm and apprehcnsion pervade« the coal fields. As industrial revolution is Uking plače leaving desolation in ita wake. The abandonment and dismantling of many unprofitable and no n-mechanized mine« that i« taking plače ren-der« entire comrnunltie« poverty-stricken, lifeless and crumbling, dea-tined eventu»lly to be "gho«t towns."
That the ranks of deapondent and idle miner« shuffling along <*u«ty "red dog" streeta no longer snswer-Ing the mad vrhistle scresm at five in the morning that summoned them to vork, regulated their live« and the lives of others. vrill be sjroMen can b« b< st evidenced bj the exhort«tions voiced at s meetlhg of the bTficial* of
one of the largeet coal companies in vrestern Pcnn»ylvsnis. The propoaal« made there are grave foreboding« to the employes of that concern.
An official of the company who had been diapatched to tour the mechanized mineš in an adjoining state reported that the average production in those mineš was tvrenty-three tons per man in comparision vrith five ton« per man in their own mine«. That to compete and remain in business every one of their many mine« woo4d have to be com plete ly mechanized.
Teohnological improvements in mining and in every other indu«try vrill continue ahead vrith the march of progrea«. Thi« higfcly industrisl-ized nation might not have been vrhat it is today if mechanical creation and production had been obstructed. America and ita people have enjoyed the fruit« of it« inventive gen»u«e« and ari 11 continue to do «o. The machine can snd should be an instrument in lightening the vrork of the laboring people instead of being a threat to their economic «ecurity.
With economic condition« in America such as they are, and the future as hlačk as the coal that comes from the pita, the endearvors of the United Mine Workers' leader« to impress upon the President of the United State* of Armenca the need of a con-fcrence of the leaders of busines«, agriculture, labor and government urder his auspices for the purpose of vrorking out a constructive solution to thc problem of unemployment should receive support from the entire nation.
Unemployment i« today America'« No. 1 problem. Lack of job« and of a steady income i« leaving its mark upon health of millions of Amerlcans. It spells c ha rac ter erosion, disillu-■ionment, hopelesaness and degrads-tion to an army of crisis-ridden jouth. Cold statisti« snd high-sound-ing figures vrill not alleviate the plight of thi« generation. Job« st de-cent vvages, the right to s higher educstion snd continued economic security vrill pay the be«t dlvidends.
If hesitsnce snd nvutenes« continue to be the snavrer to the plea« of the United Mine Worker« of America, the agriicultuml refugee« brought to the attention of this country by the "Grape* of Wrath" vrill find their ranks augmented by nevr recruits from the Industrial regions. To thousand« Irving in cheap clapboard shack« huddlod near «<wne black, smouldering mountain of coal and slate, paltry and inadequate «Ute as-«iatance has been the only mean« of keeping body and soul together. And vvho knows this unqueationed truth better than thoae st the head of our union?	t
New fireproof and aresther rssist-ing paneling for building construc-tlon is msde of sheets of «Uinle«s ■teel bonded to sn iriert mineral l>acking.
Next Evcnt
0
PROLETAREC BENEFIT PICNIC
SUNDAY, JUNE 30
KegePt Grove — Willow ^ptihfifi t
"We9U Be There," They Say of Our Pivnic
OHICAGO.—A« thc date of <*»r picnic draw« nearer, liki*wise the number of those who teli u« they plan on attending i« rvipidly increasing.
#Thi« annual picnic, sponsored by readers and friends of our paper, in Chicago, ia run for but one purpose: to aid in abating our publication'« financial buckbear. All proceed« go into the austaining fund of Proletarec.
If vre are fortunate vrith the ueatherman and the day davrns btight and cheery, Kegl's Grove, located in Wrll«w Fprings, 111., vrill very likely be jsmmod vrith a crovrd that vrill outnumber that of last year, vhen many hundrtnls of local and out-of-town people attemled.
Around noon time, vrht-n the main crovrd—hy auto, bus, and a-foot— Legans vrending its way into the spacious picnic giwre, everything will bv in rfiipahape for the day. With a fine orcheatra in the dance hali, gtM»d food in the kitehen, ice craani for the youngHter«, and the main rofreah-meni »tand under control of such expert« as Bisjak and Garden, you can safely feel asauml of a v?ry en-joyable day.
Keserve June 30th, the last Sunday of the month, for Proletarec'« Benefit picnic vrithout further delay.
No admission priče of any kind vrill be charged. Bu« tran«portation, de-tails of vvhich vrill be announced in tlie«e columns later, vrill be prosrided for the accommo<iation of those de-siring It.
Amazing Invention Will Work Revolution In Radio Broadcasting
A revohition in radio began last vveek when the Federal Communications Comrnimion made 40 brand new air "banda" available for hundreds. or even thousand«, of nevv broadcasting »tationu vvhich vrill use "frequen-cy modulation."
That is an amazing invention vrhich, according to the commission, vrill accomplish these wvnden»:
Eltminate practially all "static" and "interference" from radio recep-tion, greatly improving it« quality. For example, vreird "cat-and-dog fight noises" and the hiasing roars from lightenipg and the turning on and off of light bu&bs vrill not be heard vrith a fre<yuency modulation, or 'TM" set. Reception in the day-time vrill be as good a« at night.
It vrill be poasible to put broadcasting sta tions, operating on the same band of air vraves, ihueh clo«er together than st present, vvithout hsving them interfere vrith each other. Thus the number of stations can be vastly inereased. Therefore, if the commission vrants to, it can break up the present monopoly htnd by the radio chains and a fevv big stations.
As a result, communitie« vrhich have no station« novr to serve their local needs can get them, and all radio listeners vvill have a far vrider choice of program«. The opportunitsr* for educational and other non-profit broadcasters vvill be particularly inereased.
All this has heen proved prsticcal by long experiments, the commission said. The mamrfacturers of the "FM" «ending and receiving sets are "rar-ing to go,M and thi« development i« expected to "create employment for thousand« of person« in the manu-facturing, instalbation aiul mainte nance of equipment, and in providing ptograms for the nevr stations."
The commisBion said that this nevr radio service "vrill not make abaolete the standard broadcasting receivers novv in use. Standard broadcaating is on an entirely different band from that to be occupied by frequency modulation, snd "FM" vrill not interfere vrith it. Present broadcajtfin« will continue and for a number of yoars vrill render full service.
"Manufacturers vrill provide receiving sets cspable of receiving both standard snd "FM" broadcssts."
RAIN IN SPRING
Bjr MARION TOMLINSON LEIGHT
I vratehe«! the rsin shoot do^rn
from evening clouds, Bending the )eafy mock-orange
brsnehea lovr And darting in and out smong the phlox
As if in search of some stili plače to go.
I msrveled at Ha perservance then As, sesrching, it gave op—then searchsd once more Among the four o'clocks snd min-
burned earth And ln the pots of hry by the door.
Hovv svrlft its pace! Hovr soon
earh tiny d rop Wa« Mdden from the rays of
sattlng sun. Man vrorks a« mriftly, true, but
vrould he'd learn To rest a« ea*ily vrhen taaks vrere . done.
The three problem« of the age — the degradation of msn hy poverty, the rule of vroman by starvation, and the dwai finr of chil<lhood bv phvaigal Htm	night.—Victor Hugo,
OF \\
IIO\Olt PARTY'§ OLD TIMK
Mil WAUKEK. — VV^hile keyed to the cry that youth i« the great need of the movement the state socialiat convention did honor r«cently to the 216 living members of the party in VViaconsin vvho have fought its battles uchieved it« vietorie« and abaorbed its defoat* for 26 year« or more.
Keynoter Willi*m F. Qutck had de clared, during the afternoon session in VVest Side Turn hali, that "the only thing vvrong" m that it is an "old man'« party" and need« the stimulus of greater physlcal and mental vtgor that younger leaders rtm contribute.
Vuici; praised the valiance and sscrifices of the old timerv, hovrever, und the night sessivp vva*. given over to them. Foreniost among them are the party's tvro former mvyors of Milvivsukee, Emil Seidel and I>anlel W. Hoan, vrho vvere both present; Charles K. Whitnall. Aid. Carl P. Dietz and Supervisor Fredsrie Heath.
As reminiscer in chief, lieath de-seribed himself as the only living socialist whom the party did not investirate vvhen he ioined. That vras because there vras no party until he and Victor L. Berger and Eugene Deb« organized it In the 1890«. He edited the socialist party organ for 14 year* and vvas its candidate for mayor iti 1900. He is novv the only remaining socialist on the county bosrd.
Sound« a W«rn»ag
Heath interrupted his hiatorical japer to soupd a mrarning lest the (arty lose itself altogether in the Farmer-Labor Progressive federation, to vrhich it has surrendcrcd it* plače on the ballot. Citing its strong snov ing in the nuinicipal eleetion of 1932, before the FLPF exi«ted, the
decline of its city hsll strength in 193« and the defeat of Hoan th:« *pring, he declared:
"Thare U danger that th« party as a »aparat« «ntity will b« crowded t« th« wall. I do not tdvii« withdrawa! fioai th« federation, but w« muat reformulat« our r«lations urith it, »o tliat th« »ocialist meitafr U not lost in th« w«lt«r of politiet. Our mis«ion to giv« everjr work«r a breath ofj»ur« »ocialism must ke protcctcd." \
The convention did not nonii\urte any state candidate«, that bcV^g the funetion of the FLPF at Ap-pleton tvvo vveeks hence. The Wis-consin s<»cialists, hovvever, vvill seek to plače the p^rty's national candi. dates on state ballots this fall, Quick said.
AssaiU Neur Deal
The candiffcite« are Norman Thom-up, veteran nominee for the presiden-cy, and Prof. MAynard Krueger of the Univer«ity of Ohicago for vice president. \ convention resolution declares the nee<l of a socialist ticliet despite "our horror at events in Kurope and the diseouraging condition of local politics" and because the Nevr Deal "ha* no program to relieve the distres« of the people" and thc republican party lacks even the "hu-manitarian feeling" of the Nevr Deal.
Another resolution praises Hoan's "unequaled mark" in public service as mayor for 24 years and "reai-finns absolute and uruihaken conft-. dence" in him. Hoan sq)oke briefl> Saturday night, saying there is notih-l ing in thc socialist administration o I the city of vrhich the party need be ashamed, and predieted it vrill yet reap the dividends.
Unfair Methods Used By Dill Manufacturing Co.
Investigation of Law Enforcement Breakdown Asked by Socialists
CHICAGO.—John E. Cassidy, At-torney General of-iUmoi*, has been called upon to investigate vrhat vras alleged to be a subatantial breakdovrn of lavv enforcement and proteetion of conatitutional right« of citizens in the counties of Tasevreil and Peoria aa a result of the second čase of mob violence against spokesmen of radical minority political parties in Pekin and Peoria, vvhich apeurred recently in the caae of a .^»kcaman of the Socialist Labor Party.
A demand for investigation vras made by Arthur McDovrell, state chairman and candidate for governor of the Socialist Party.
ASK FOR REVISION OF WAR RESOLUTION
MILWAUKBE.—Socialists of MU. vaukee at a convention held recently adopted a resolution petitioning the National Socialist ezecutive committee to put the party on record as favoring the United States giving economic sid to the Allies. The convention opposed sny move tosrards compulsory military service for youth.
Film on Maternity Ranned in Chicago
CHICAGO —U. S. Film Service production "The Fight for Life," de-pieting the vrork of the Chicago Maternity Center in the slum« of thi« city, ha« been hanned by the Police Cen«or Board on the grounds that it i« immorsl.
Unanimously acclaimed by Nevr Vork erities,' the film ia an indietment of Chicago's slum area and s povrer-ful argument for socislized medicine.
Sovons Enjoy Outing
CHICAGO. — One of the fineat days of summer davvned for Sava'a members last Sunday, and reports coming from those 'vvho attended the outing held by the chorus at Kobal'«, in Clarendon Hills, have it that a very pleasant day vvas enjoyed by all.
Communists and Bund Members Barred from Civil Service Employment
The United States Civil Service Commission barred Communist« and members of the German-American Bund from future employment in Federal jobs covered by Civil Service.
The order came as Congrea« speed-ed legislation to check fifth column activities in the United State«.
A commission spokesman refused to elaborate on the com m i sb ion's ter«e announcement:
"The United State« Civil Service Commission has decided officiaily that, as a matter of policy, it vrill not certify to any department or «gency the name of any person vvhen it has been established he is a member of the Comrnurvist party, the German Bund, or any other Communist or Nazi organization."
The order aipparently vrould not affect thoae persons already in the Government service vrho are found to be members of such organizations.
VISITORS
CHICAGO. — Mr. and Mrs. Leo I.uzon of Ročk Springs. Wyoming, viaited st the Slovene Labor Center last vreek.
A new drill for opening city psve-ment« invented in Englsnd is sssert-ed to be noiseleas and speedier than •tandsrd drills.
Kust rots the steel vrhich use pre-serves.—Bu I vrer.
An electric eys device hss been invented to vrsteh batehes of steel in open hearth furnace« and keep the temperature uniform.
FACTS HARD TO DISREGARD
CLEVELAND.—One very noticeable t ta it of the capitalist nevrspa-pers is their utivrillingness to cover any labor news in a manner that vrould be favorable to the vrorking class, vrhich lronically enough, com-prises the 'bulk of Its readers. For the past five vveeks there has been a strike in progreas at the Dill Manufacturing Company, vrhich effects d i rec t ly the lives of five hundred people, and indirectly, a number three times ss great.
Hovrever, because it so happens that the strike is conducted on a peaceful basis, the nevrapapers hsve fsiled to carry articles concerning it. If, on the other hand, violence, in-cited by scabs (bent on preserving the right of private propeity granted them by the constitution) had accom-(vsnied the strike, the nevvapapers vvould ti eat the vvhole affsir sfter this |»attern: The chronic or ca«ual reader vvould be confronted by para-irraph after paragraph, column after colmnn, of the same tem incidenta, hsshed s mi rehashed, all ably suip-|H«rted by s galaxy of i^otographs, pieturmg the strikers in sets of violence; snd in this way the ordinary reader, his mind slready poisoned by vv hat he hsd seen and read, vrould be very suceptible to the formation of prejudiced ideas concerning affairs such aa strikes.
Today, members of local 26.^, CIO-UAW, have diseovered that the tre-mendous effort required to organize a union is comparatively nil to the effort required to maintain the union. Failing to understand tfie real necessity for maintaining a union, a great number, apparently contended by the concession« granted the union by the company, had lagged in their payments of duea, and eventually left the ranks of their fellovr vrorkers.
A company ruling prohibiting ployiment to all girl« six months after the date of their marriage has man-aged to thin out the ranks of the un-
ion considerably, and creates quite ari extensive labor tumover. Taking advantage of the labor turnover, tho comipany is pursuing the policy of employing young giris of htgh-.vch4»oi age vvho are stili under the econonnr «ecurity of their fiarents, and by m few coercive word«, reatrain« them from particfcpating in any such "fo^tl-i«h" stunt as apf)lying for member. ship in a union vrhich, sfter all, re-present« only the "vrorking" people. The infiltrution of this group« aided by the compulsory exodu* of married vomen, had managed to Faturate the employed group to a point vrhere a non-union majority seemed evident.
If such a point is resehed, the em-pU»yee is very qu»ck to denote it, and vrhen an expired union sgreement is brought before him to be resigned. he can very *rmigly say that he feels the majority is not represented, con-scquently if he vrould s^free, he vvould be aiding to estahlish a dietatorship of a minority group over a majority group; and any aetion of that type is very much un-Aimerican.
Sensing that such a condition vvss |H.*H»ble, the local, after a concerted membership campašgn, chose to strice and i« askintg for a closed shop in order to maintain the present uag«* level and vrorking condition«.
The outeome of this strike i« very important, for the conditions rr preaented in thi« struggie are tyipira] to thoae found in a large number of union« vrhich are finding it difficult to msintain their foothold. If thc strike i« lost, the employers vvill he encouraged to follovr their union-bresking policies; if on the other hand, the union manages to secure even as meagre a concession as a sliglit vrage inerease, it vrill nevertheless give it a foundation upon vvhich to lsy its plans for another membership drive and give heart to the laboring class to go forvvard and organize, for in union there i* strength.	Aadraur Turlnnan.
Consumcr Notes
A COLUMN OF USEFUL HOUSEHOLD INFORMATION
DEFINITION OF A CANNED PEACH
If can ne rs of peaches abserve the law, consumers vrill novv be sble to ! teli from the tsbel vrhat kind of pesehes they sre buying; in vrhst form and kind of liquid they have been packed; vvhat, if anything, has been used to flavor them; vvhether the can Ls properly filled, and vvhether the peaches measure up to a minimum legal quality standard.
"Thoae are the main points of the definition of canned peaches just is-Mied by the Food snd Drug Administration, Department of Agriculture," ssys the Consumers' Guide, publics-tion of the Consumers' Counsel Divi-fion of the Department.
Intended to promote honesty and fair deslings, the regulation asys, first, canned pesehes must be prepared from mature vrhit« or ycllorw freestone or clingstone pesehes. They csn be packed vrhole, either peeled or unpeeled; or they msy be pitted, snd paoked as halves, quar-ters, slices. diced fruit, or in pieces of irregular size or rihape.
The lsbel must specify in vrhat form the peaches are packed and vvhether they are in light, medium heavy or extra heavy syrup, or in wster or peach juice. Sucrose, dex-trose, or a mixture of botth may be used for svveetening so long as the »veetness specification i« met.
"If spicee, vinegsr, flsvoring, peach pita, or peach kemels are added, the label nvust say so.
Consumers are protected from l»artly filled cans of peaches. If the can contains les« than the maximum amount posnible, it must be laheled "Belovv SUndard in Fill."
Peaches that fail to measure up to a minimum ntandard or quality — such as those that are broken, erush-cd or undernlzed—mu«t be label ed to »hovr In vrhat respect they are sub-ntandard.
The larvr does not require tihat peaches sbove thi« minimum standard he grade labeled.
BREWING A POT OF COFFEE
Is your morning cup of coffee not sil it should be in flavor? Here are «ome tip« to follovr if you vrant to im-prove on your coffee making, sug-gested by the Consumers' Guide.
First, the coffee pot must be im-maculately clean, deepite the labor-savlng myth to the effect that rinsing i« enough for a coffee pot.
Second, measure the coffee and vater carefully, and once you have found the combination vrhich suits your palate, stick to it
Third, never boli coffee. Boiling drive« off the aroma snd spoil« the flavor. The longer coffee boils the more bitter and les« fragrant It become«. Properly made "bolled" coffee is reslly steeped, that is, the boiling water ls poured over the coffee snd kept hot — but not by boilir* — until the deaired flavor is obtained.
Experts «ay the best way to make coffee 1« by the drip method, a meth-od ln vrhich vmtrr that has been
heated to the boiling point is poured or permitted to drip over finely ground coffee. Something else to re-commend this method is the fact that it produces a better brovr vrith les* co/fee.
HOUSE ON THE HILL
A house vras built
On the side of a hill It vras non-union vrork
From roof to sili The vvindovr and door framet
Were of course Most surely bought
From an unfair source The electrical vrork Looked very bad And vras no doubt done
By an A-l scab The vrork of eseh eraft
As you check up Was a darn long way From up to snuff. The plače vra« built
I'm »ure to seli But the vvorkmanship
Well it looked like hell. And l often vronder
Why sny man\ Who*s a resi mechanic
Would take a plan Exert every effort At his eommand, Then accept less vvage Than a union man.
Using rabbit hairs ss foundation«. a Japanese scientist makes synthetie (•novrflakes that ars close imltation of the genuine in hia laboratory
Carried vvhen not in use, a compsct čase equipment has been invented t<» provide sound effects snd music for home motion pieture preaentation*.

May Herald
For cm ost English-Slovene Publication of the Day
96 illustrated page« of short stories, poems, and article* of general interest treating of Slovenea and their activities throufhout the past 3S years. For the unbelievable priče of twenty-five cent«, a bigger publication than you can buy anywhere on the nevv s stands.
Get a copy or more and seli them to your friends.
Order from t
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave ' Chicago, III.