Studijska
knjižnica
v čaju
15. maj 1945
Leto XII. št. 5
CINKARNAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
53 STANOVANJ
V ZADRUŽNI GRADNJI
Centralni delavski svet je že v mesecu marcu na predlog uprav-nega odbora podjetja sprejel več sklepov in odobril finančna sredstva za individualno gradnjo z namenom, da bi še v tem letu oziroma v letu 1966 rešili najnujnejše stanovanjske probleme naših delavcev. Odobril je finančna sredstva za nakup zemljišč na terenu Hudinja in Ostrožno, kjer bi zgradili 100 stanovanjskih hiš. Člani kolektiva jih bodo gradili v zadružni gradnji v letošnjem in naslednjem letu.
Vsak posamezni interesent — graditelj dobi dolgoročno posojilo v znesku 1,500.000 dinarjev. Prosilci, katerih zakonci so zaposleni v gospodarsko močnejših podjetjih pa dobijo samo polovi-' co posojila to je 750.000 dinarjev. Drugo polovico mora prispevati podjetje, kjer je zaposlen zakonski tovariš oziroma mora prosilec povečati Svoj samoprispevek.
Vsak interesent, prijavljenec za zadružno gradnjo mora pred pričetkom gradnje dati pismeno izjavo, da ob pričetku gradnje razpolaga z goitovino ali materia-
lom v znesku najmanj 500.000 dinarjev ter da bo ta znesek do
konca gradnje povečal še za 500.000 dinarjev, torej skupaj 1,000.000 dinarjev.
V pogodbi, ki jo bodo sklenili prijavljenci s podjetjem mora biti tudi določilo, da v kolikor kateri od graditeljev zadružnih hišic hoče prodati hišo, je prvi kupec kateremu ponudi hišo v odkup, naše podjetje.
D. M.
Izredna
nagrada
za petindvajsetletno delo v topilnici
Na predlog obratovodstva topilnice, je upravni odbor podjetja nagradil. z enkratno nagrado tovariša Jurija Zabava, kii že 25 let dela na najtežjih delovnih mestih pri destilacijskih pečeh v topilnici. To je edinstveni primer to-liikoletnega dela na tako imenovani »številki« pri destilacijskih pečeh. Upravni odibor je to v a riti a Jurija Zabava nagradil z enomesečnim povprečnim njegovim osebnim dohodkom, kar znaša 86.000 din.
Aktivnost ODS v pretekli dobi
Delavski svet delovne enote metalurgije je imel od izvolitve v juniju 1964 do sedaj 12 rednih sej. To pomeni, da se je ta delavski svet redno sestajal enkrat mesečno. Udeležba članov tega delavskega sveta na sejah pa je bila izredno slaba, saj jfc skoraj
PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST DELA
Dinamični porast proizvodnje prvega trimesečja se je nadaljeval tudi v aprilu. Podatki kažejo, da Je porasla ^vrednost proizvodnje v prvih štirih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 18,2 odstotka, medtem ko je poraslo število zaposlenih za 4,2 °/p, torej je porasla tudi produktivnost dela in sicer za 14%.
Letni osnovni plan smo v prvih štirih mesecih dosegli s 35,33 % in torej presegli za 2 %. Od posameznih obratov pa so presegli letni osnovni plan topilnica surovega cinka, žveplena kislina, obrat žlebov in cevi, obrat organskih barv, kromov * galun, na-hidrosulfit, modra galica, modri baker in še nekateri.
Vrednost doseženega izvoza v aprilu znaša 454.025 S, kar kaže, da je tudi mesečni plan izvoza presežen, kumulativna vrednost izvoza prvih štirih mesecev 1965 pa znaša 2,043.907 $. Iz navede-
nega je razvidno, da je izvoz v prvih štirih mesecih letošnjega leta, ftar za 59,8 % večji od istega razdobja preteklega leta.
na -vseh sejah od 21 članov, kolikor šteje ta delavski svet, bito navzočih komaj 11 do 13 članov. Le na prvih dveh ali treh sejah je hilo naivzočih 19 oziroma 16 članov. Iz zapisnikov je razvidno, da so bile zadnje seje zelo slabo obiskane, saj je bilo navzočih komaj 9 oziroma 10 članov. Sklepčnost na teh sejah je dvomljiva.
Delavski svet delovne enote predelovalni obrati pa je imel od izvolitve do 9edaj 11 rednih Sej. Tudi ta delavski svet se je sestajal enkrat mesečno. Udeležba članov na sejah tega delavskega sveta je sicer boljša, toda ni še zadovoljiva. Povprečno je bito na seji 10 članov sveta ali 66 %. Delavski svet te enote šteje 15 članov.
Delavski -svet delovne enote kemija I. in III. je imel od izvolitve v juniju 1964 do sedaj 11 rednih sej. To pomeni, da se je tudi ta delavski svet sestajal redno enkrat mesečno. Udeležba članov na sejah tega delavskega sveta je zadovoljiva, če jo primerjamo z delavskim svetom metalurgov. Od 21 članov, kolikor šteje ta delavski svet, je bilo navzočih povprečno 15 članov ali okoli 70%.
Delavski svet delovne enote kemija II. (OOB) je imel od izvolitve do sedaj 7 rednih sej, ali približno vsakih 45 dni. Udeležba članov sveta na sejah je zadovoljiva, saj je bito na sejah navzočih povprečno po 11 članov, to je okoli 70%. Ta delavski svet šteje 15 članov.
(Nadaljevanje na 7. strani)
NASI TRIJE NAGRAJENCI. Pred sam praznik delovnih ljudi je bito v našem kolektivu svečana proslava. Ob tej priliki je celotni kolektiv izrazil priznanje trem svojim članom za dolgoletno požrtvovalno delo in sicer: Jožetu VERNIKU, Juriju ZABAVU in Francu KOROŠCU.
Posebno poglavje dela v metalurgiji, kakor tudi v kemiji predstavlja interni transport. Poraba velikih količin surovin in reprodukcijskega materiala, kakor tudi ogromne količine odpadnega materiala, zahteva posebno organizacijo internega transporta.
Dokazano je, da predstavlja interni transport (premik materiala) v celotni proizvodnji metalurgije 70 % celotnega dela. Nič manj pa ne predstavlja interni transport v kemični industriji. Za lažje razumevanje navajamo samo glavne količine materiala in surovin, katere je treba dnevno prevoziti.
#	Cinkov koncentrat, katerega je potrebno dostavljati k pra-žilnim napravam dnevno presega precej preko 100 ton. To delo opravlja nakladač Mur-Hill in traktor s prikolico.
#	Dnevni odvoz celotne proizvodnje topilnice na tehtanje, nato v skladišče ali direktna dostava v predelovalne obrate. Dostava krpovine iz keramike, odvoz orodja v popravilo, dostava cinkov ih palic in finega cinka ter cinkovega belila za nadaljnjo predelavo in še ostali prevozi za potrebe topilnice. Ta prevoz opravljajo z enim viličarjem nosilnosti 2,5 tone in akumulatorskim vozičkom.
delu je zdposlenih 9 delavcev v treh izmenah.
#	Dovoz surovin, žveplene in solne kisline, premoga in ostalega materiala v obrate novi lito-pon, modri baker, organska kemija in kotlarna, ter odvoz odpadnega. materiala iz istih obratov, presega dnevno 100 ton. Te prevoze opravljajo z dvema traktorjema s štirimi prikolicami.
#	Razen omenjenih dnevnih rednih prevozov pa je še mnogo manjših prevozov — občasne usluge režijskim obratom, mehanični delavnici in gradbenemu oddelku. Prevoz surovin in drugega materiala, ki prispe v va-. gonih. Ta material je treba prepeljati v odgovarjajoča skladišča, ki pa'se ne nahajajo ob industrijskem tiru. Tudi usluge za lastne delavce, kot dovoz premoga, oziimnice in selitve, katere so odobrene s sklepom centralnega delavskega sveta, predstavljajo precejšnjo obremenitev že itak
obremenjenega voznega parka. Za vse navedene prevoze razpolaga oddelek z naslednjimi prevoznimi sredstvi, ki obratujejo po 16 ur dnevno: 1 tovorni avto Steuer-prekucnik 5 ton, 3 traktorji Furgoson s 6 prikolicami, 2 akumulatorska vozička, 2 viličarja, 1 nakladač Mur-Hill.
Iz navedenega je razvidno, da je bbstoječi vozni park polno izkoriščen, da so delovni pogoji težki in pogosto neustrezni, kar je posledica hitre izrabljenosti in raznih okvar na vozilih. Vzdrževanje voznega parka mora biti ažurno, ker ni rezervnih vozil. Večja popravila povzročajo zastoje v rednem prevozu in s tem nevoljo pri posameznih koristnikih prevozov.
Z rekonstrukcijo in z investicijsko izgradnjo novih proizvodnih obratov se bodo potrebe po internem prevozu občutno povečale, zato predlagamo, da bi bilo potrehno izdelati štu'di>o internega prometa, v že obstoječih kakor tudi v novoagrajenih proizvodnih obratih, predvideti ustrezna prometna sredstva in način transportiranja in tako zagotoviti najuspešnejši in najcenejši način internega transporta.
(Nadaljevanje prihodnjič) Vili Spat
Program prireditev v mesecu mladosti
Kot vsako leto v mesecu mladosti, "je tudi letos akliv ZM pripravil vrsto športnih, kulturnih in drugih prireditev, katerih spored izgleda takole:
6., 7. in 8. maja športno srečanje mladinskih aktivov Libela, TEP, IFA, Klima, Cinkarna. Tekmovali bodo: v malem nogometu, šahu, streljanju, namiznem tenisu in odbojki.
Od 20. do 23. maja sodelovanje na športnem tekmovanju, ki ga organizirata TK ZMS Železarna Štore in občinski sindikalni svet (rokomet in mali nogomet).
12. maja sodelovanje pri sprejemu štafete mladosti.
Dne 20. maja skupna seja tovarniških komitejev ZM iz TEP, Železarna Štore, Cinkarna v organizaciji TK ZM Cinkarna.
Sodelovanje s šolskimi aktivi ŠZD, TSŠ, IV. osnovno šolo in osnovno šolo Hudinja:
24. maja slavnostna akademija ob rojstnem dnevu maršala Tita.
(Nadaljevanje na 6. strani)
0 Odvoz tapilniških in generatorskih ogorkov odpadnih retort m pradležev predstavlja dnevno okoli- 180 ton materiala. Ves ta material uporabljajo v pretežni večini kot nasipni material pri investicijski izgradnjii novih objektov, ki jih gradijo v Gretu (nova žveplena kislina, T4ew-Jerssi, industrijski tiri, cestišča In stanovanjsko naselje Selce). Mesečna količina dovoženega nasipnega materiala na omenjena gradbišča znaša povprečno mesečno 2500 m3. Pri omenjenem odvozu sta dnevno zaposlena dva kamiona prekucnika nosilnosti 5 ton. Ker ne razpolagamo z lastnimi vozili, najemamo prevoze pri Prevozništvu Celje.
# Dovoz premoga na generator opravljajo z vagoneti-prekuc-niki, s pomočjo žerjava in z dvigali. Dnevna poraba premoga presega nekaj sto ton. Pri- tem
Dodaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slilf ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila»Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 33. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje
Prvomajski izlet na Gorenjsko
Kljub temu, da je bil skoraj ves april deževen, smo se vseeno odločili, da gremo na prvomajski izlet,, ki ga nam je nudila naša sindikalna podružnica, l/lete je organizirala na tri strani naše lepe Slovenije in sicer v prelepo Logarsko do-iino, na zeleno Pohorje ter v naš Piran in na čudovito Gorenjsko—Bohinj-Mismo se odločili za Bohinj.
cimmR
Na sam Praznik dela je bilo že pred 5. uro pri metalurškem vratarju res veselo in živahno. Vprašanja so se vrstila: Kam greš Ti m kam Ti. Nekdo pravi: jaj sem se odločil zaRiran, zato ker moji še niso videli morja, drugi v Bohinj, ker tam še ni bil. Pogovori so potekali v prazničnem vzdušju in seveda o važnem vprašanju »ali bo vreme lepo«.
Avtobus je prišel točno ob določeni- uri. Vodje izletov so že klicali svoje prijavljence. Nastale so tudi male pomote, ki so bile z dobro voljo lepo urejene.
Odpeljali srrfo se proti lepi ‘ Kranjski deželi in Gorenjski ter lepemu vremenu naproti.
Naša prva zanimanja vredna točka je bila, ko smo v lepem smrekovem zelenju ob novozgrajeni asfaltirani cesti zagledali letališče »Brnik«. Želeli smo si ga vsi publiže ogledati, pa smo to pustili za ogled ob vrnitvi.
V udobnem »Izletnikovem« avtobusu ob prijaznem šoferju, nam
j% čaisjjitro mineval in že smo biti pri Bohinjskem jezeru. Bo-
hinjski kot je še bil pokrit s snežno odejo.
Vodja izleta tov. Pavel nam je povecjal koliko časa imamo, da se ipovzpnemo do slapa Savi-ce ter kdaj je odhod. Seznanil nas je še z nadaljnjim programom izleta. Takoj po kdsilu se bomo odpeljali na Blejski grad in v Begunje.
Čeravno naši Ičevlji niso bili primerni za sneg, smo šli k slapu Savice.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Film o razvoju Cinkarne
Preteklo jesen so pričeli snemati film o razvoju metalurško kemične industrije -Cinkarne od njene ustanovil-ve, to je od leta 1873 do danes, prikazoval pa bo tudi vse nadaljnje rekonstrukcije posameznih obratov in izgradnjo novih objektov.	^
Film bo služil v komeroialne in propagandne namene, za uvajalne seminarje, namenjen pa bo tudi šolskim ekskurzijam.
Prvi del fUnja je že posnet. Ta del zajema proizvodni proces v objektih, ki jih bodo zaradi za-
starelosti porušili (pražarna, aglomeracija) ali pa rekonstruirali (stare peči v topilnici). Drugi del filma bodo snemali v drugi polovici maja. Ta bo prikazoval preostale metalurške obrate in obrate v kemiji 1. V polelju bodo posneli obrate, ki so bili zgrajeni v bližnji preteklosti (litopon in modri baker) ter obrate organske kemije. *
Preostali del filma pa bo spremljal nadaljnjo gradnjo posameznih objektov do zaključne faze.
Snemalno knjigo za film o Cinkarni sta napisala toVariš Marjan SEDEJ z RTV Ljubljana in tovariš ing. Klemen STEGENŠEK.
Film bo zvočni in bo posnet na 16 mm traku v barvni tehniki, dolg bo 600 metrov.
Na dan pred praznikom delovnih ljudi so bili skoraj vsi člani našega kolektiva prijetno presenečeni. Ko so zjutraj hiteli na delo, jih je že na daleč pozdravljal mogočen mlaj, ki se jejiošato vil proti nebu, kakor da bi hotel pregnati redke toda preteče oblake.___________
Ta dan je v celotnem kolektivu prevevalo svečano vzdušje, ki se je proti poldnevu še okrepilo, ko so zadoneli zvoki bonbenih pesmi — igral .jih je orkester godbe na pihala železničarskega ZKUD France Prešeren.
Podpredsednik IO sindikalnih podružnic Cinkarne tovariš Viktor Tratnik je pozdravil udeležence proslave. Nato je glavni direktor podjetja, tovariš ing. Drago Ceh spregovoril o pomenu tega mednarodnega praznika vsega človeštva. Med drugim je dejal: »Letošnji prvi maj proslavljamo ob 20-letnici zmagovitega zaključka narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije. Boj za svobodo, za enakopravne odnose med ljudmi in narodi, za svobodo dela in duhovnega ustvarjanja so delovni ljudje naše domovine kronali z ve'ličastver nimi zmagami.« Poudaril je pomen tegd velikega boja, ki je terjal številna življenja in je opozoril na našo dolžnost, da nadaljujemo z gradnjo na temeljih, ki so bili postavljeni v najtežjem obdobju naše zgodovine.
Tovariš direktor je v svojem govoru omenil uspehe, ki jih je
dosegel naš kolektiv in naloge, ki so še pred nami. Ob zaključku je dejal: »Z decentralizacijo sredstev nam je skupnost prepustila precejšen del teh sredstev, ki jih bomo morali v prihodnjem obdobju pametno uporabiti za nadaljnje povečanje obstoječih kapacitet in rekonstrukcijo,zastarelih obratnih .naprav. Le. na ta način in s povečano produktivnostjo dela ter s krepitvijo samoupravljanja, katerega moramo še bolj približali neposrednemu pro-' izvajalcu, bomo kos nalogam, s katerimi nas je zadolžila naša skupnost.
V tem 20-letnem obdobju od osvoboditve do danes smo hodili po težki in naporni poti, toda celotna koncepcija izgradnje socializma v naši državi je bila pravilna in polna uspehov, o čemer se lahko prepriča sleherni član naše skupnosti. Vse to imaigo zahvaliti neutrudnemu delu in prizadevanju naše komunistične partije pod vodstvom tovariša Tita.«
INSTRUMENTALNI ANSAMBEL Je prijetno zaigral. Nihče ne bi verjel, da plonitke In pionirji — glasbeniki vadijo komaj eno leto
MLADI ESPERANTISTI se pripravljajo na skorajšnje mednarodno srečanje esperantistov. Kaže, da bodo poželi velik uspeh.
Kakor vsako leto ob prazniku dela se je tudi to pot delovni kolektiv spomnil zaslužnih tovarišev, ki v naši sredini že tri desetletja požrtvovalno delajo. Letos je bilo izrečeno priznanje trem tovarišem in sicer: Jožetu Verniku, mojstru iz mehanične delavnice, Francu Korošcu iz priprave dela in Juriju Zabsvu, I. topilcu. Prva dva sta bila nagrajena za 30-tetno delo v Cinkarni z zapestnima urama, tovariš Zabav pa je prejel denarno nagrado za 25-letno delo'v naši topilnici. Ko so se nagrajenci zahvalili kolektivu za priznanje, so vzpodbujali ^se mlajše tovariše in jim zaželeli, da bi tudi oni učakali tak jubilej v naši sredini.
V kulturnem sporedu so sodelovali učenci IV. osnovne šole in Osnovne šole Franja Vrunča s Hudinje ter pevski zbor KPD Ivan Cankar. Prvi so se predstavili z zborno recitacijo M. Klopčiča: »Balada o kurjačevih očeh«, in z orkestrom harmonikarjev ter
kitaristov, ki je pod vodstvom prof. Tratnika zaigral dve skladbi.
Prijetno so presenetili učenci osnovne šole na Hudinji, ki so naš kolektiv seznanili z mednarodnim jezikom — esperantom. Njihov pevski zbor je zapel štiri pesmi v esperantu, folklorna skupina pa je zaplesala slovensko narodno Ob bistrem potoku in srbsko Doktore glava me bole.
Mladi esperantisti se pripravljajo na mednarodna srečanja esperantistov v Mariboru in Beli Palaaki, povabili pa so jih tudi delavci — esperantisti iz Zahodne Nemčije, kjer bo letos svetovni kongres delavcev — esperantistov (SAT — kongres).
Ob koncu je zapel še moški pevski zbor Ivan Cankar, v katerem sodelujejo številni člani našega kolektiva.
Zakaj podražitev toplega obroka
Po sklepu centralnega delavskega sveta je bila cena toplemu obroku za leto 1964 določena na 120 din. Neposredna udeležba posameznika pa na 70 din. Zaradi večkratne podražitve živil so dejanski stroški obroka že v letu 1964 porasli od 123,10 din v mesecu januarju na 148,55 din v mesecu decembru 1964. Povprečni letni stroški za en topel obrok v letu 1964 so bili 135,91 dinarjev. Te negativne razlike, ki so nastale zaradi podražitve živil je podjetje krilo po tromesečnih obračunih iz sklada osebnih dohodkov.
S prvim januarjem so cene mesa zopet porasle in to za 45 %.
Ce primerjamo sedanje cene . živil s cenami v decembru 1963 so cene nekaterih živilskih artiklov precej višje. Tako je na primer povprečna cena mesa v strukturi toplega obroka sedaj višja za okoli 57 %, kruha za 23%, ostalih živil pa za 20%. f Porasli so pa tudi režijski stroški zaradi zvišanja osebnih dohodkov osebju v kuhinji toplega obroka.
Vse omenjeno ter razno manipuliranje in preprodajanje blokov je bilo povod, da je centralni .delavski svet sklenil zvišati stvarno bruto ceno toplemu obroku od sedanjih 120 dinarjev na 203 dinarjev za obrok.
Samoprispevek koristnikov znaša odslej 100 din za obrok, preostala polovica cene obroka' pa bo krita iz sklada osebnih dohodkov, pred razdelitvijo. To zvišanje cene toplemu obroku velja od 1. maja 1965 dalje. D. M..
CINKARNAH
S KAMERO PO OBRATIH
NAŠ INTERNI TRANSPORT — VZROK NEŠTETIH POŠKODB
/
Ko začnemo govoriti o našem internem transportu, si nehote predstavljamo zastarela in spoštovanja vredna transportna sredstva v obliki raznih vozičkov, ki jih po navadi preobremenjene potiskamo, ali vlečemo po slabih tirih, ali transportnih poteh. Večkrat ima tir, ali pot kombinirane ovire, kot so popolnoma neuporabne vrtilne plošče, razne luknje v podu 'in podobno. Vse to je še dediščina, ki smo jo po osvoboditvi prevzeli in jo postopoma nadomeščamo z bolj ustreznimi transportnimi sredstvi. Na žalost je modernizacija transportnih
sredstev zelo počasna lin so obrati kot na primer«valjarna, kjer bomo morali čimprej misliti na zamenjavo zastarelih in neustreznih vozičkov.
Pripeti se, da so tako zastarela in neustrezna transportna sredstva s strani obrata in strojne službe prepuščena na milost in nemilost, oziroma zmanje in neznanje delavcem, ki jih uporabljajo. Zato je neredno vzdrževanje transportnih sredstev in poti pogosto vzrok številnih poškodb.
Če je to res ali ne, naj pokažejo slike.
Ovira na tiru — ležaj za vrtilno ploščo nadomeščen s cinkovimi bloki
Slabo pritrjen podstavek vozička za bloke povzroči nestabilnost tega ter je lahko izvor številnih nesreč.

»Strokovno« pritrjen oje vozička za transport cinkovih odrezkov tudi lahko povzroči poškodbo ali celo nesrečo.
Neustrezen in naporen transport k blok progi
Na takšnem vozičku, ki zaradi odstranjenih gumijastih obročev na eni strani visi, prevažamo gladke cinkove trakove. Ti lahko zdrsijo in padejo nekomu na noge
ALI NI MOGOČE POOSTBITI VARNOSTNIH UKREPOV?
Zgodilo se je nekega zgodnjega nedeljskega jutra v mesecu marcu. Jutranji, hlad je skušal ublažiti vročino okoli destilacijskih peči v topilnici.
Tovariš Franc KUGLER, drugi topilec, je bil ta dan določen za vlečenje cinka pri 1. in 2. destilacijski peči. Pri vlečenju čipka v drugi voziček, je tega odpeljal na prostor, za posnemanje trebe-ža. Tov. Kugler je vzel lopato za posnemanje trebeža, ki je bila naslonjena na japaner za odvoz trebeža. Pri prvem vtiku lopate v voziček napolnjen s tekočim cinkom je prišlo do eksplozije in brizganja cinka. Ker je tov. KUGLER stal nedaleč od vozička, mu je sunek zraka snel ščitnik in klobuk z glave. Pri tem pa mu je cink brizgnil deloma po obrazu, deloma po roki in nogi.
Ponesrečencu je nudila strokovno pomoč dežurna medicinska
sestra obratne ambulante, ki je istočasno poskrbela za takojšnji prevoz v bolnišnico.
Pri analizi nesreče je ugotovljeno, da je lopato, s katero je ponesrečenec posnemal, našel naslonjeno na japaner. Ta je opremljen z gumijastimi kolesi. Ponesrečenec ni vedel, da je pred kratkim eden od topilcev polival kolesa japanerja, ker se je začela guma zaradi neposredne bližine ogorkov in vročih predležev topiti. Do eksplozije je prišlo, ker je bila lopata vlažna, ponesrečenec pa tega ni mogel niti predvidevati, nrti opaziti.
Da bi preprečili podobne primere bo potrebno, da obratovod-stvo topilnice določi prostor za odlaganje posnemalne lopate, ki bo na takšnem mestu, kjer se ne bo smelo manipulirati z vodo. Izvajanje tega ukrepa pa se mora kontrolirati. Rudolf Malinovsky
NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI
V mesecu marcu je bilo:
31 poškodb pri delu s 453 izgubljenima dnevi in 3 poškodlbe na poti z 83 izgubljenimi dnevi Skupaj 34 poškodb s 536 izgubljenimi dnevi
Analiza vzrokov poškodb:
Število poškodb
Odstotek
Vzroki poškodb
17	(54,81)	zaradi neprevidnosti
2	( 6,46)	zaradi neprevidnosti in tehnične zastarelosti transportnih sredstev
1	( 3,23)	zaradi neprevidnosti in neustreznih prostorov
2	■	( 6,46)	zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj in nezadostnega poduka o varnosti pri delu
2	( 6,46)	zaradi Zastarelosti strojev in naprav ter neustrezne tehnične zaščite
3	( 9,68)	zaradi neustreznega načina dela in pomanjkljive varnostne kontrole
4	(12,90)	zaradi nediscipliniranosti in pomanjkljive varnostne kontrole
Analiza vzrokov poškodb v mesecu marcu v-celoti ne odstopa od strukture v preteklih mesecih.
Izvor poškodbe	V marcu	V prvem trimesečju 1965	1964		
Proizvodni proces	16	36	.35	
Vzdrževalna dela	3	14	• 20	
Interni transport	12	28	25	
Ostala dela	—	8	7	
Skupaj:	31	86	87	
Primerjava strukture poškodb po 'izvoru v prvem trimesečju s povprečjem treh mesecev preteklega leta nam pove, .kakšne uspehe smo dosegli pri posamezni dejavnosti.
Pni proizvodnem procesu nismo dosegli nobenega napredka. Število poškodb za prvo trimesečje je v primerjavi s povprečjem preteklega leta še za okoli 3 odstotke višje. Pri vzdrževalnih delih pa smo število nesreč znižali za 6 poškodb, to je 30 odstotkov manij poškodb v primerjavi s trimesečnim povprečjem leta 1964. Pri podrobnejši analizi ugotavljamo, da je od skupnega znižanja 6 poškodb dosegla samo ekonomska enota vzdrževalnih obratov za 5 poškodb boljše rezultate, kar predstavlja okoli 35 odstotkov manj poškodb.
Pri vzdrževalnih delih vezanih s proizvodnjo v samih obratih,
NEKAJ PODATKOV 0 PROBLEMATIKI NEZGOD
(Nadaljevanje)
V prejšnjem sestavku smo skušali prikazati, kateri deli telesa šo v posameznih obratih najčešče poškodovani pri obratnih nezgodah. Dobili smo neko zaporedje, ki je v .primerjavi s prejšnjimi le-
ti precej konstantno.
Odgovorimo še na drugo vpia-šanje, ki se nam poraja to je: kakšen, je karakter, narava poškodb v posameznih obratih.
Najlažje bomo to razvideii iz pregledne tabele:
pa se je število poškodb zmanjšalo samo za 16 odstotkov.
Število nesreč pri internem transportu pa je naraslo za 12 odstotkov, to je za 3 poškodbe. Zanimivo je, da v transportnem oddelku pokaže primerjava s preteklim letom občutno znižanje poškodb (za 4 poškodbe, to je 66 odstotkov, medtem ko je število nesreč pri internem transportu, ki. je povezan s proizvodnjo v posameznih obratih, naraslo v primerjavi z letom 1964 za 7 poškodb, to je za 30 odstotkov.
Iz teh podatkov sklepamo, da moramo naše prizadevanje za zniževanje nesreč posvetiti direktno proizvodnim obratom. Proizvodnja in z njo povezan transport zahtevata intenzivno zainteresiranost po vprašanju ustreznih ukrepov za preprečevanje in postopno zniževanje števila in resnosti poškodb.
Obrat:	Odstotek udarjenin	Odstotek raztrganin in urezov	M. > 2 § p	Odstotek zlomov	Odstotek opeklin	Odstotek tujkov v očeh	Skupaj
Topilnica	25,2	16,2	5,4	3,6	47,8	1,8	iee
Pražarna	29,2	16,6	12,3	4,2	33,3	4,2	ICO
Keramika	38,4	15,4	30,7	7,7	—	7,7	ICO
Kemija I	35,4	13,9	7,6	11,4	31,7	—	ICO
Kemija II	18,7	12,5	12,5	12,5	31,2	12,5	ICO
Mehanična delavnica	51,0	16,3	40,8	12,2	6,1	10,2	ICO
Valjarna	27,0	27,0	13,5	5,6	24,3	2,6	ICO
Transport Pomožna	50,0	6,3	18,7	18,7 v	6,3	—	100
oddelek	57,1	28,5	—	—	14,3	—	IGO
Energetika	30,0	10,0	10,0	10,0	20,0	10,0	ICO
Stavbni in ■huzarski oddelek	58,8	17,7	5,8	11,8	5,8		100
Uslužbenci	50,0	—r	—	50,0	—	' —	ICO
Povprečno:	34,8	16,3	8,7	8,4	25,8	3,4	:ob
Iz tabele je	razvidno, da		so varniškega povprečja, saj npr. v				
najpogostejše	»A«	poškodbe topilnici vodijo opekline, v					k er a-
udarjenine, sledijo opekline, raztrganine in urezi, zvini in zlomi ter tujki v očeh.
Za posamezne obrate pa so razvidna značilna odstopanja od to-
miki in kemiji I udarjenine, v valjarni urezi in udarjenine itd.
Ako primerjamo sedaj kaiakter teh »A« poškodb z »B« pe-škodbami, je slika naslednja:
e
'E
u
^ <0
■o
p
!s>s
S 5 S
•3 S
■c >
2Š
5
M .
2 o o e % g
r«s
f.5
O —<
M
||-s
ji*
•S 8* 8* Sl S'5>
»A« poškodbe »B« poškodbe
34,8
39,1
16.3
27.3
8,7
9,6
8,4
4,6
25,8
15,3
3.4
3r9
Primerjava tovarniškega po-
. vprečja za obe vrsti nezgod nam pokaže, da bistveno izstopajo pri »A« nezgodah opekline in zlomi,
medtem ko so ostale vrste nezgod češče zastopane pri nesrečah izven dela kot pni delu.
Dr.'Slavko Sopar
Primerjava števila poškodb in števila izgubljenih dni v posameznih ekonomskih enotah v marcu lani in letos
število poškodb	število Izgubljenih število izgubljenih
na IM zaposlenih	dni na 1 poškodbo dni na 1 zaposlenega
	1944	1965	1964	1965	1964	1965
Metalurgija Predelovalni	26,1	31,6	12,7	10,7	3,32	3,39
obrati	11,7	41,2	7,5	13,4	C,96	5,53
Kemija I in III	27,9	24,5	25,4	10,6	7,08	- 2,61
Kemija II Vzdiževalni	16,7	20,0	19,0	11,0	3,17	- 2,20
ebrati	25,8	3,13	12,2	79,0	3,13	2,47
Uprava	8,43	2,02	28,8	44,0	2,42	0,98
Povprečje	19,4	17,7	17,3	14,6	3,34	. 2,58
LETOS 28 KREDITOV
TUDI ZA INDIVIDUALNO GRADNJO CDS NAMENa PRECEJŠNJA SREDSTVA
Kakor prejšnja' leta tako je tudi letos centralni delavski svet na predlog upravnega odbora odobril' finančna sredstva, oziroma posojilo individualnim graditeljem stanovanjskih hiš, to je tistim, ki samostojno zidajo ali popravljajo hišo oziroma stanovanje. Osemindvajset prosilcev bo letos dobilo posojilo v skup-
nem znesku 21,243.000 dinaijcv. Tudi s takšnimi posojali se da. precejšnjemu številu naših delavčev rešiti stanovanjsko vpta-šanje.
D. M.
C fcURUF
PRVOMAJSKI IZLET
Uveljavljanje pokojninske dobe
SAMO ŠE 2 OZIROMA 5 LET JE CAS ZA UREDITEV POKOJNINSKE DOBE
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju je določil končni rak, v katerem si zavarovanci še lahko uveljavljajo pokojninsko dobo, na podlagi izjave prič. Za uveljavljanje pokojninske dobe, ki se po zakonu računa kot posebna doba, je treba -vdožiti zahtevek najpozneje do 31. decembra 1966, v kolikor se taka doba dokazuje z izjavami prič (k posebni dobi spada tudi opravljanje privatne Obrti). Za priznanje dobe iz delovnega razmerja je zavložitev zahtevka določen končni rok 31. december 1869.
Po preteku navedenih rokov bo mogoče uveljavljati pokojninsko dobo s pričami samo v izjemnih primerih — če zavarovanec dokaže, da v določenem roku iz objektivnih razlogov ni mogel vložiti zahtevka in pa one osebe, ki v tem roku niso bile v delovnem razmerju, oziroma zavarovane in zaradi tega niso vložile zahtevka. Te osebe pa morajo vložita zahtevek v teku enega leta od dneva nastopa delovnega razmerja, oz. od dneva, ko so postale zavSrovane.
Zahtevke za ugotavljanje po- -kojninske dobe je treba vložiti pri občinski komisiji za zavarovalno dobo. Če stranka ni zadovoljna z rešitvijo občinske komisije, lahko vloži pritožbo na komisijo druge stopnje. Pritožbe je treba vložiti preko občinske komisije v roku 15 dni po prejemu odločbe. Odločba komisije druge stopnje je dokončna. Proti tej odločbi je možno sprožiti upravni spor pri Republiškem vrhovnem sodišču, vlogo je treba oddati v roku 30 dni po prejemu odločbe.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ko se vzpenjaš po gozdu proti slapu, ne veš, kaj je lepše, ali gozd v katerem je še dosti snega, a bukev, kot da se ne zmeni zanj, se je odela v svoje novo zeleno oblačilo. Takšni kontrasti so redki. Pod zeleno bukvijo, si lahko grabil sneg im se kepal ali delal snežnega moža, malo dalje pa si lahko trgal živo resje. Od takiih barv in lepot se težko ločiš. Toda morali smo se vrniti v dolino, saj se je bližal čais odhoda.
Vrnili smo se do jezera, ker pa nam je čas dopuščal, smo se z žičnico peljali na prelepo smučišče Vogel. Vse, kar nam je nudil vzpon z žičnico, se ne da opisati, ker ne najdeš tako lepih besed. Bohinjsko jezero se ti nudi v vsej srvoji lepoti svojih barv, obrobljeno s kamnitim vencem. Ko stopiš z žičnice in zagledaš kristalno bele Julijce z mocjočrcim očakom Triglavom ter čudovito smučišče, želiš le to, da bi vsaj en dan lahko živel med temi kristali, med tem mogočnim vencem naših lepih gora.
Nadaljevali smo pot prot: Bledu, spremljal nas je čudovit topel sončni dan.
Ogled Blejskega gradu m muzeja pa pohajkovanje po gradu, nam je res nudilo praznično razpoloženje. Kdo vse ni prišel na grad, ljudje raznih narodnosti, lahko bi rekel predstavnik: vseh 'kontinentov sveta in vseh naših sosedov. Grad je bil pravi babi-lon saj si na vsakem koraku slišal drugo govorico.
Bili smo disciplinirani, saj to je bilo v našo korist. Odhod v Begunje je bil točno po dogovoru.
Pred vstopom v muzej NOB nam je vodič povedal koliko naših, slovenskih domoljubov je bilo zaprtih v tej kaznilnici, mučenih, odgnanih v razna koncentracijska taborišča in ustreljenih.
Po ogledu desetih zloglasnih celic z dokumentarnim gradivom ne moreš verjeti, da je to res za nami in srh te spreleti, da bi se še kdaj v človeški zgodovini to ponovilo. Obiskali smo tudi grobove. Ko čitaš imena žrtev in letnice rojstev, ko stojiš ob grobu, se čudiš, da živiš. Oni so vse darovali, a mi jemljemo njihove sadove in se vprašamo, ali jih dovolj cenimo.
Razgovor je še dolgo potekal o grozotah, ki jih je sejala fašistična drhal.
Na poti domov smo si še ogledali letališče »Brnik«, nato pa smo se odpeljati naravnost proti Celju.
Res smo si ogledali mnogo, mnogo lepega. Želimo si, da bd nam sindikalna podružnica še kdaj nudila izlet v naše lepe predele Slovenije in se ji iskreno zahvaljujemo, kakor tudi tov. Pavlu za lep program izleta.
Program prireditev
V POČASTITEV MESECA MLADOSTI IN 20. OBLETNICE OSVOBODITVE
(Nadaljevanje z 2. strani)
Od 24. do 29. maja medobratno športno tekmovanje v namiznem tenisu, šahu, streljanju in po možnosti malem nogometu.
29. maja zaključek medobrat-nih tekmovanj v športu in javna prireditev »Spoznavaj naše obrate«, prav tako medobratno tek-
movanje. Družina Počitniške zveze pa bo priredila »Plavi večer«.
To bi bjl okvirni program vseh prireditev v počastitev meseca mladosti, jasno pa je, da bo še veliko prireditev, katere niso vnešene v ta program. Naša želja pa je, da ta program dosledno izpolnimo.	R. Terglav
SPOZNAJMO NAŠE OBRATE • SPOZNAJMO NASE OBRATE • SPOZNAJMO NASE OBRA
KAJ PROIZVAJAJO V OBRATU KEMIJA II.
Ta — organski — obrat Cinkarne proizvaja širok asortiment barvil za tekstil, usnje in papir — poleg tega pa še tekstilna pomožna in konservirna sredstva. Proitvodov je zaradi različnih zahtev posameznih tekstilnih vlaken zelo veliko — daleč preko 100 — tehnologija vsakega barvila strogo specifična — vendar lahko vseeno grupiramo po načinu proizvodnje vsa barvila v tako imenovana ledena ali azo barvila in žveplena barvila.
Za izdelavo barvil je potrebno veliko število najrazličnejših pol-produklov in intenpediatov kom-
ICIJtliA
MM 6
pliciranega sestava — derivati benzena in naftalena — amino-naftol — sulfonske, kisline, ben-zidina itd., ki jih obrat izdeluje deloma sam, deloma pa uvozi.
Večina barvil izhaja iz procesa v obliki 20 do 30 % paste; te po-
sušijo v komornih sušilnicah do koncentrata — netipa, zmeljejo v mlinih, razredčijo z redčili (Na-sulfat itd.), tipizirajo z malenkostnimi dodatki drugih barvil na standard, embalirajo in vskladiščijo.
Tako lahko organsko kot tudi lokacijsko razdelimo obrat v oddelke za proizvodnjo; barvil (AZO I in AZO II), intermediatov (!. oddelek), žveplenih barvil (II. oddelek) in oddelek dodelave barvil (sušenje, mletje, tipizira-nje III. oddelek).
Ostale zgradbe so še: skladišče netipov, embalaže, surovin, sanitarni prostori, kotlarna itd.
Oddelka AZO I in AZO II
Izdelava azo-barvil zahteva sicer za vsako barvilo lasten tehnološki proces, vendar'so nekatere operacije podobne, tako da lahko razdelimo celotno izdelavo na več skupnih operacij:
# Raztapljanje aminov oziroma diaminov ali njihovih deriva-
tov in diazotiranje (če je ena amino skupina) oziroma tetrazo-tiranje (če sta dve amino skupini).
#	Raztapljanje komponent za pripajanje. Spojine za pripajanje so hidroksi, amino ali amino hidroksi, derivati benzola ali naftalena, ki imajo v svojem sestavu še lahko druge skupinei kot so — sulfo, acetilno itd.
£ Pripajanje azo na diazo komponento (2 na 1) s čemer dobimo že barvilo s karakteristično -N = N skupino. V nekaterih primerih je to že barvilo z ustrezajočimi lastnostmi, sicer pa na nastalo barvilo pripajamo še kakšno drugo diazo komponento, ki spremeni nianso v željeno smer ali poveča obstojnosti barvila.
0 Izločanje barvita iz raztopine in filtracija barvila.
#	Sušenje paste.
#	Mletje in tipiziranje barvila na standard.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Aktivnost v ODS ni zadovoljila
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delavski svet delovne enote vzdrževalnih obratov je imel doslej 7 rednih sej. Tudi ta delavski svet se je sestajal približno vsakih 45 dni. Udeležba na sejah je bila v začetku mandatne dobe še kar zadovoljiva, medtem pa je bila na zadnjih dveh sejah zelo slaba. Ena seja sploh ni bila sklepčna, zaradi tega so jo morali preložiti.
Na svojih sejah so delavski sveti obravnavali naslednja vprašanja: redno so spremljali, kako so bili izpolnjeni mesečni proizvodni načrta. Postavljali so mesečne načrte, za svoje enote, seveda v okviru načrta, ki ga je 'sprejel centralni delavski svet za celo podjetje. Delavski sveti de-
lovnih enot so bolj ali manj analizirali in predelali razna poročila o higiensko tehnični zaščiti v enotah. Posebno pozornost so posvetili delovni disciplini in neopravičenim bolezenskim izostankom. Nekaj nediscipliniranih članov, ki so imeli po sedem in tudi več neopravičenih izostankov z dela, so že izločili iz svojih enot.-
Na predlog delavskega sveta delovne enote metalurgija so tudi ostali delavski sveti sprejeli sklep, da bo vsak, ki neopravičeno izostane, kaznovan tudi s tem, da se mu odvzame dodatni dopust. Za en neopravičen izostanek se odvzame en dan dopusta, za dva izostanka dva dni itd. Do letošnjega leta je ta sklep veljal samo za delovno enoto metalur-
gije, ker ga je samo ta delavski svet že pred dvemi leti sprejel. Ob sprejemanju zaključnega računa so sodelovali vsi delavski sveti s svojimi predstavniki na seji centralnega delavskega sveta. Sprejemanje zaključnega računa je na splošno bolj problematična stvar, namreč glede časa, saj mora biti gotov že v sredini februarja. O zaključnem računu so delavski sveti bolj temeljito razpravljali po sprejemu na centralnem delavskem svetu.
Več pozornosti so enote posvečale tromesečnim obračunom in polletni bilanci. Ta poročila so bila pripravljena tako, da je lahko vsak član našega kolektiva seznanjen kako podjetje posluje in kakšni so uspehi in neuspehi podjetja.
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. maja do 15. junija 1965:
KINO UNION:
Od 15. do 17. maja
»AMERIKA — AMERIKA« ameriški film Od 18. do 21. mala
»SKRIVNOST ŽIVLJENJA« ameriški barvni film Od 22. do 25. maja »UBITI OPONASAVCA« ameriški film Od 26. do 28. maja »BREZPRAVNA UMETNICA« ruski barvni Cs film Od 29. maja do 1. junija »TEŽKO JE ŽIVETI« italijanski film Od 2. do 4. junija »MOŠKI V PRECEPU« norveški film Od 5. do 8. junija »KAPETAN OGENJ« francoski barvni Cs film Od 9. do 13. junija »OTROCI KAPETANA GRANTA« ameriški barvni film Od 14. do 16. junija »KAPETAN COPATA« frnneoski film
KINO METROPOL:
Od 12. do 16. maja »VINETUO II« jug.-nemški barvni Cs film Od 17. do 18. maja »ŽIVALI« frnneoski film Od 19. do 21. maja »VRTINEC« jugoslovanski film Od 22. do 24. maja »ANA KARENINA« ameriški film Od 25. do 26. maja »PAVEL BALUJEV« ruski Cs film /
Od 27. do 31. maja »Z OGNJEM IN MEČEM« franc.-italijanski barvni Cs film Od 1. do 3. junija »LAŽNI DIPLOMAT« mudžarski Cs film Od 4. do 7. junija »TAJNI ARHIV NA ELBI« nemški film Od 8. do 11. junija »MOŽ, KI JE LJUBIL VOJNO« ameriški film
Od 12. do 14. junija »ŽIVLJENJE ZA RUTH« angleški film Od 15. do 17. junija »UČITELJ IZ VIDJEVANA« Italijanlskl film
LETNI KINO:
Od 16. do 17. maja »ZADNJI SOMRAK« ameriški barvni Cs film Od 18. do 19. maja »ESNAPURSKI TIGER« ameriški barvni Cs film Od 20 do 21. ma ja
»INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK« ameriški barvni Cs film Od 22. da 23. maja »V SLUŽBI PANCHA VV1LLE« mehiški barvni VV film Od 24. do 26. maja »ČLOVEK, KI JE LJUBIL LIBERTY VVALLANCEA« ameriški film Od 27. do 28. maja »DEVETINTRIDESETA STOPNICA« angleški barvni film
Od 29. do 31. maja »ALAMO I«
ameriški barvni Cs fUm Od 1. do 2. junija »ALAMO II« ameriški barvni Cs film Od 3. do 4. junija »RODOŠKI VELIKAN« italijanski barvni Cs film Od 5. do 7. junija »GREH LJUBEZNI« španski barvni film Od 8. do 10. Junija »BRAVADOS«
Ameriški barvni Cs film Od 11. do 13. junija NAVARONSKA TOPOVA« ameriški barvni Cs film Od 14. do 15. junija »NEVESINJSKA PUŠKA« jugoslovanski film
Predstave so vsak dan ob 16., 18., In 20. url, v letnem kinu pa ob 20. url. Program objavljamo po podatkih Kino-podjetja Celje In za spremembe ne odgovarjamo.
Novice iz SLG
Za 20-letnlco osvoboditve Je Slovensko ljudsko gledališče Celje u-prizorllo Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Delo prikazuje vzpon slovenskega kapitalizma, proces, ki ga jc naša revolucija zavila in do-končo leta 1945 pokopala. Režiser Juro Kislin-ger |e dramo posodobil, dal ji je globlje psiho loške razlage, ki nam čas, v katerem je delo nastalo, človeško približa. Na fotografa)! sta Janez Bermež ln Sandi Krošl.
J, Ž,
V sredini Janškega leta so delovne enote oziroma sveti temeljito razpravljali o spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Kričeča nesoglasja so bila odpravljena tako, da pri nas že v lanskem letu ni bilo mesečnega osebnega dohodka, ki bi bil manjši od 30.000 dinarjev. Letošnji povprečni osebni dohodek pa znaša preko 60.000 dinarjev, kar pomeni, da tudi najmanjši osebni dohodek v našem podjetju znaša preko 37.000 dinarjev.
Enote oziroma delavski sveti enot so posvetili precej pozornosti naši investicijski gradnji; metalurgi povečanju . proizvodnje cinka, predelovalni obrati razširitvi svojih obratov, kemiki večji proizvodnji kemičnih izdelkov in zgraditvi novih obratov v skladu s perspektivnim načrtom.
Poleg navedenega so delavski sveti po enotah razpravljali še o raznih manjših problemih, ki so se pojavili v obratih ter o raznih prošnjah in pritožbah naših delavcev.
Omenili bi še, da so se delavski sveti naših delovnih skupnosti, razen delavskega sveta uprave, zelo redko sestajali. Delavski svet enote investicije in razvojni inštitut se je sestal samo dvakrat. Delavski svet enote komerciala in transport pa trikrat. Medtem pa je delavski svet enote uprava imel šest sej. Ta delavski svet je razpravljal o problemih svojih oddelkov tar o proizvodnih rezultatih celotnega podjetja. Delo tega delavskega sveta je zadovoljivo.
Politične organizacije, kakor tudi šefi teh sektorjev, oziroma služb, bodo morali v prihodnje posvetiti več pozornosti in časa razvoju delavskega samoupravljanja v teh enotah, sicer sveti v teh dveh enotah ne bodo bolj zaživeli.
D. M.
Zahvala
Ob bridki izgubi moža in očeta ANTONA TURNŠKA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Sindikalni podružnici Cinkarne, kolektivu gradbenega pddelka ter priprave dela.
Posebej se zahvaljujemo dr. ŠOPARJU in zdravstvenemu osebju obratne ambulante Cinkarne. Iskrena hvala tov. TRATNIKU za prisrčne poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča
družina TURNŠEK
Dopisujte v noš list!
7 m m i H
ljub, Zajšek Ferdinand, Jurčec IMUJo, Pavlin Anton, Fruk Mirko, Krsnik Stanko, Kufner Viktor, Dešdjek Josip, Stres Herman, Martlnuč Anica, Sajovic Rihard, žilic Ismet, Rojnlc Ivan, Jovanovič Blagoje, Kunej Edmund, Klasič Dragutin, Kolar Milan, Vrežanovič Lju-biša, Mesarič Stefan, Srb jan In Dragutin, Rugeni Franjo, Košec Feliks, Ki-cič Peter, Kolar Jože, Soline Jakob, Jegdič Veljko, Sklehek Milan, s Zupanc Jožefa, Hočevar Jože.

swE5 Cinkarna: Ingrad 37,5 : 26,5
Dne 15. aprila je bilo v počastitev praznika dela in 20-let-nice osvoboditve prijateljsko srečanje s šahisti Ingrada. Odigran je bil brzotumir po »ševeniškem sistemu« (10 minut za partijo), na osmih ideskah. Šahisti so igrali 8 kol.
To je bila prva tekma, ki so jo naši člani igrali po tem sistemu. Prav zaradi tega je bilo negotovo, katero moštvo ima več možnosti za zmaoo, kar dokazujeta prva dva kola v katerih je obakrat bil rezultat neodločen. Šele trčtje in četrto kolo je pokazalo, da imajo naši igralci izglede na zmago, kar jim je res do konca tekmovanja uspelo uresničiti, čeravno so sedmo kolo igralci Ingrada odločili v svojo korist.
Rezultati posameznih kol:
1.	kolo Ingrad : Cinkarna 4—4
2.	kolo Cinkarna : Ingrad 4—4
3.	kolo Cinkarna : Ingrad 5—3
4.	kolo Cinkarna : Ingrad 5—3
5.	kolo Cinkarna : Ingrad 5,5—2,5
6.	kolo Cinkarna : Ingrad 4,5—-3,5
7.	kolo Ingrad : Cinkarna 4,5—3,5
8.	kolo Cinkarna : Ingrad 6—2
Za naše moštvo so igrali: Tomič (osvojil 6 točk), ing. Ružič, Arh, Jovanovič, ing. Pipuš (vsi 5,5 točk), Dečko (4), ing. Klin-ger (3,5), Šnajder (2 točke):
Prijateljsko srečanje šahistov: Šele po četrtem kolu se je izkazalo, kdo bo zmagovalec
Vrednost točke
i?
APRIL IMS	•§-
, JI
I.	EKONOMSKA ENOTA METALURIG1JA:
1.	Prepražarna In žveplena kislina............... 145,57
2.	Aglomeracija................................   145.00
3 Skupine službe (I. In 2.)...................... 154,26
4.	Topilnica surovega in finega cinka ........... 142,40
5.	Cinkovo belilo ..............................  138,11
6.	Keramika.................................. ,	138,10
7.	Skupne službe obratov topilnice.............. 146.38
8.	Povprečje ekonomske enote metalurgije ....	«142,78
9.	Kemični metalurški analitski laboratorij ....	147,14
II.	EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI:
1.	Valjarna clnkove pločevine.................... 138,13
2.	Ctnkograflja.................................  122,79
3.	Oblikovalnlca clnkove pločevine............... 142,87
4.	Clnkovi žlebovi.-..............................137,07
5.	Valjarna žice .	  137,07
6.	Skupne službe predelovalnih obratov............151,83
III.	EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA:
1.	Krontov galun................................  163,10
2.	Na-hldrosulflt in metalk...................... 161,30
3.	Na sulfid.................................. ,	169,23
4.	Litopon, Ba sulfid, Zn-sulfat . ./............ 156,15
3. Svinčeni oksidi............................... 163,96
6.	Superfosfat................................... 146,17
7.	Uftramarin .............................. . ,	140,41
8.	Modra	galica ................................. 155,00
9.	Modri	baker................................. 135,00
10.	Skupne službe anorganske kemije............... 157,70
11.	Obratovodstvo modri baker, modra galica . . .	155,00
12.	Obratovodstvo svinčeni oksidi, ultramarin,	158,96
kromov galun, Na- sulfid...................... 135,70
13.	Kemični obral III, Mozirje..................
IV.	EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA:
z vsemi službami.......................... . . ,	167,00
V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI:
1.	Priprava dela................................  145,50
2.	Strojni	obrat................................. 145,50
3.	Gradbeni obrat................................ 145,30
4.	Merilni obrat..............................,	145,30
5.	Elektro obral................................  145.30
6.	Obrat energetike.............................. 145,30
VI.	PREDRAČUNSKE ENOTE:
1.	Strokovne službe ............................. 145,50
2.	Družbena prehrana............................. 143,50
VII.	CELOTNO PODJETJE .............................. 145,70
10,95
2,40
1U5
8,56
14,02
24,01
-10,41
14,32
7,69
0,04
0,50
0,81
0,60
1.50
Tekmo, ki je bila igrana v pravem tovariškem vzdušju, je vodil tovariš Stane Pertinač.
KADROVSKE
VESTI
V mesecu aprilu so prišli v podjetje: Jenlč Ing. Cedomlr, Kumar Alojz, Cakš Ferdinand, Ovter Martin, Butolen Franc, Leskovšek Herman, Kveder Ivan, Repar Ivan, Rumbak Mijo, Krajnčec Ivan, Kristan Antonija, Štrukelj Anton, Skornlk Emil, Kavaievic Božidar, Kramberger Ing. Boris, Vulovič Bori-voj, Pohote Ivan, Rakun Franc, Srbja-nin Dragutin, Klančnik Anton, Ruganl Franjo, Zarič Dragoljub, Rženlčnik Janez, Varonlč Dragotin, Luknjanovid Bogdan, Popovič Draglša, Pltarič Jožef, Edi Peter, Krajnc Jože, Popovič Ljubila, Korošec Jože, Kužner Ivan, Sinkovič Janko, Brglez Ivan, Vodušek Anton.
Odšli Iz podjetja: Videnšek Ivan, Ma-llš Franjo, Cukovič Cedomlr, Iršič Anton, Pavič Leopold, Mlakar Franc, Dečman Ivan, Kramer Stanislava, Kmecl Jazbec Viktor, Jančič Slavo-Ferdlnand. Jurčec Mijo, Stan-Josip, Stres Sajovic Ri-Jovano-Klasld
Disciplinsko odpuščeni: Parmakovskl Slavko, Pungaršek Karl.
V pokoj so odšli: Vajsenbah Ivan. Poročili so se: Blažan Slavko, Za višek Cveto.
Kri so darovali: Kovče Vinko In Perc Milan, oba Iz topilnice.
/
Strokovna ekskurzija
slušateljev naše TSŠ
V petek, 21. aprila so slušatelji obeh treh letnikov odšli na enodnevno strokovno ekskurzijo.
Slušatelji kemijskega oddelka so obiskali Združeno kemično industrijo Domžale — obrat v Količevem in papirnico v Količevem, bodoči metalurški tehniki pa Železarno na Jesenicah.
Kljub slabemu vremenu in majhni zamudi so člani obeh to-
varn, določeni za Vodenje ekskurzije, pričakali slušatelje. (Pri nais se kaj podobnega ne more zgoditi!)
Na Jesenicah so si Slušatelji ogledali železarski muzej, kjer so se seznanili z razvojem železarske industrije na Gorenjskem. V železarni pa so si pod strokovnim vodstvom ogledali nekatere pomembne proizvodne procese.
Po prireditvi POKA2I, KAJ ZNAŠ!
Muzikanti složno so igrali	Kaj štfrije bodo naredili?
In sl prvo nagrado priigrali.
Se mogoče z njim hkrati brilll