Aktualno Ptuj • Park Ljudski vrt kmalu z lokalom in sanitarijami
O Stran 3

i Î i Štajerski
V središču Slovenija • Skoraj polovica podjetnikov bo morala vrniti državno pomoč
O Stran 6
Ptuj, torek, 20. aprila 2021
Letnik LXXIV • št. 31 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR
Danes priloga
Varna starost
Politika Ptuj • Bo
„doživljenjskim"
direktorjem
odklenkalo?
O Stran 2
Podravje Haloze • Občina Videm bi zapustila LAS Haloze
O Stran 5
Kronika Podravje • Ob
iv	•	• •
državni meji s Hrvaško tudi policisti iz tujine
O Stran 9
Podravje Destrnik • Prvič niso potrdili županovega predloga
O Stran 9
Črna kronika Podravje • V
kroglici mesa se lahko skriva strup
O Stran 24
Podravje • Urgentni center Ptuj: bolnišnica mora zbrati (še) več denarja
Bolnišnica v prodajo zemljišč in stanovanj
Po številnih neizpolnjenih obljubah so Ptujčani, kar se tiče investicije izgradnje Urgentnega centra Ptuj, postali nezaupljivi. Minuli teden pa je padla nova obljuba; že maja naj bi bil sklenjen dogovor o načinu zaprtja finančne konstrukcije. Vodstvo ptujske bolnišnice ima do takrat še dve nalogi: racionalizirati mora projekt in zagotoviti dodatni denar.
Več na strani 3.
Aktualno •
Katastrofa za kmetijske programe
niti za en razred
V središču •
Borl izključe
projekta Življinjl
Foto: Črtomir Goznik
gradovih
V
Naročite Štajerski tednik in izberite darilo!
Vrhunski vzglavnik NEO
ati
Vsestranski mešalnik
2 Štajerski
Aktualno
torek • 20. aprila 2021
Sp. Podravje • Mladi v kmetijskih poklicih ne vidijo priložnosti
Katastrofa za kmetijske programe -dijakov niti za en razred
Vpis na kmetijske programe je iz leta v leto slabši. Program Kmetijsko-podjetniški tehnik na ŠC Ptuj letos obiskuje osem dijakov, v prihodnjem šolskem letu bodo najverjetneje samo štirje. »Postavljeni smo pred velik izziv, kako povečati vpis, kako dijakom posredovati tista znanja, ki jih zares potrebujejo, in kako znova narediti naše kmetijske programe prepoznavne,«je povedala Darja Harb, ravnateljica pred kratim oblikovane Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo na ŠC Ptuj (ki združuje bivšo biotehniško in ekonomsko šolo).
V ta namen so se povezali z Zvezo slovenske podeželske mladine (Zveza) in na skupnem virtualnem srečanju iskali odgovor na bistveno vprašanje: kaj lahko naredimo skupaj, da bo kmetijstvo privlačnejše za mlade.
Učni program iz pradavnine
Člani Zveze so izpostavili številne pomanjkljivosti kmetijskih programov v celotni Sloveniji. Izpostavili so, da je predmetnik preveč splošno zastavljen in velikokrat so znanja, ki jih profesorji poučujejo, že zastarela. Ponekod dijakom še vedno predvajajo črno-bele posnetke in poučujejo s pomočjo učbenikov iz devetdesetih let prejšnjega stoletja!
Bivši dijaki kmetijskih programov v slovenskem prostoru pogrešajo več ur tujega jezika in osnovna ekonomska znanja (računovodstvo, davki, izračun cen proizvodov), osnove kmetijske politike in zakonodaje (razpisi, dovoljenja, izpolnjevanje evidenc).
Eden izmed članov Zveze je iz-
V program Kmetijsko-podjetniški tehnik na Ptuju so vpisani samo štirje dijaki.
postavil: »Ko postaneš mladi prevzemnik, dobiš v roke številne obrazce, ki jih moraš znati izpolniti. Šola bi nas lahko o tem že seznanila.«
Vse bolj so pomembna tudi sodobna znanja s področja prodaje in trženja (spletne trgovine, oglaševanje na socialnih omrežjih...).
Mladi želijo prakso na razvitih kmetijah in ne tam, kjer jih porabijo za pometanje!
»Želimo si, da bi praktični del pouka opravljali v podjetjih in na kmetijah ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Nikakor si ne želimo iti tja, kjer pač manjka delovne sile, saj se velikokrat dogaja, da bodoči kmetovalci dobijo v roke metlo in nič drugega. Praksa bi morala biti omogočena na mojstrskih in razvitih kmetijah, kjer se bodoči kmetovalci lahko naučijo kaj novega in dejansko tudi opravljajo kmetijska dela. Pri praktičnem pouku v šoli se prevečkrat dogaja, da so dijaki v vlogi opazovalca. Pogrešamo tudi več praktičnega znanja in sodelovanja z živilsko-predelovalno industrijo ter več strokovnih ekskurzij na sodobno opremljene kmetije,« je bilajasna članica Zveze slovenske podeželske mladine.
Predmetnik je preveč splošen in zastarel.
Biotehniška šola Maribor
Programi	Prosta mesta / Št. prijav
Kmetijsko-podjetniški tehnik	28 / 10
Mehanik kmetijskih strojev	26 / 15
Cvetličar	26 / 2
Naravovarstveni tehnik	28 / 8
Veterinarski tehnik	84 / 91
Skupaj:	202/126
Vir: Biotehniška šola Maribor	
Šola za ekonomijo, kmetijstvo in turizem Ptuj	
Programi	Prosta mesta / Št. prijav
Kmetijsko-podjetniški tehnik	28 / 4
Gospodar na podeželju	26 / 7
Cvetličar	26 / 4
Skupaj:	80 / 15
Vir: SC Ptuj
Čeprav vpis na obeh srednjih šolah s podobnim programom (na Ptuju in v Mariboru) kaže, da prosta mesta niso in ne bodo zasedena, pa je v mariborski Biotehniški šoli število zainteresiranih bodočih dijakov doseglo 60-odstotni delež glede na prosta mesta, na Ptuju pa le 20-odstotni.
Ob tem je iz podatkov razvidno, daje daleč najvišje zanimanje za program veterinarskega tehnika, kamor se želi vpisati kar 91 osnovnošolcev, prostih mest pa je 84.
In medtem ko bodo v Mariboru lahko na osnovi 126 prijav oblikovali več oddelkov prvega letnika, se na Ptuju lahko vprašamo, kako bodo oblikovali en sam oddelek ...
Dijaki na šolskih posestvih le poceni delovna sila
Šolska posestva bi potrebovala posodobitev in nadgradnjo. Ena izmed idej Zveze je, da bi jih lahko preuredili v specializirane panožne kmetije, na katerih bi imeli dijaki možnost sodelovanja v procesih od pridelave produktov do končne prodaje. Ob tem so izpostavili še, da so dijaki na šolskih posestvih velikokrat samo poceni delovna sila. Je pa res, da od države ni dodatnega denarja za plačilo delavcev na šolskih posestvih. Prav tako so ponekod šolska posestva prevelika in konkurenčna bližnjim kmetijam.
Po besedah Darje Harb, ravnateljice Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem, bodo poskušali v prihodnje čim več predlogov mladih tudi upoštevati, vsaj tistih, ki so izvedljivi. V obstoječe predmete se bodo trudili vključiti inovativna znanja in trende na področju kmetijstva. Letos so v program učnih podjetij že vključili kmetijsko-podjetniške tehnike. V del učnega načrta (odprti del kurikula), ki ni vnaprej določen, si bodo prizadevali vnesti vsebine, kot so prijava na projekte, vodenje poslovnih knjig, osnove davkov, sodobne oblike trženja ipd.
Bo dovolj sprememba predmetnika, ali bo treba najti zanimivejše programe?
Veliko pričakujejo tudi od povezovanja z lokalnimi partnerji in bližnjimi kmetijami. Profesorji na kmetijskih programih si bodo prizadevali, da bodo bodočim kmetovalcem še bolj prisluhnili in jih opremili z veščinami in kompe-tencami, ki jih bodo potrebovali pri svojem delu. »Želimo si, da bi bilo v prihodnjih letih v prvem letniku kmetijsko-podjetniškega tehnika vsaj 10 dijakov,« je še dodala Harbova.
Kot je povedal Dušan Mez-narič, vodja programa Kmetijsko-podjetniški tehnik na Ptuju, je tako nizek vpis zares skrb vzbujajoč: »Ta trend moramo spremeniti skupaj na nacionalnem nivoju. Veliko razmišljamo o spremembi predmetnika, vendar smo omejeni z obveznimi moduli in strokovnimi predmeti, imamo pa nekaj več možnosti v odprtem kurikulumu (predlogi so že izbrani). Profesorji pa moramo še bolj slediti novostim in jih na zanimiv način vnašati v pouk.«
Estera Korošec
Foto: CG
Ptuj • Omejitev mandatov direktorjev zavodov
Bo „doživljenjskim" direktorjem odklenkalo?
Odbor za splošne zadeve MO Ptuj, kije zasedal minuli teden, je med drugim razpravljal o predlogu predsednika odbora in svetnika Milana Klemenca. Ta je namreč svojim kolegom vrgel veliko „kost za glodanje". Predlagal je, da se skladno z zakonodajo preveri možnost omejitve števila mandatov direktorjev javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina. Kot je zatrdil, takšna praksa v nekaterih institucijah po državi že velja. Pričakovano je že v tej prvi fazi podane ideje predlog naletel na veliko dilem. V prihodnje - če bodo seveda javno sploh izpostavljene -jih je pričakovati še več, tudi zato, ker so nekateri mestni svetniki dolgoletni direktorji ali ravnatelji zavodov, katerih (so)ustanoviteljicaje občina.
Z njegovo idejo, da se zadeve preuči, se je strinjala Sergeja Puppis Freebairn, ki bi mandate omejila tudi svetnikom in županom. Izpostavila pa je še eno dilemo, in sicer, da so direktorji javnih zavodov sočasno tudi svetniki: „Res je, da se pri točkah, ki zadevajo njih, izločijo, a če želimo zadeve premakniti, je treba biti iskren in reči bobu bob. Poslovanje svetnika z občino ni skladno z zakonodajo, če pa si zaposlen na občini posredno, torej kot direktor, pa si lahko svetnik. To nekako ne gre skupaj."
Foto: CG
Bo predlog za omejitev števila mandatov direktorjev dvignil veliko prahu ali bo kmalu pozabljen?
Da direktorji ne dobijo Putinovega sindroma ...
Viktorija Bezjak je povedala: „Prvi mandat se učiš, drugega že stvari obvladaš, tretjega bi mogoče pustila še pogojno, v četrtem mandatu pa se bojim, da se vse že dela po domače." Prepričana je, da omejitev števila mandatov za uspešne direktorje ne bi bila težava, saj da so hitro zaposljivi. Puppisova se je poigrala še z eno idejo: „Me prav zanima, kako bi zgledalo, če bi se direktor Javnih služb in Komunale Ptuj zamenjala na položajih. To je res čista provokacija, ampak mogoče v razmislek. Je pa res, da malo sveže krvi nikoli ne škodi, drugače dobimo Putinov sindrom in so zadeve dosmrtne."
Darja Harb, članica odbora za splošne zadeve in mestna svetnica, na zadeve seveda kot ravnateljica ene izmed srednjih šol gleda nekoliko drugače. Izpostavila je, da gre za kompleksno zadevo, sama meni, da za takšno omejitev sploh ni zakonske osnove. Veliko pomislekov je imel tudi Luka Žižek. Po eni strani je soglašal s tem, da bi rotacija kadrov prinesla svežino, po drugi pa se je spraševal, ali nemara ne bi tisti dobri kandidati za direktorje potem raje kot na Ptuju delali drugje, z zavedanjem, da bi bili tu omejeni s številom mandatov.
Jevtovic: »Smiselno bi bilo preveriti prakso drugih mestnih občin«
Alen Jevtovic, direktor občinske uprave MO Ptuj, je od odbora želel jasno navodilo, kako naj se zadeve lotijo in jo jasno preučijo. Predlagal je, da se preveri praksa drugih mestnih občin po Sloveniji in pristavil: „Na koncu pa bo to tako politična odločitev."
Viktorija Bezjak je izpostavila dejstvo, da v izbirnem postopku direktorje potrjuje svet zavoda. V tem ima občina svoje predstavnike; če torej z njimi niso zadovoljni, lahko na njihovo (ne)izvolitev vplivajo. Seveda pa je pomembno vprašanje razmerja moči v posameznem zavodu, pa tudi tega, kako občinski predstavnik glasuje. Njihov glas ni vedno odraz mnenja večine v občinskem svetu.
V vsakem primeru bi večina članov odbora za splošne zadeve ravnatelje šol iz tega predloga izvzela. Ptujska občina je sicer ustanoviteljica ali soustanoviteljica 18 javnih zavodov.
Odbor za splošne zadeve MO Ptuj tokrat v zvezi s to idejo Klemen-ca ni sprejel kakšnega pomembnejšega sklepa. Dogovorili so se le, da bodo to temo obravnavali na delovnem sestanku v širši zasedbi, predvidoma še ta teden. Ideja bo najbrž razdelila mnenje javnosti, dejstvo pa je, da kakšnih revolucionarnih sprememb ni pričakovati.
Dženana Kmetec
torek • 20. aprila 2021
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Urgentni center Ptuj bo, a bolnišnica mora zbrati (še) več denarja
Bolnišnica bo prodajala zemljišča in 12 stanovanj
Po številnih neizpolnjenih obljubah so Ptujčani, kar se tiče investicije izgradnje Urgentnega centra Ptuj, postali nezaupljivi, a se še vedno oklepajo upanja. Minuli teden je padla nova obljuba; že maja naj bi bil sklenjen dogovor o načinu zaprtja finančne konstrukcije. Vodstvo ptujske bolnišnice ima do takrat še dve nalogi: racionalizirati mora projekt in zagotoviti dodatni denar. Dobili naj bi ga s prodajo zemljišča in kar 12 stanovanj. Ko bosta znani vrednosti nepremičnin in samega projekta, bo sprejeta dokončna odločitev. Razpis za izbiro izvajalca del bi po tem scenariju objavili junija.
Na temo izgradnje Urgentnega centra Ptuj je minuli teden na ministrstvu za zdravje potekal sestanek. Vodil ga je državni sekretar Franc Vindišar, udeležili pa so se ga predstavniki bolnišnice, direktorica Anica Užmah in strokovni direktor Teodor Pevec ter državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Ptujčan Andrej Čuš.
Vindišar naj bi jim obljubil tako pomoč pri realizaciji tega projekta kot pri zagotavljanju milijona evrov za ureditev bolnišnične le-
karne. Tako Čuš kot Užmahova sta izplen sestanka ocenila kot pozitiven. „Pokazalo se je veliko interesa, da se projekt končno realizira v praksi. Jasno sem povedal, da smo na Ptuju in okolici pokazali velik interes in voljo, da se ta projekt dokonča," je po sestanku dejal Čuš.
Ker ključni problem ostaja finančna konstrukcija, naj bi bila večina debate namenjena iskanju rešitev za njeno zaprtje. Manjkajoča dva milijona evrov bodo skušali zagotoviti v čim krajšem možnem
Bodo s prodajo stanovanj in
času, del sredstev pa naj bi prispevala bolnišnica z odprodajo nepremičnin, s katerimi v imenu države upravlja. Koordinacijo za pridobitev manjkajočih sredstev poslej vodita državna sekretarja, Čuš in Vindišar. Zraven zagotavljanja lastnih virov je bila vodstvu bolnišnice naložena še ena naloga: racionalizacija projekta. „Na vodstvu SB Ptuj je, da uskladi odstopanja, ki so bila problem tudi v preteklosti, čeprav so tokrat minimalna. Storjen je bil korak naprej, a potrebno bo predvsem operativno delo z obeh strani in izpolnitev dogovorov, saj mi ne moremo storiti dela, ki bi ga morali in ga morajo drugi," dodaja Čuš.
zemljišča zbrali 800 tisočakov? Nov sestanek spet sredi
Ptujska bolnišnica upravlja z 12 stanovanji na Ptuju. Tri so dvosobna, dve sta garsonjeri, ostala so enosobna. Kot je pojasnila direktorica SB Ptuj Anica Užmah, so vsa zasedena: „Prodajala se bodo vsa stanovanja, kijih imamo, so pa v slabem stanju, nevzdrževana. O prodaji stanovanj in zemljišč seje ocena delala že leta 2017, v dokumentaciji se pojavlja podatek o vrednosti 800.000 evrov in za zdaj operiramo s to oceno. Uradna cenitev bo izvedena v kratkem, dejansko vrednost pa bo pokazalo zanimanje kupcev (dražba)."
Zemljišče, ki ga bodo skušali prodati, je nad makadamskim parkiriščem in ne gre za tisto, ki so ga pred leti želeli prodati ptujskemu domu upokojencev za gradnjo nove enote.
maja
Direktorica Anica Užmah je izrazila zadovoljstvo, saj je bil po njenem mnenju izkazan resen namen izgradnje: „Pregledali smo vsebino in iskali možnosti za zaprtje finančne konstrukcije. Dogovorili smo se, da projektant preveri možnosti racionalizacije projekta in izvede oceno vrednosti na tekoče cene. Za financiranje UC pa se namenijo tudi sredstva iz prodaje nepremičnin, stanovanj in zemljišč, ki niso
Prodaja stanovanj in zemljišča naj bi zagotovila dodatna sredstva za polnjenje „luknje".
strateškega pomena za delovanje bolnišnice. Prodaja je bila sicer načrtovana že pred leti. Ko bodo znane vrednosti vseh nepremičnin in projekta, predvidoma sredi maja, se ponovno sestanemo za končno
zaprtje finančne konstrukcije."
Že naslednji mesec naj bi se torej predstavniki bolnišnice in politike vnovič sestali in dorekli še zadnje podrobnosti. Čuš sicer opozarja, da bo končna odločitev na Vladi
RS, a je prepričan, da bo pozitivna. Če bi vse šlo po planu, bi po njegovem mnenju lahko najkasneje do junija objavili razpis za izvajalca gradbenih del.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ptuj • Gradbeno dovoljenje izdano, občina išče investitorja
Park Ljudski vrt kmalu z gostinskim lokalom in sanitarijami
Ptujska občina je pridobila gradbeno dovoljenje za postavitev montažnega gostinskega objekta in sanitarij v parku Ljudski vrt. Julija bo objavljen razpis za izbiro zasebnega investitorja. Za razliko od investicije na Ranci bo namreč izbrani partner moral sam plačati postavitev objekta. Začetek obratovanja lokala je tako v največji meri odvisen od interesa investitorja.
Gradbeno dovoljenje, ki ga je za to investicijo MO Ptuj pridobila pred kratkim, zajema postavitev dveh nezahtevnih pritličnih objektov, vsakega v velikosti 24 mJ, visokih tri
metre, z ravno streho. En objekt je predviden kot gostinski lokal, v drugem bodo urejene sanitarije. „Mestna občina Ptuj bo stavbno pravico za določeno obdobje podelila za-
Na Ranci ostaja dosedanji najemnik
Avgusta 2017 je bil postavljen gostinski objekt in urejena terasa na Ranci. Občina je takrat z najemnikom, podjetjem ZA-AZ, podpisala triletno pogodbo. Omenjeno podjetje je bilo tudi edini letošnji ponudnik. Izbrali so ga na podlagijavnega povabila za izvajanje gostinskih storitev za leti 2021 in 2022. Sezona v posameznem letu traja od 15. aprila do 15. oktobra, torej šest mesecev, mesečna uporabnina pa znaša 2.550 evrov neto.
Za razliko od sedanjih načrtov občine pa je v tem primeru strošek urejanja infrastrukture kril občinski proračun. Bo pa v primeru Ljudskega vrta investitorju podeljena stavbna pravica, medtem ko se na Ranci izvajalca gostinskih storitev izbira na podlagi razpisa.
Morda pa se bodo plani, da jeseni pijemo kavo v parku v Ljudskem vrtu, vendarle uresničili. Gradbeno dovoljenje je pridobljeno.
interesiranemu zasebnemu investitorju, ki bo na podlagi pridobljenega gradbenega dovoljenja in PZI projektne dokumentacije postavil oba nezahtevna objekta. Za izbiro bo predvidoma v juliju izveden javni razpis, na podlagi katerega bomo izbrali zainteresiranega ponudnika. Z njim bo sklenjena pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, ki bo investitriju omogočala postavitev objektov," so pojasnili na občini.
Kakšna bo vrednost investici-
je, bo odvisno od več dejavnikov, po projektantski oceni pa naj bi stala okrog 150.000 evrov. V to je zajeta postavitev obeh objektov, kovinske pergole, ki bo povezovala oba objekta, lesene pohodno terase s stopniščem ter vsemi potrebnimi priključki (vodovod, kanalizacija, elektrika in drugo). Stroške projektne dokumentacije in pridobitve gradbenega dovoljenja krije ptujska občina, vse drugo zasebni investitor.
Dve muhi na en mah: končno tudi urejanje sanitarij v parku
Na občini seveda upajo, da bodo pri iskanju partnerja, ki bo pripravljen izvesti omenjeno investicijo, uspešni. Začetek obratovanja lokala je namreč v največji meri odvisen od interesa zasebnih ponudnikov.
Z omenjeno investicijo v
Ljudskem vrtu torej ne bo zagotovljena le gostinska ponudba, pač pa bo končno urejen tudi velik problem parka: sanitarije. V montažnem objektu bodo uredili sanitarije posebej za moške, ženske in invalide ter prostor za previjanje.
Podoben lokalček predviden tudi v mestnem parku
Želja je na podoben način stvari urediti tudi v mestnem parku. Objekta bi se sicer razlikovala v tem, da bi tista v Ljudskem vrtu bila montažna, v mestnem parku pa bi postavili enega samega, pa še tega premičnega. Šlo bi za kontejner na točkovnih temeljih s fasado iz fasadnih panelov, velikosti do 25 m2v, katerem bi bile sanitarije in manjši gostinski lokal, vse skupaj pa bi popestrili s teraso. Tudi za ta objekt v mestnem parku se projektna dokumentacija, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, že ureja.
Na občini si želijo, da bi jeseni v Ljudskem vrtu že pili kavico, plan za mestni park je razumljivo nekoliko daljši. Vse pa bo odvisno od tega, ali in kdo bo pripravljen sprejeti izziv in izvesti eno boljših investicij v zadnjem času, s katero bo mesto veliko pridobilo.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
torek • 20. aprila 2021
Cirkulane • Delo občinskih nadzornikov
Poročilo brez pripomb
Predsednica nadzornega odbora (NO) občine Cirkulane Alenka Vidovič je občinskim svetnikom predstavila poročilo o delu NO za minulo leto.
Foto: MZ
Predsednica NO občine Cirkulane Alenka Vidovič je na seji občinskega sveta pojasnila, da nadzor nad zaključnim računom občine 2019 in dvema naključno izbranima področjema v zvezi z nepremičninskimi posli ter urejanjem lokalne ceste ni pokazal nič problematičnega.
NO je pregledal zaključni račun občine za leto 2019, pod drobnogled so vzeli investicijo na cestni infrastrukturi v Gruškovcu (lovski dom-Gruškovec) in razpolaganje z občinskim premoženjem. Vidovičeva je dejala, da je občina poslovala v skladu s predpisi. Za premoženjsko področje so člani NO pregledali nekaj nepremičninskih kupoprodajnih poslov, ki jih je sklenila občina. Pripomb na sklenjene pogodbe NO ni imel, saj so bili nakupi in prodaja občinskega premoženja skladni z letnim načrtom, evidence pa urejene v skladu z državno uredbo.
Pri zaključnem računu občine za leto 2019 je NO vzel pod drobnogled postavko investicijskega vzdrževanja vodovodnega omrežja v vrednosti okoli 50.000 evrov. Kot je razvidno iz dokumentacije, je občina Cirkulane v letu 2019 na terenu zamenjala 14 hidrantov v skupni vrednosti okoli 22.000 evrov, naročili so zamenjavo cevovoda za javni vodovod v Gruškovcu (1.550 evrov), nujna investicijska vlaganja v vodovodni sistem so stala 16.000 evrov, 5.900 evrov pa priprava dokumentacije za projekt obnove regijskega vodovoda (hidravlični izračun in idejna zasnova za projekt). Vsa navedena dela je opravil koncesio-nar, Komunalno podjetje Ptuj.
Tretje področje, ki ga je NO občine Cirkulane preverjal, je bila prep-lastitev lokalne ceste od lovskega doma v Gruškovec v vrednosti četrt milijona evrov. Občina Cirkulane je za projekt koristila povratna in nepovratna sredstva po 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO). Dela na sami cesti je izvedlo Cestno podjetje Ptuj (183.000 evrov), sanacijo oziroma stabilizacijo brežine pa podjetje Geodrill (51.000 evrov). S slednjim je bil naknadno sklenjen še aneks za delo v vrednosti 3.500 evrov. Gradbeni nadzor na projektu je opravil Aleš Kola-rič, občina je podjetju Geomera, Anita Požegar, naročila tudi ureditev parcelacije. Člani NO na projektu niso ugotovili nobenih nepravilnosti, ves postopek in vsa dela so bili po njihovi oceni v skladu s črko zakona.
MZ
Slovenija • Odločitev ustavnega sodišča
Referenduma o nabavi orožja ne bo
Ustavno sodišče je v postopku za zahtevo ustavnosti odločilo, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV med letoma 2021 in 2026 ni v neskladju z ustavo.
Foto: Sta/M24
Presodilo je, da sta državni zbor in vlada razumno utemeljila, da so investicije v Slovensko vojsko (SV) nujne, saj je njena opremljenost in zmogljivost v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne spodobnosti države kot tudi ne more v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti. Tega ne spremeni dejstvo, da je SV za delovanje v miru relativno dobro pripravljena, je v odločbi navedlo ustavno sodišče.
Pri presoji je upoštevalo, da investicije, predvidene na podlagi tega zakona, ne pomenijo nadstandardne oborožitve (opremljenosti) SV oziroma da ne gre le za vzdrževanje ravni že relativno dobro oboroženih obrambnih sil, temveč gre očitno za to, da SV ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ker so se investicije vanjo v preteklih letih bolj kot ne zaustavile.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti štirim.
Ormož • Število prijav na Gimnazijov prvem rokuje izjemno
24 bodočih dijakov na zdravstveni negi
V Gimnaziji Ormož bodo v naslednjem šolskem letu izvajali tri izobraževalne programe - program splošne gimnazije, predšolsko vzgojo in prvič program zdravstvene nege. Za vsakega izmed programov je bilo razpisanih po 28 prostih mest, po zaključenem prvem prijavnem roku pa so s številom vpisanih dijakov več kot zadovoljni.
Ravnateljica Gimnazije Ormož Klavdija Zorjan Škorjanec je pojasnila, da so za program gimnazije prejeli 25 prijav devetošolcev, za program predšolske vzgoje 18 in za program zdravstvena nega 24 prijav. Takšnega odziva so izjemno veseli, še posebej so navdušeni nad interesom za program zdravstvene nege, ki ga bodo v šolskem letu 2021/22 izvajali prvič.
Po mnenju ravnateljice to kaže na dejstvo, da je v okolju potreba po tovrstnem kadru velika, zato je vesela, da so s prizadevanji za pridobitev programa vztrajali, očitno pa so izobraževalni program in poklic tehnika zdravstvene nege tudi zelo dobro predstavili bodočim dijakinjam in dijakom.
Pripraviti bo treba dve specializirani učilnici
Do septembra bo treba pripraviti vse potrebno za izvajanje novega programa - predvsem urediti specializirano učilnico za izvajanje praktičnega pouka, v kateri bodo bolniške postelje, posteljnina in lutke, na katerih se bodo dijaki učili preoblačiti in umivati paciente. To bodo finančno podprle občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.
Drugo specializirano učilnico za nego otroka bodo potrebovali, ko bo prva generacija dijakov v tretjem letniku. ''Na srečo nam prostorska situacija na šoli omogoča vzpostavitev specializiranih učilnic, pa tudi sprejem novega oddelka dijakov, saj so bili ustrezni prostorski pogoji zahtevani že takrat, ko smo zaprosili za program Zdravstvene nege,'' pravi ravnateljica Zorjan Škorjančeva. Skupne predmete bodo dijake novega programa poučevali profesorji, ki so na gimnaziji že zaposleni, saj
jim delovna obveza omogoča poučevanje še enega oddelka. Glede dodatnega kadra bodo potrebovali nove sodelavce za poučevanje strokovnih predmetov - v prvem letu bo šlo za polovično zaposlitev, naslednje leto bo sledila zaposlitev za polni delovni čas, ko bodo imeli v programu Zdravstvene nege dijake vseh štirih letnikov, pa računajo, da bodo za poučevanje strokovnih predmetov potrebovali vsaj dva učitelja.
Razpis za nove kadre poleti, zanimanje že zdaj
Z razpisom bodo novega sodelavca ali sodelavko iskali v poletnih mesecih, čeprav ravnateljica prizna, da potencialni kandidati za to delovno mesto že kličejo in poizvedujejo, kakšne so možnosti zaposlitve. Zorjan Škorjančeva upa, da jim bo uspelo pridobiti vrhunskega profesorja z izkušnjami, saj je od
tega v veliki meri odvisno, kako uspešni bodo pri šolanju novega zdravstvenega kadra.
S pomočjo okoliških zdravstvenih zavodov jim je že v času pridobivanja programa zdravstvene nege uspelo zagotoviti potrebno število učnih mest za praktično usposabljanje pri delodajalcih.
Praksa dijakom že zagotovljena
Dijaki bodo namreč vsa štiri leta praktični pouk izvajali v šoli, v tretjem in četrtem letniku pa še praktično usposabljanje pri delodajalcih. V Zdravstvenih domovih Ormož, Ptuj in Ljutomer, Psihiatrični bolnišnici Ormož, Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, v Centru za starejše občane Ormož in v Domu upokojencev Ptuj imajo skupno zagotovljenih dovolj učnih mest tudi za čas, ko bodo imeli dijake v vseh štirih letnikih zdravstvene nege. Z vsemi omenjenimi
zavodi so oblikovali tudi razvojni sosvet, v katerega so vključeni še Občina Ormož, Jara Ormož, Lekarna Ormož in OZ RK Ormož, pogovori pa tečejo še z Zavodom dr. Marijana Borštnarja Dornava. V okviru sosveta bodo določili tiste izobraževalne vsebine, ki niso zajete v redni modul - torej dodatne vsebine za razvijanje kompetenc in sposobnosti, ki so pomembne za lokalno okolje in bodo dijakom nudile še dodatna znanja.
Ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec verjame, da se bo število vpisanih dijakov v vse tri programe v naslednjih dnevih še nekoliko povečalo - do 22. aprila so namreč možni prenosi prijav med šolami, in ker je na nekaterih okoliških šolah vpisanih več dijakov, kot je prostih mest, je prepričana, da se bodo nekateri odločili, da šolanje nadaljujejo v katerem od treh izobraževalnih programov Gimnazije Ormož.
nš
Foto: CG
Videm • Odlok o komunalnem prispevku
Koliko je pred gradnjo treba seči v žep
Svetniki občine Videm so na aprilski seji potrdili noveliran odlok o komunalnem prispevku. Akt so za občino Videm oblikovali v podjetju ZaVita svetovanje, vodja projekta je bil Klemen Strmšnik.
Foto: M24
4.700 evrov je izračunana okvirna višina komunalnega prispevka za hišo, ki je velika 240 m2 na 700 m2 parcele.
Pripravljavci elaborata in odloka so izdelali tudi nekaj ilustrativnih izračunov, koliko bo znašala obveznost investitorjev za plačilo komunalnega prispevka. Za gradnjo nove hiše v Pobrežju, Leskovcu ali Vidmu, kjer se je moč priključiti na kanalizacijski sistem, okvirni znesek komunalnega prispevka znaša 4.700 evrov; ob predpostavki velikosti hiše 240 m2 bruto in velikosti parcele 700 m2. Za enako velik objekt na enaki parceli, kjer se ni moč priključiti na javno kanalizacijo, bo investitor plačal 3.900 evrov komunalnega prispevka.
Naslednji primer izračuna je izdelan za 240 m2 veliko enostanovanj-sko hišo na parceli velikosti 10 arov. Če je možnost priključitve na kanalizacijo, bo odmerjeni komunalni prispevek znašal dobrih 5.600, brez kanalizacije pa 4.700 evrov.
Tretji primer izračuna je izdelan za velikost parcele 15 arov, bruto velikost objekta je prav tako 240 m2. Z možnostjo priključitve na vso infrastrukturo se bo izračun komunalnega prispevka gibal okoli 7.200 evrov, brez priključitve na kanalizacijo pa blizu 6.000 evrov.
Koliko samo za priključitev na kanalizacijo
Tudi ko se obstoječa stanovanjska stavba priključuje na kanalizacijsko omrežje, se komunalni prispevek obračunava glede na velikost objekta in parcele. Za 240 m2 veliko hišo na 700 m2 zemljišča bo prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje znašal 780 evrov, za enako veliko hišo na zemljišču velikosti 10 arov 940
evrov in na zemljišču velikosti 15 arov dobrih 1.200 evrov.
»Vsi navedeni izračuni so orientacijske narave, saj gre izključno za teoretične primere. Komunalni prispevek se skladno z veljavno za-
konodajo odmerja za vsak objekt posebej glede na površino parcele in objekta, pa tudi glede na dejavnost,« so pojasnili pripravljavci gradiva iz podjetja ZaVita svetovanje.
MZ
torek • 20. aprila 2021
Politika
Štajerski	5
Haloze • Občina Videm bi zapustila LAS Haloze
Marinič o zapostavljenosti, Golc o nezainteresiranosti
Občina Videm namerava zapustili Lokalno akcijsko skupino (LAS) Haloze. Župan Branko Marinič napoveduje možnost priključitve sosednjemu LAS, ki vključuje občine Ptujskega in Dravskega polja ter Slovenskih goric - LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah.
»V vseh letih, odkar LAS Haloze deluje, so Haložani v občini Videm dobili najmanj. Dokaz za to so javno dostopni podatki o denarnih transferjih iz različnih virov na račun LAS Haloze. Ne želim podrobno komentirati tega, a v vseh teh letih ni bilo upoštevano dejstvo, da Haloze niso celotna občina Videm, da smo specifična občina s 30 naselji, od katerih jih je 19 v Halozah z 2.300 prebivalci in 11 s 3.400 prebivalci na ravnici. Vsi ti podatki, ki so za LAS Haloze bili argumentirani v različnih prijavah na različne razpise, se mi ne zdijo pošteni. V vseh teh letih je občina Videm dobila zelo, zelo malo sredstev, kar se vidi tudi po javno dostopnih podatkih. Po preverjanju, kaj so uspeli izvesti drugi LAS-i, me seveda navdaja odločitev, da je treba razmisliti, se z ostalimi župani ter županjama haloških občin srečati ter razčistiti dileme. To pa enostavno z namenom, da bo tudi v občini Videm preprosti Haložan nekaj od tega imel. V vseh teh letih tako rekoč v haloškem delu občine Videm ni bilo storjenega ničesar. Ob dejstvu, da pa občina Videm za administrativno in tehnično vodenje LAS letno plačuje posebno članarino v višini 1.200 evrov. Mi pač vidimo boljšo priložnost v sodelovanju z LAS Bogastvo podeželja in menimo, da bo naš, haloški del s tem tudi ne-
odločanja. »LAS Haloze je pogodbeno partnerstvo, zajema območje občin Zavrč, Gorišnica, Cirkula-ne, Videm, Podlehnik, Žetale, Maj-šperk in je ena od 37 LAS v Sloveniji ter ena izmed 2.200 LAS v Evropski uniji. S članstvom v LAS Haloze člani dobijo volilno pravico in lahko predlagajo kandidate v UO, NO in
predsednika. Vsak član ima en glas na skupščinah. Trenutno ima LAS Haloze 123 članov. Če občina Videm ne bo več članica LAS Haloze, izgubi pravico glasovanja in možnost vključevanja v organe LAS. Lahko pa - tako kot vsi drugi iz območja Haloz - kljub temu kandidira na javne pozive LAS Haloze,« je
pojasnil Golc. Dodal je, da je občina Videm v programskem obdobju 2014-2020 s sredstvi LAS izvedla projekt Adaptacija domačije Kočer in bila partner v projektu Haloški radovedneži, s skupnim sofinanciranjem v višini 35.338 evrov. »Drugih vlog na javne pozive LAS Haloze iz občine Videm nismo prejeli.«
Župan Branko Marinič je dejal, da je že podal pisno izjavo o nameri o izstopu občine iz LAS Haloze.
kaj pridobil. Namera mora iti skozi proceduro. Najprej se bomo srečali župani haloških občin, potem sledi sestanek z vodstvom LAS Haloze in se pogovorili o konkretnih zade-	I
vah,« je napovedani izstop občine BBSSSmISm ™ Videm iz LAS Haloze komentiral župan Branko Marinič.
Kandidatura na razpisih
1	v v	•
bo možna se naprej
Vodilni partner LAS Haloze je Podeželsko razvojno jedro (PRJ) Halo iz Cirkulan. Direktor Jernej Golc je povedal, da je članstvo v LAS Haloze prostovoljno in razdeljeno v tri sektorje: javni, zasebni in ekonomski, pri čemer noben od sektorjev ne sme imeti prevladujočega vpliva se pravi več kot 49 odstotkov
Videmski župan meni, da je bil haloški del videmske občine v LAS Haloze zapostavljen.
Foto: osebni arhiv
Jernej Golc, direktor PRJ Halo, ki je vodilni partner LAS Haloze.
Golc: »LAS Haloze med petimi najuspešnejšimi v državi«
Golc je poudaril, da je LAS Haloze ena najuspešnejših v državi. »V obdobju 2007-2013 je izvedela Strategijo lokalnega razvoja LAS Haloze kot ena od petih najuspešnejših LAS v Sloveniji (po kriterijih MKGP) in smo na osnovi tega pridobili takrat še dodatna sredstva za izvedbo projektov. V finančni perspektivi 2014-2020 smo izvedli osem javnih pozivov, izvedenih je bilo 12 projektov, v izvajanju jih je še 14. Predvidevamo, da bomo vsekakor med uspešnejšimi LAS-i v Sloveniji tudi v tej finančni perspektivi.«
Mojca Zemljarič
Slovenija • Vlada upoštevala odločitev ustavnega sodišča
Dovoljeni protesti do 100 oseb
Od včeraj (ponedeljka) je v Sloveniji ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovoljeno zbiranje do 100 ljudi na shodih, je pojasnil minister Aleš Hojs. S tem je vlada sledila odločitvi ustavnih sodnikov, pri čemer pa se Hojs nadeja, da bodo posredovali konkretne predloge, s katerimi je mogoče na shodih preprečiti škodljive posledice za zdravje ljudi.
Hojs je na novinarski konferenci pojasnil, da sta pobudo za oceno ustavnosti dela odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z novim koroavirusom na ustavno sodišče vložila Sanja Fidler in Irfan Beširevič. Iz večih dokumentov naj bi namreč izhajalo, da omejevanje shodov ne pripomore bistveno k preprečevanju okužb s koronavirusom. Vlada je na drugi strani zatrjevala, da so predpisani odloki, vključno s prepovedjo shodov, služili zajezitvi širjenja virusa, s tem pa zmanjšanju števila obolelih in umrlih s covidom-19, razbremenitvi zdravstvenega sistema in čim prejšnjemu izhodu iz epidemije.
Medosebna razdalja 1,5 metra, maske nepotrebne
Na prostem je torej zgornja dopustna meja števila udeležencev 100. Obenem pa je število omejeno na eno osebo oz. gospodinjstvo na 10 m2, pri čemer se bodo morali udeleženci držati medosebne razdalje 1,5 metra. Maske ob zagotavljanju ustrezne medosebne razdalje ne bodo potrebne, je povedal minister.
Kot je še dejal Hojs, se je ustavno sodišče v tem primeru posebej opredelilo do shodov, ne pa tudi do prepovedi porok
in slavij. Vlada bo tako po njegovi napovedi v tem tednu preučila, kako urediti še ostale aktivnosti v okviru istega odloka, saj ni razloga za razlikovanje med njimi.
Ker je ustavno sodišče navedlo, da obstajajo različni epidemiološki ukrepi, s katerimi bi bilo pri shodih mogoče preprečiti nastanek škodljivih posledic za zdravje ljudi, pa s tem po besedah notranjega ministra prevzema tudi odgovornost. Nadeja se, da bosta vlada in svetovalna skupina s strani ustavnega sodišča kar najhitreje prejeli predloge takšnih ukrepov, saj zanje sami ne vedo.
sta
Foto: Sta/M24
Foto: MZ
Foto: MZ
6 Štajerski
V središču
torek • 20. aprila 2021
Slovenija, Podravje • Nov pravilnik vlade - zanka za podjetnike
400 milijonov evrov za dodatke, podjetniki bodo morali pomoč vračati
Medtem ko bo morala skoraj polovica podjetnikov vračati državno pomoč, si številni zaposleni v javni upravi, ki so prejeli dodatke, manejo roke. Predvsem tisti zdravniki, ki so med epidemijo gledali v zrak.
Sredi minulega tedna je Gospodarska zbornica Slovenije podala svojo oceno, da bo državno pomoč moralo vračati kar 39 odstotkov vseh podjetnikov, ki so zanjo zaprosili. Predsednik obrtne zbornice Branko Meh meni, da je ta številka po njihovi oceni še višja. Številni podjetniki so namreč s pomočjo uspeli svoja podjetja prilagoditi tržnim razmeram in uspeli vzpostaviti modele poslovanja, ki jim omogočajo preživetje, zdaj pa bi jih lahko prav vračanje pomoči pahnilo v prepad.
Matej Lahovnik, snovalec ukrepov za pomoč gospodarstvu, je ta teden sicer izjavil, da se mu zdi prav, da podjetniki, ki so poslova-
morali pomoč vračati, tisti, ki so v času zaprtja gospodarstva celo investirali ali pa dejavnost širili, da so uspeli preživeti, je vlada uvedla nov izračun računanja sorazmernosti upada prihodkov. Deset oziroma 20-odstotni upad prihodkov se bo računal glede na povprečno število zaposlenih v podjetju. Človek se lahko vpraša, kdo je tu nor. Dejstvo je, da so številna podjetja zaradi krize število zaposlenih zmanjšala. Veliko jih je, ki so deloma odpuščali, deloma delavce pošiljali na čakanje. Tisti, ki so število zaposlenih zmanjšali, bodo po novem pravilniku verjetno morali pomoč, nekateri celo z obrestmi, vračati.
Branko Meh
li bolje od pričakovanj, pomoč vrnejo. Dejstvo je, da so mnogi poslovali slabše kot pred epidemijo, a bodo morali pomoč vračati zaradi zmede v pravilih. Ta so se sredi tedna spet spremenila, čeprav se nanašajo na prihodke, ustvarjene v letih 2019 in 2020.
Sprememba pravilnika - na slabše
Skupin podjetnikov, ki so se znašli v smrtni zanki pravilnika, ki opredeljuje, kdo mora vračati pomoč in kdo ne, je mnogo. In z novo spremembo pravilnika, ki jo je vlada sprejela minulo sredo, se utegne število tistih, ki bodo morali pomoč vračati, žal še povečati. Ker so bili med najbolj izpostavljenimi podjetniki, ki bodo
Foto: Sta/M24
Številni podjetniki se tako upravičeno sprašujejo, ali so od države prejeli pomoč ali drag kredit, ki jih bo pahnil čez rob.
Pripravljajo tožbe
Vlada je torej tik pred zdajci, 14 dni pred iztekom roka za oddajo poslovnih poročil, torej ko je večina bilanc že zaključenih, močno posegla v pravila, ki določajo, kdo pomoč vrača in kdo ne, a ne na mesta, kjer bi to morala storiti. Podjetniki, ki so zaradi starševstva v letu 2020 začeli koristiti polovični delovni čas, bodo skoraj vsi morali vračati pomoč. Način izračunavanja prihodkov s. p.-jev glede na opravljene ure je absurden, a kljub številnim prošnjam podjetnikov in opozorilom stroke
Foto: Profimedia/M24
vlada pri njem vztraja. Kot smo uspeli izvedeti, je vse več neformalnih združenj podjetnikov, ki so se odločila za pravno pomoč. Pripravljali naj bi se vsaj dve tožbi zoper državo zaradi naknadnega spreminjanja pogojev za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka. Prvo tožbo naj bi pripravljali samostojni podjetniki, drugo samostojni podjetniki, ki so zaradi starševstva na polovičnem delovnem času.
Koga ima vlada raje kot podjetnike?
Občutek jeze med podjetniki gotovo povečuje dejstvo, da so s pomočjo ukrepov pomoč prejeli številni, katerih gmotni položaj ni bil ogrožen. Država velikodušno deli dodatke za zdravnike, študente, upokojence, prispevke za verske uslužbence, ki jim upada prihodkov ne bo treba dokazovati. Podatki fiskalnega sveta kažejo, da je bilo od začetka epidemije lani za samostojne podjetnike namenjenih 300 milijonov evrov, velik del tega bo zdaj treba vrniti.
Za dodatke redno zaposlenim je bilo izplačanih 418 milijonov evrov, 208 milijonov evrov pa so prejeli upokojenci, velike družine in študenti. Več kot 100 milijonov evrov so zgolj v prvih treh mesecih letošnjega leta prejeli zaposleni v zdravstvu. Tudi tisti, ki so zaradi epidemije delali manj, ali pa kot kažejo zadnje informacije, sploh ne.
Iznajdljivi zdravniki
V oddaji Tarča je bilo na primer razkrito, kako so zdravniki na or-topediji umetno prikazovali, da so prisotni na kliniki, in prejemali visoke koronadodatke. Minister za zdravje pa je navedel, da bodo ukrepali tako, da bodo namestili video nadzorne kamere. Verjamemo, da bi z lahkoto našli kar nekaj podjetnikov, ki bi privolili v to, da jim namesto tega, da morajo vračati pomoč državi, namestijo video nadzorne kamere. Morda bi se tako odgovorni v vladi celo lahko poučili o tem, kako delujejo podjetja, in bi nato lažje sprejemali ukrepe.
Žiga Kariž
Haloze • Okoljsko ministrstvo kljub dobri oceni EU zrušilo projekt
Borl izključen iz projekta
Grad Bori je bil vključen v projekt Življenje netopirjev v gradovih, katerega skupna vrednost je bila oce-revitalizacijo grajskega stolpa in ustrezne zaščitne elemente za bivanje netopirjev na gradu Bori.
V	zadnjem razpisu v letu 2020 pa grad Borl v načrtovan projekt ni bil več vključen. Kot je pojasnil Klemen Koselj, vsebinski koordinator projekta, na žalost Ministrstvo za kulturo (M K) v okviru prejšnje vlade kot lastnik tega kulturnega spomenika v projektu ni hotelo sodelovati, kljub trudu in dobri oceni Evropske unije: »Težko govorim o tem, ali je bilo to tudi mnenje ministra Pozniča, saj je v medijih celo izpostavil naš načrtovani projekt kot primer dobre prakse. Sodelovanje so zavrnili uradniki na kulturnem ministrstvu, pristojni za varstvo kulturne dediščine in upravljanje z nepremičninami.«
Evropska unija je načrtovanemu projektu dvakrat namenila dobre ocene in snovalce projekta povabila v drugi krog razpisa, vendar so bili partnerji primorani od projekta odstopiti.
Okoljsko ministrstvo proti sofinanciranju
V	lanskem letu so se za ta korak odločili zaradi zavrnitve kulturnega ministrstva in posledično izpada gradu Borl ter težav z nekaterimi drugimi partnerji. V letošnjem letu pa zaradi nepripravljenosti Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da bi sofinanciralo LIFE projekte. »To
Sredstev iz projekta Življenje netopirjev v gradovih ne bo.
se je zgodilo zgolj dvakrat v času, od kar je Slovenija članica Evropske unije. Tako da je zares velika škoda, da ne moremo črpati evropskih sredstev za zeleni razvoj. Žalostno je, da je projekt dvakrat pro-
padel zaradi nepomoči pristojnih ministrstev. Morda bomo poskusili ponovno, vendar samo v primeru, če bo MOP znova sofinanciralo evropske naravovarstvene projekte,« je dodal Koselj.
Ptuj, Podravje • Epidemija je izvedbo dogodkov in druženja povsem ustavila
Kljub vavčerjem lani pol manj
Zastavljanje kakršnih koli planov in kovanje načrtov za prihodnost v času epidemije je igra na srečo. ritev in gostince. Zavod za turizem Ptuj je z njimi v rednem stiku: „So v izjemno težkem položaju, saj jim obliki." Epidemija je močno vplivala tudi na število nočitev in obisk Ptuja. Lani smo zabeležili kar polovi-
Skoraj polovica lanskega leta in dobre tri mesece letošnjega so številne gostilne in turistične kapacitete v Sloveniji zaprte. Nekateri ponudniki so se sicer preusmerili
v ponujanje dostave hrane, na ta način vsaj nekoliko zmanjšujejo izpad prihodkov. „Gostinci, katerih ponudba je slonela na a la carte ponudbi, pa seveda zelo težko pri-
V času odprtja zelo dobro, po zaprtju katastrofa
Že v prvem valu epidemije je Zavod za turizem Ptuj plan dela moral prilagoditi novonastalim razmeram. Celotno pozornost so usmerili na slovenski trg. Turistični vavčerji so pomembno prispevali k boljšim rezultatom. Od 19. junija do 30. novembra 2020je bilo na Ptuju unovčenih 10.438 bonov, v skupni vrednosti 1.416.279 evrov.
„Za čas od odprtja turističnega življenja do polovice oktobra smo beležili, glede na razmere, zelo dobre rezultate, kar priča o dobro zastavljenih ciljih v spomladanskih mesecih. Zgolj kot zanimivost velja izpostaviti, daje bilo število nočitev v septembru celo za 6 % višje kot v letu 2019," ugotavlja Katja Ertl, v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj. Spremenjena struktura gostov je vplivala na podaljšanje časa bivanja na Ptuju: povprečna doba bivanja seje podaljšala z 2,3 dneva v 2019 na 2,8 dneva v 2020.
A zaradi vnovičnega zapiranja države jeseni lani seje spomladanski izpad le še poglobil. Statistika na letni ravni kaže precejšen upad števila gostov. V letu 2020 so na Ptuju zabeležili 32.138 prihodov in 90.845 nočitev, kar je 52 % manj prihodov in 41 % manj nočitev v primerjavi z letom 2019.
lagajo ponudbo trenutnim razmeram, zato so bili mnogi primorani v času epidemije zapreti svoje lokale. Državni ukrepi sicer pomagajo pri tem, da ponudniki ohranjajo delovna mesta za svoje zaposlene, a je pri njih že zaznati kadrovske težave z odhodi delovne sile v druge panoge. Že pred epidemiološko krizo so se mnogi ponudniki soočali s problematiko ustrezno usposobljenih in motiviranih kadrov, ki so
Zavod za turizem Ptuj ima zadnje leto težko
torek • 20. aprila 2021
V središču
Štajerski	7
Življenje netopirjev v gradovih
njena na približno 5,1 milijona evrov. V okviru projekta bi na gradu Bori vzpostavili interpretacijsko točko za netopirje, kar bi zajemalo
Foto: CG, Arhiv M24
Gradovi pomembni za obstoj netopirjev
Program LIFE financira aktivnosti za varstvo vrst in habitatov s t. i. habitatne direktive in ptičje direkti-
ve. Med njimi so tudi mnoge vrste netopirjev, ki za svoja zatočišča uporabljajo gradove. Predvsem gre tu za kotišča, torej mesta, kjer samice netopirjev kotijo in vzgajajo mladiče. Po besedah Klemna Koselja so ti gradovi mednarodno pomembni za dolgoročen obstoj teh vrst. Če grad propade, netopirji izgubijo svoj ključni habitat: »Cilj projekta je bil združiti varstvo netopirjev z varstvom kulturne dediščine in obnovo gradov, za katero v Sloveniji primanjkuje denarja. Gradove bi oživili s trajnostnim turizmom, v katerega bi vključili netopirje kot dodatno atrakcijo. Da netopirjev ne bi motili, bi uporabili sodobno tehnologijo, ki bi nam omogočila tudi zbiranje podatkov, pomembnih za varstvo populacij netopirjev.«
Zaradi spremembe financiranja odstopil tudi vodilni partner
Vodilni partner projekta je sicer bila Mestna občina Nova Gorica. V projekt, ki so ga začeli pripravljati leta 2018, je bilo vključenih 10 partnerjev in pet gradov: Rihemberk, Podčetrtek, Podsreda, Luknja in Borl. Kot so potrdili tudi na novo-goriški občini, so bili primorani od projekta v lanskem letu odstopiti
zaradi spremembe financiranja. Običajno je bil delež sofinanciranja LIFE projektov v Sloveniji takšen, da je 60 % denarja zagotovila EU, 20 % Ministrstvo za okolje, preostalih 20 % so morali partnerji zagotavljati sami. Ker se je okoljsko ministrstvo iz sofinanciranja izločilo, bi bilo breme lastnega deleža za sodelujoče partnerje previsoko. Razlog za to odločitev okoljskega ministrstva naj bi bila epidemija.
Slovensko društvo si že dolgo prizadeva za ohranjanje netopirjev
Netopirji se ne zapletajo v lase, ne spletejo gnezd, se ne množijo kot miši in praviloma tudi ne pijejo krvi. Prav tako noben netopir, ki živi na območju Slovenije, ne prenaša virusa covid-19. »Vse to so neresnice oz. miti, ki krožijo med ljudmi. V našem društvu si zato že več kot 20 let prizadevamo širiti ,resnice' o netopirjih in osveščati širšo javnost o pomenu varstva netopirjev,« je pojasnila Monika Podgorelec, članica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN). Zaradi strahu in nepoznavanja so te sicer zakonsko zaščitene živali še vedno preganjane, njihova zatočišča pa se celo namerno uničuje.
Za odstranitev netopirjev pravno formalno potrebujete dovoljenje Agencije RS za okolje in prostor, vendar so taki primeri izjemno redki. SDPVN tako ne izvaja izseljevanj netopirjev, lahko pa vam svetuje, kako rešiti problem z netopirji. »Če najdete netopirja ležati na tleh, vam svetujem, da ga z rokavico premaknete v škatlo in pokličete netopirofon.«
Netopirjev iztrebek je odlično in drago gnojilo
V Spodnjem Podravju živi med 15 in 20 vrst netopirjev, v celotni Sloveniji pa 30, kar nas glede na število vrst uvršča v sam evropski vrh. Za svoja zatočišča si velikokrat izberejo človeška bivališča oz. različne stavbe (cerkve, gradovi, bloki, stanovanjske hiše in kleti).
Nekoliko znajo biti moteči njihovi iztrebki, ki se imenujejo gvano in so na prvi pogled zelo podobni mišjim kakcem. »Priporočamo, da pod netopirjevo zatočišče namestite poličko ali karkoli drugega ter to gvano zbirate. Gre namreč za zelo dragoceno gnojilo, ki ga prodajajo tudi po 15 evrov za kilogram. Z gva-nom lahko gnojimo na vrtu ali pa ga dodamo k okrasnim rastlinam,« je še svetovala Podgorelčeva.
Estera Korošec
Netopirji so našli zatočišče na gradu Borl in podružnični šoli v Stopercah
V Spodnjem Podravju je ena bolj prepoznavnih stavb, v kateri prebiva večje število netopirjev, grad Borl. V njem poleti živita dve vrsti, ki v SV delu Slovenije nista prav pogosti. To sta veliki podkovnjak in vejicati netopir.
Veliko navadnih netopirjev, ki so ena večjih vrst netopirjev z razponom kril tudi do 45 cm, sije za svoje bivališče izbralo podružnično šolo v Stopercah. Skupaj z učenci in učiteljicami je mariborska enota zavoda za varstvo narave izvedla že več čistilnih akcij. S skupnimi močmi so počistili gvano, ki so jo nato udeleženci uporabili kot gnojilo na domačih vrtovih. Med drugim so organizirali tudi več izobraževalnih delavnic na temo netopirjev in pri šoli postavili informacijsko tablo o netopirjih. Ko so učenci izvedeli več o netopirjih in njihovem pomenu za naravo, so nove podnajemnike brez predsodkov sprejeli za svoje.
Netopirji so toplokrvne živali, samo enkrat na leto kotijo žive mladiče. Pri mami sesajo mleko okoli 3-4 tedne, nato pa se začnejo osamosvajati, leteti in loviti žuželke. To nikakor niso nočni ptiči. Prav tako ne gradijo gnezd, ampak se s krempeljci samo obesijo in prosto visijo. Njihova življenjska doba je med 5 in 10 let, so pa v ujetništvu že našli tudi več kot 30 let stare.
Foto: SDPVN
turistov kot leto prej
Temu smo se morali prilagoditi vsi, korenito pa je ta sprememba vplivala na ponudnike turističnih stoje onemogočeno opravljanje njihove dejavnosti oziroma lahko svojo dejavnost opravljajo v zelo okrnjeni co manj turistov kot leto poprej.
ključnega pomena pri zagotavljanju kakovosti turističnih storitev. Epidemija pa je to problematiko še povečala," ugotavlja vršilka dolžnosti direktorice Zavoda za turizem Ptuj Katja Ertl.
Ne le gostinci in ponudniki no-čitvenih kapacitet, pač pa celotna turistična dejavnost je v veliki krizi.
Epidemija je turizem zaznamovala globalno, seveda Slovenija in Ptuj nista izjemi.
Epidemija prekrižala načrte: napovedovali so rekordno turistično sezono
Začetek leta 2020 je na Ptuju napovedoval rekordno turistično sezono. Po podatkih Ertlove so prva dva meseca lanskega leta zabeležili za kar tretjino boljšo zasedenost namestitvenih kapaci-
tet v primerjavi s preteklim letom (februar 2019). Lanskoletno 60. Kurentovanje, ki je bilo izpeljano tik pred razglasitvijo epidemije, je na Ptuj privabilo množico obiskovalcev. Dva tedna po zaključku Kurentovanja je bila razglašena epidemija, ki je turistično življenje popolnoma ugasnila. Najprej za slaba dva meseca, oktobra pa se je začel jesenski val, ki se je zavlekel v letošnjo pomlad. Tudi prihodnost
delo, spopadajo se predvsem z vprašanjem, kako karkoli načrtovati v teh negotovih časih.
je negotova. Zavod za turizem Ptuj je obdobje epidemije izkoristil za razvoj turističnih produktov. Pripravljajo razvoj treh novih turističnih produktov na tematiko srednjega veka, kurenta in vina. Na ta način bodo po odprtju pripravljeni, da ponudijo vsebinsko nadgrajeno turistično ponudbo.
Plani predvsem v smeri povezovanja turizma in kulinarike
Letos, ko bo Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 (EGR), želijo izpostaviti kulinarično ponudbo Ptuja. Na nacionalni ravni se je promocija osredotočila na kulinarične desti-nacije in ponudnike, ki se ponašajo z Michellinovimi zvezdicami in drugimi mednarodno priznanimi kulinaričnimi znaki. Ptujski Zavod si želi izpostaviti povezanost zgodovine in kulinarike. S tem namenom so se povezali z različnimi zavodi, gostinci in vinarji. Na šestih zgodovinskih lokacijah bodo od junija do novembra ponudili vrhunsko kulinarično izkušnjo. Povezali so se tudi s Šolskim centom Ptuj, šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. „Njihovi dijaki bodo v okviru zaključnih izpitov pomagali pri aranžiranju pogrinjkov in sodelovali kot pomoč v kuhinji in strežbi. Kulinarična ponudba bo vključevala oživljene zgodovinske recepture v sodobni različici in bo temeljila na sestavinah lokalnega izvora in lokalnih dobaviteljih. V želji po aktivni promociji ptujske kulinarične ponudbe in bogate tradicije legendarnih ptujskih gostiln pripravljamo tudi kulinarično obarvan voden
ogled mesta skozi čas, ki smo ga že predstavili lokalnim vodnikom, ki bi jih želeli aktivno vključiti v naše aktivnosti," pojasnjuje Ertlova.
V ponudbo bodo vključili tudi Mestni Vrh, ki bo predstavljal doživetje vinorodne krajine. Letos bo izdelan zemljevid, ki naj bi to lokacijo približal obiskovalcem mesta kot odlično pohodniško točko. V sodelovanju s ponudniki VTC 13 načrtujejo izvedbo dogodka Potep po vinogradih Mestnega Vrha. Na ptujski tržnici bodo skupaj s Pokrajinskim muze-
jem Ptuj-Ormož postavili razstavo Kulinarično potovanje skozi čas.
Ertlova sicer poudarja, da se morajo pri vseh planih prilagajati veljavnim ukrepom. Še vedno ciljajo predvsem na domače goste in tuje z bližnjih trgov, v prvi vrsti Avstrijce. Ponudbo pa prilagajajo tudi spremenjenim potovalnim navadam in tendenci turistov po preživljanju časa v naravi. Prav to bo rdeča nit letošnje promocije Ptuja kot destinacije.
Dženana Kmetec
Dva dogodka v načrtu: Kuhna na dvorišču in Odprta kuhna
Čeprav je jasno, da zagotovila, da bodo načrtovani dogodki letos tudi izpeljani, ni, se na Zavodu za turizem Ptuj pripravljajo na sprostitev ukrepov. Med načrtovane aktivnosti uvrščajo pripravo dveh javnih prireditev v prilagojeni obliki: Kuhne na dvorišču in Odprte kuhne. „Preostale aktivnosti bomo izvajali v skladu s potrebami in prilaganjem trgu in seveda sledili smernicam, ki se bodo nakazale ob odprtju turistične dejavnosti," pojasnjuje Ertlova.
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 20. aprila 2021
Slovenija, Podravje • Hrana po svetu dražja, posledično cene višje tudi pri nas
Kupec plača več, kmet dobi manj
Po podatkih OrganizacijaeZdruženih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) cene hrane na svetovni ravni rastejo že deset mesecev, marca pa so bile celo najvišje v zadnjih skoraj sedmih letih.
Razlogi za splošno podražitev hrane naj bi tičali v dražjih rastlinskih oljih, mesu ter mleku in mlečnih izdelkih, zaradi česar naj bi vrednost osnovne prehranske košarice marca dosegla rekord, s katerim je presegla celo tistega iz »dragega« junija 2014. V primerjavi s februarjem so najbolj, za kar
osem odstotkov, poskočile cene rastlinskih olj, in sicer palmovih, sojinih, repičnih in sončničnih ter s tem dosegle najvišje ravni po juniju 2011.
Zaradi povečanega uvoza na azijskih tleh, še posebej kitajskega uvoza mleka v prahu, so se za 3,9 odstotka podražili mleko in mleč-
Foto: Dreamstime/m24
Letos največje zvišanje cen pri sadju in zelenjavi
Če pogledamo še cene hrane v prvih dveh mesecih letošnjega leta, ugotovimo, da so se zvišale za 1,2 odstotka, od tega za 5,5 odstotka najbolj zelenjava in za 3,5 odstotka sadje. Januarja je bila hrana v povprečju dražja za 0,8 odstotka, od tega najbolj sveža zelenjava (5,9 %) in sadje (2,6 %), za 0,3 odstotka pa so bili cenejši mleko, sir in jajca. V povprečju je bilo treba za hrano več odšteti tudi februarja, in sicer za pol odstotka. Tudi tokrat sta se najbolj podražila zelenjava (1,6 %) in sadje (0,9 %), za pol odstotka pa so padle cene sladkorja in jedi iz njega.
ni izdelki. Azija je uvozila tudi več mesa, zato je vrednost kazalnika, s katerim FAO beleži cene mesa, zrasel za 2,3 odstotka, največ na račun rasti cene perutnine in svinjine. Se je pa v primerjavi s februarjem v marcu zaradi napovedanega indijskega izvoza za štiri odstotke pocenil sladkor. Potem ko je cena žitom nekaj mesecev vztrajno rasla, je marca padla za 1,7 odstotka, a še zmeraj ostala za 26,5 odstotka višja kot v enakem obdobju lani, torej tik pred izbruhom epidemije.
Lani največji skok cen pri sadju in mesu
Ker smo v Sloveniji manj kot polovično prehransko samooskrbni, smo odvisni od razmer na globalnih trgih, torej gibanje cen v svetu vpliva na cene pri nas. Kot navajajo državni statistiki, se je hrana v turbulentnem lanskem letu v povprečju podražila za 1,1 odstotka, od tega najbolj sadje, za 5,2 odstotka, in meso, za 2,5 odstotka.
Za 2,7 odstotka pa se je obenem pocenila zelenjava, pri kateri izstopa krompir, ki je bil cenejši za kar 17,5 odstotka. Tudi v Sloveniji so se za približno 1,1 odstotka podražila olja in maščobe, najvišjo ceno, za 3,9 odstotka, pa so dosegle vnaprej pripravljene jedi. Za razliko od svetovnih trendov sta se pri nas po podatkih statističnega urada za 1,5 odstotka pocenila sladkor in jedi iz sladkorja.
Odkupna cena prašičev skoraj 28 odstotkov
• v»
nižja
Iz primerjave prvih dveh lanskih in letošnjih mesecev je razvidno, da je bila hrana januarja letos v povprečju malenkost dražja kot januarja lani, in sicer za 0,1 odstotka, letošnji februar pa je bil glede hrane za 0,3 odstotka cenejši od lanskega. Govorimo seveda o povprečju, do večjih odstopanj namreč prihaja pri posameznih pre-hranskih kategorijah; tako je bilo
sadje februarja dražje za skoraj pet odstotkov, meso pa cenejše za poldrugi odstotek, od tega najbolj svinjsko meso, ki mu je cena padla za kar 6,7 odstotka.
A če morajo kupci v trgovini za hrano v povprečju odšteti več denarja, to avtomatsko ne pomeni, da zanjo dobijo več pridelovalci. Kot kažejo statistični podatki za februar, so namreč kmetje za svoje pridelke v povprečju za 4,8 odstotka manj iztržili kot februarja 2020. Za krompir so pridelovalci dobili 39,4 odstotka manj in sad-
Foto: Dreamstime/m24
j a rj i 1,7 odstotka, za 6,3 odstotka več so vinarji prejeli za svoja vina, v povprečju za 12,3 odstotka več denarja so dobili tudi pridelovalci zelenjave, sadik in cvetja. Cene živali za zakol so bile nižje v povprečju za 7,8 odstotka, od tega prašičev za 27,9, goveda za 3,4, perutnine pa za 4,6 odstotka. Za 1,1 odstotka so bile nižje še cene živalskih izdelkov, odkupna cena mleka je padla za 4,1 odstotka, medtem ko je povprečna odkupna cena jajc zrasla za 4,2 odstotka.
Senka Dreu
Slovenija, Podravje • Pri svežem mesu smo daleč najbolj oskrbni s konjskim
Konjsko meso obožuješ ali pa ga ne preneseš
Ko beseda nanese na konjsko meso, se pogosto vnamejo ostre debate za in proti. Kajti konj kot plemenita žival, ki človeka spremlja že stoletja, ima pri večini Slovencev posebno mesto, ki nikakor ni povezano s predstavo konjskega zrezka na krožniku. Spet drugi pa se zavedajo prednosti njegovega uživanja in cenijo njegov okus.
Pripisujejo mu tudi vsebnost kakovostnih beljakovin in malo maščob, poleg tega bogastvo z železom, vitaminom B in aminokislinami, a ga je, kot pravijo, treba znati pripraviti, saj mora meso odležati, še najbolje v kakšni marinadi. Konjsko meso je eno najbolj znanih in najljubših vrst mesa v državah Srednje Azije, kjer ga jedo v različnih oblikah, pogosto celo raje kot jagnjetino in goveje meso. Evropa je z izjemo Francije, Italije in Belgije glede tega še precej zadržana, saj uživanje konjskega mesa ni del njene tradicije.
V povprečju pojedli pol konjskega zrezka
Zato ga tudi v Sloveniji ni mogoče dobiti v vsaki prodajalni, ampak zgolj nekaterih. Kljub predsodkom pa njegova priljubljenost počasi narašča. Obstajajo mesarji, ki so
specializirani za konjsko meso, že dolgo so hit horseburgerji.
Po podatkih slovenskega statističnega urada (SURS), najbolj ažurni so sicer za leto 2017, je prebivalec Slovenije v povprečju pojedel 93 kilogramov mesa. Stopnja samooskrbe s svežim mesom in predelanimi mesnimi proizvodi od leta 2000 do 2017 ni bila nikoli 100-odstotna, je pa zanimivo, da smo najbolj samooskrbni prav s svežim konjskim mesom, ki mu sledi perutninsko. Zato obe vrsti mesa tudi na veliko izvažamo.
Stopnja samooskrbe s konjskim mesom je, kot je razvidno iz priložene tabele, bila že leta 2007 več kot 156-odstotna, v dobrih desetih letih pa je do leta 2019 narasla na kar 249 odstotkov. Po drugi strani je poraba na prebivalca, ki že tako ni bila visoka, v tem času še padla. Medtem ko smo torej leta 2007 v
povprečju pojedli 17 dekagramov konjskega mesa, smo ga leta 2019 samo še 13, kar je približno polovica teže običajnega zrezka. V tem času so se povišale tudi odkupne cene konj za zakol: leta 2007 je rejec za tono žive mase dobil 1.765 evrov, 12 let kasneje pa že 2.058.
Konj ima status rejne
V* I •
živali
Da bi bilo treba v Sloveniji prepovedati zakol konjev in njegovo uporabo v prehrambne namene, so prepričani nekateri, predlogi za takšen ukrep so že bili posredovani tudi pristojnemu ministrstvu. Zanje je konj, kot že rečeno, plemenita žival, ki ne sodi na krožnik. S posebnim mestom konjev v slovenski kulturi se strinjajo tudi na kmetijskem ministrstvu, a dodajajo, da ima konj vendarle tudi status rejne živali. Podatki kažejo,
Bilanca proizvodnje in porabe konjskega mesa (klavna masa)
	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019*
Domača prireja mesa	668	696	744	584	633	636	604	667
Domača poraba	386	318	350	322	301	304	253	268
Poraba na prebivalca (kg)	0,19	0,15	0,17	0,16	0,15	0,15	0,12	0,13
Stopnja samooskrbe (%)	173,4	219,1	212,8	181,5	210,4	208,9	239,0	249,0
Čeprav konjsko meso velja za gurmansko specialiteto in smo z njim skoraj 250-odstotno samooskrbni, pa mnogi menijo, da ga ne bi smeli uporabljati v prehrambne namene.
* Začasni podatki Vir: SURS, KIS
da število zaklanih konj v Sloveniji narašča, kar pomeni, da bi prepoved klanja in reje konj za namen zakola predstavljala korenit poseg v živinorejsko panogo, s čimer bi prizadeli delovna mesta ljudi, ki delajo v tej panogi. Obenem dodajajo, da slovenska zakonodaja živali ne deli na plemenite in neple-menite, temveč za skrbnike vseh živali velja, da jim morajo zagotovi-
ti ustrezno raven njihove dobrobiti in zaščito v skladu s predpisi na področju zaščite živali. Ta določila veljajo tudi za skrbnike rejnih živali, ki morajo zanje skrbeti na ustrezen način vse od njihovega rojstva do zakola, ki mora prav tako biti izveden na predpisan način in živali ne sme povzročati nepotrebnega trpljenja.
Na velik problem črnega zakola
konjev pa je ob lanski najdbi konjske glave v okolici Maribora opozorila Natalija Nedeljko, predsednica društva za zaščito konj, ki pravi, da se pri nas veliko konjev kolje doma in da je to celo redna praksa. Kako je konjsko meso dejansko cenjeno, se po njenem lahko prepričamo ob pogledu na vrste pred kioski za horseburgerje.
Senka Dreu
Foto: SD
torek • 20. aprila 2021
Politika
Štajerski	9
Podravje, Slovenija • Ob državni meji s Hrvaško tudi policisti iz tujine
Koliko jih bo, iz katerih držav in kdaj pridejo, država še ne pove
Južno mejo med Slovenijo in Hrvaško bodo v prihodnje poleg slovenskih policistov in pripadnikov Slovenske vojske varovali tuji policisti. Podrobnosti o njihovem prihodu na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) za zdaj ne razkrivajo. „Pogovori s tujimi policijami še potekajo. Ko bodo znane države in način njihove pomoči, bo o tem in o podrobnostih obveščena tudi javnost," so pojasnili za Štajerski tednik.
Glede na to, da bodo tuji policisti pomagali pri varovanju južne državne meje, jih je pričakovati na območju Spodnjega Podravja. Policijske postaje v regiji, kjer se dnevno srečujejo z nezakonitimi prihodi migrantov, so Ormož, Go-rišnica in Podlehnik, pa tudi postaje mejne policije, najpogosteje je to Gruškovje. Po pojasnilu MNZ bodo tuji policisti v skladu s slovensko zakonodajo pooblaščeni, da ustavijo osebe, ki se poskusijo izmakniti mejni kontroli. Prav tako bodo pooblaščeni za ugotavljanje identitete oseb, izrekanje opozoril in ukazov, iskanje oseb, varnostne preglede, izvedbo cestnih zapor z blokadno točko, preglede oseb, zaseg predmetov in privedbe. „Pred-vidoma bodo nosili svoje službeno orožje in opremo, njihova uporaba bo dovoljena samo v primeru si-lobrana in skrajne sile, skladno z zakonodajo Republike Slovenije. Pod enakimi pogoji kot slovenski policisti bodo predvidoma smeli
Foto: Arhiv M24
Podobno kot tuji policisti prihajajo na delo v Slovenijo, tudi slovenski odhajajo na delo v tujino. „Največ policistov napotujemo v države Zahodnega Balkana. V obdobju minulih dveh let so bili slovenski policisti napoteni na delo v naslednje države: Hrvaška, Grčija, Bolgarija, Albanija, Madžarska, Italija, Ciper, Španija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Poljska, Švedska ter BiH," so navedli na MNZ.
uporabljati sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec, palico, službenega psa in električni paralizator," pravijo na
Foto: Sta/M 24
Sodelovanje z agencijo Frontex
V okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex devet slovenskih policistov naloge opravlja v različnih državah, lokacije dela spreminjajo glede na potrebe delovanja Agencije (Španija, Albanija, Madžarska, Hrvaška...). „Vsklopu agencije Frontex smo v zadnjih treh letih napotili oziroma še bomo skupaj 166 policistov; gre za kratkoročne napotitve za največ tri mesece. Napotujemo policiste različnih profilov in strokovnjake za posamezna področja dela, med drugim za odkrivanje ukradenih vozil, ponarejenih dokumentov, varovanje zelene meje ... Policisti opravljajo delo na mejnih prehodih in na zeleni meji. V letu 2019 smo jih na naloge agencije Frontex napotili 62, lani 58, letos jih bomo predvidoma 46," so povedali na MNZ.
MNZ in dodajajo: „Predvideno je, da skupno ukrepanje vodi slovenska policija. Pred začetkom dela tujih policistov na ozemlju Slovenije so predvideni uvodni sestanki in usposabljanja tujih policistov, na katerih se bodo seznanili s trenutno situacijo na področju varovanja zunanje meje EU ter poučili o pravicah in dolžnostih, pooblastilih (pravnih podlagah in načinih izvajanja posameznih policijskih pooblastil) ter drugih podrobnostih. Vse navedeno bo odvisno od Memoranduma o soglasju med MNZ, Policijo in posameznimi državami članicami EU o uvedbi skupnih patrulj in drugih skupnih oblik ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij na državni meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško, ki je v fazi usklajevanja."
Komunikacija v
.1 V V» •	• I •
angleščini, vojaki
, I I	M
ostajajo na meji
Komunikacija med slovenskimi in tujimi policisti bo predvidoma potekala v angleškem jeziku. Četudi se bodo policistom ob meji pridružili kolegi iz tujine, bodo pri varovanju državne (zelene) meje
Foto: Arhiv M24
Tuji policisti, ki bodo prišli na delo v Slovenijo, bodo pomagali pri obvladovanju nezakonitih migracij na državni meji med Slovenijo in Hrvaško, kar pomeni, da bodo prisotni tudi na območju Spodnjega Podravja (na Ormoškem in v Halozah).
še naprej sodelovali pripadniki Slovenske vojske. „Glede na operativne potrebe bo sodelovanje vojske ustrezno prilagojeno. Sodelovanje pripadnikov vojske se med policijo in vojsko redno usklajuje. Število sodelujočih vojakov se prilagaja operativnim potrebam."
Kje v tujini so na nalogah slovenski policisti
Seveda pa ni Slovenija samo „uvoznica" policistov, temveč tudi „izvoznica". Tako kot bodo policisti iz tujine v prihodnje prišli na delo v Slovenijo, slovenski policisti odhajajo na delo (naloge) v druge države, večinoma balkanske. V minulih letih so tuje države največ pomoči potrebovale pri varovanju mej zaradi nezakonitih vdorov mi-grantov. Od začetka leta 2016 države EU pomagajo Severni Makedoniji in pošiljajo svoje policiste na makedonsko-grško mejo. Slovenija jih je leta 2016 napotila 83, v letih 2017 in 2018 po 60, predlani 56, lani 69, do aprila letos pa 18.
Slovenski policisti pomagajo tudi kolegom v Srbiji, naloga je prav tako varovanje meje. „Od začetka leta 2017 pošiljamo po štiri slovenske policiste na srbsko-bol-garsko mejo pri upravljanju povečanega dotoka migrantov. Od 19. decembra 2018 so se prvič pričele napotitve na srbsko-makedonsko mejo. Bilateralne napotitve so potekale do 20. marca 2020. Nato so bile na predlog srbske strani zaradi izrednih ukrepov, povezanih s koronavirusno boleznijo, prekinjene. Tako do nadaljnjega ne na-potujemo novih skupin slovenskih policistov. Po sklenitvi statusnega dogovora med Evropsko mejno in obalno stražo ter Republiko Srbijo bo sodelovanje prilagojeno novemu pravnemu okviru, kar pomeni napotitve preko agencije Frontex. Leta 2017 smo smo v Srbijo napotili 23 policistov, leta 2018 36, predlani 34 in lani do aprila osem."
Mojca Zemljarič
Destrnik • Prvič niso potrdili županovega predloga
Ne spremembi poslovnika
Čeprav ima destrniški župan Franc Pukšič v občinskem svetu kar močno (in glasno) opozicijo, pa gre večina zanjo spornih zadev vendarle gladko skozi glasovalno sito, praviloma s šestimi glasovi za in petimi proti.
A se ustaljena računica prvič v tem mandatu ni izšla. Zataknilo se je pri sprejetju novega poslovnika, ki je opozicijske svetnike razburil že decembra na prvi obravnavi. Takrat so ga sicer potrdili, a s pripombami, za katere so pričakovali, da bodo v drugo upoštevane.
Nestrinjanje je doživel 51. člen, v katerem je zapisano, da naj bi se zvočni posnetki sej hranili samo še do potrditve zapisnika. Branko Horvat je razočarano ugotovil, da decembrske pripombe na novelo poslovnika niso bile upoštevane, saj so na mizo dobili enak osnutek kot na prvi obravnavi. »Ne razumem, zakaj se pri sprejemanju tako pomembnega dokumenta ni znova sestala statutarno pravna komisija. Nikakor se ne strinjam s tem, da bi se zvočni zapis uničil takoj po sprejetju zapisnika, saj je to prekratka doba in gre za kratenje pravic svetnikov. Če namreč pride do kakšnih nejasnosti ali celo sodnih zapletov, se lahko razjasnijo samo s poslušanjem zvočnega zapisa. Nekoč so v takih primerih koristili tudi zapisniki s sej, a so ti v Pukšičevem mandatu napisani tako skopo, da si z njimi nimaš kaj pomagati. Predlagam, da se zvočni zapisi ohranijo dlje časa, saj predstavljajo varnost za vse nas.«
Hramba zvočnih posnetkov edina zaščita
Z njim je soglašala tudi Elizabeta Fras, ki je povedala, da so imeli pred prvo obravnavo na to temo burno razpravo že na statutarno pravni komisiji. Obenem je opozorila, da svetniki gradiva ne morejo temeljito pregledati, če ga dobijo tik pred sejo, kot se je zgodilo nedavno. »Razumem, da se to lahko zgodi v izjemnih primerih, a
Foto: Arhiv M24
Fotografija je simbolična.
bi to moralo veljati le za delna ali krajša gradiva, ne pa za gradiva na sto straneh. Zadnjič je bila seja sklicana za 15. uro; do takrat še iz službe ne prideš, kaj šele, da bi se lahko pripravil na sejo. Vedeti je treba, da se svetniki ne spoznamo na vsa področja, zato se pred sejo radi s kom posvetujemo in teme predebatiramo.«
Glede hrambe zvočnih zapisov je Matej Sužnik pregledal zakonodajo in ugotovil, da ta izrecno res ne govori o času, kako dolgo bi bilo treba te zapise ohraniti. »O tem sem govoril tudi s prejšnjimi svetniki, ki so v svojih mandatih pogosto uporabili zvočne zapise sej in z njihovo pomočjo razjasnili, kar je bilo treba. Strinjam se s Frasovo in Horvatom in predlagam popravek besedila na doslej veljavnega, ki ščiti vse nas: svetnike, župana in občinsko upravo.«
Dalje brez poslovnika
Da so pri spremembi zdaj spornega 51. člena sledili odločitvi tedanjega informacijskega pooblaščenca, ki je 21. novembra 2013 zavzel stališče, da je hramba posnetka utemeljena le dotlej, dokler obstajajo razlogi zanjo, to pa naj bi bilo do potrditve zapisnika, je spomnil Simonič. Pukšič je omenjeno trojico vprašal, čemu je potrdila spremembo poslovnika na prvi obravnavi. »Prej bi povedali, da se ne strinjate, ne pa da ste takrat dvignili roke.« Da so to storili v upanju, da bo osnutek ustrezno popravljen, mu je odgovoril Sužnik, Pukšič pa je ponovil, da je poslovnik usklajen z zakonodajo. »Lahko dobimo kontrolo informacijske pooblaščenke in smo kaznovani. Če danes dokumenta ne bomo sprejeli, pač ne bomo imeli poslovnika. O tem bom tudi obvestil javno upravo in te teme ne bom več uvrstil na dnevni red.«
Glede na to, da je za sprejetje poslovnika občinskega sveta potrebna dvotretjinska večina, je bilo že pred glasovanjem jasno, da ta ne bo potrjen, saj je Pukšiču zanj zmanjkal en svetniški glas. Kot kaže, destrniški občinski svet tako nima več svojega poslovnika; pod zavihkom poslovnik na spletni strani občine Destrnik dokumenta namreč ni več najti ...
Senka Dreu
10 Štajerski
Na sceni
torek • 20. aprila 2021
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Savinjski kvintet
Izvirnost v vižah in izvedbi
Rojstno leto Savinjskega kvinteta je leto 2012, ko sta se obstoječemu triu pridružili pihalna in vokalna sekcija. Zaradi različnih prioritet se je zasedba razpustila oziroma predrugačila v petčlansko moško zasedbo. V času lanskega drugega zapiranja države pa je prevladala ideja o ponovnem sodelovanju s pevko.
Spomladi letos se jim je pridružila sopranistka Nina Kreča iz Tabora pri Vranskem. Izobražuje se v avstrijskem Gradcu, v programu petja, v Mariboru pa študira glasbeno pedagogiko. Rok Prušnik, basist, a po duši pravi »Oto Pestner«, prihaja z Ljubnega ob Savinji. Ob prostih dnevih se najraje odpravi na ježo s svojo kobilo Jadranko. Kitarist Tilen Leskovšek, inženir elektrotehnike, rad sede na svoj motor in se odpelje po brezpotjih v okolici Dobja pri Planini, kjer je doma. V Laškem stanuje klarinetist, profesor glasbene pedagogike in očka najmlajšega Savinjčana Načeta, Gregor Marčen. V zadnjem letu, ko je pouk glasbe v osnovni šoli potekal na daljavo, se je odlično izpopolnil pri peki domačega kruha. Blaž Guzej, magister glasbene pedagogike, pa prihaja iz Šempetra v Savinjski dolini. Pred petimi leti je bil nekako prisiljen sesti za bobne. Sedaj pa že komaj čaka, da si pri zabavnem programu malo spočije noge. Najraje ima hrib (strmino), takoj za tem pa hladno pivo. Do pred kratkim najmlajši, vendar že od samega začetka najglasnejši član Savinjskega
kvinteta pa je Tilen Selič, harmonikar in zabavni basist, ki prihaja iz srca doline zelenega zlata, Žalca, kjer tudi potekajo vaje ansambla. Tilen je tudi največji gurman v ansamblu, ki rad eksperimentira v domači kuhinji.
Savinjskemu kvintetu je najbližja gorenjska glasba, »Oberkrain« glasba, glasba bratov Avsenik, ki je vsakemu izmed članov dala ogromno zagona, veselja do nastopanja in ne nazadnje tudi željo po ustvarjanju avtorske glasbe. „Savinjčani smo zagovorniki avtorskega ustvarjanja. Dobršen del glasbe je prispeval Tilen Selič, nekaj pa tudi Tilen Leskovšek. Sodelovali smo že z izjemno avtorico besedil in pevko Vero Soline, legendo slovenske narodno-zabavne glasbe Jožetom Galičem, Romano Ca-futa, Damjanom Pasaričem in drugimi. Naš program pa poleg slovenske narodno-zabavne glasbe zajema tudi tuje zvrsti, kot so rock, pop, swing, balade, yugo in še kaj, da zadovoljimo različne glasbene okuse. Zelo pa smo veseli, da čedalje več poslušalcev pozna naše skladbe Zgodba o sreči (T. Selič/G. Sotošek/T. Selič), Marsikdo še ne ve (T. Leskovšek/D. Pasarič/T. Selič), Otroci sonca (T. Selič/A. Azocar/T. Selič), Dobrota je sirota (T. Selič/T. Selič/T. Selič)," je glasbo Savinjskega kvinteta predstavil Tilen Selič.
V svojih pesmih pojejo o življenju muzikanta, a malo drugače, kot so ljubitelji slovenske glasbe navajeni; o življenju samem, katerega edina tema
Foto: zasebni arhiv
Savinjski kvintet
ni ljubezen. Tudi srečo člani Savinjskega kvinteta interpretirajo drugače kot večina muzikantov. Od drugih glasbenikov se Savinjčani razlikujejo predvsem v vižah in izvedbi. Zanesljivo pa lahko rečejo, da so pristni, so povedali.
„Menim, da festivalov, kot smo jih poznali, ansambli nikoli niso zares potrebovali. Kot primer bi rad naštel le nekaj znanih imen: Avsenik, Klinc, Klavžar, Mihelič, Slak, Zupan, Zajc itd. Nobeden od teh se ni nikoli udeleževal festivalov. Tisti, ki pa so se jih, jim niso posvečali nekakšne pretirane pozornosti. Danes so to velika imena slovenske narodno-zabavne scene. Zelja organizatorjev po druženju,
predstavitvi svojih lokalnih biserov, ne nazadnje tudi po dobičku, je pripeljala takšne prireditve tako daleč, da že težko razberemo njihovo bistvo. Bili smo priča tudi nepravičnim izidom festivalov (tudi kot obiskovalci in ne sodelujoči!). Seveda vsi želimo vsem ugoditi, vendar mislim, da je z vidika glasbenih skupin pomembneje ugoditi širši, preprosti publiki, ki ti ne nazadnje omogoča nastope, nekaterim pa celo vsakdanji kruh, kot pa stroki, ki včasih, resnici na ljubo, ne pusti dihati. Tako je tudi s sceno in glasbo. Oboje gre naprej, če nam »paše« ali ne.
V tem trenutku načrtujemo program s pevko, da bomo pripravljeni v polni meri, ko se razmere umirijo. V bližnji prihodnosti bomo izdali album. V tem času pa bo zagotovo nastal še kakšen videospot. Najbolj pa si želimo živo glasbo, igranje in pozitivno energijo," je v imenu Savinjskega kvinteta še povedal Tilen Selič. Že 193 dni niso nastopili nikjer. Ko pa bodo razmere dopuščale, bodo, kot do sedaj, nastopili povsod tam, kamor jih bodo povabili.
MG
VSAK ČETRTEK OB 20. URI
^ ORFEJČKOVA LESTVICA
1.	MODRIJANI - Moje slovensko srce
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - MoJa mala
3.	Ans. ROKA ŽLINDRE - V tvojem objemu se pomirim
4.	GORENJSKI KVINTET - Moj r^j
5.	Ans. GOLTE - Najbolj nora noč

Glasujem za:
Ime in priimek:_ Naslov:_ Tel. številka:
Glasujete lahko tudi na www.radio-ptuj.si ali Facebook - Luka in Pepi
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Ptuj • Novoustanovljeno društvo Razvoj: priložnost je v različnosti in drugačnosti
Želijo si družbo, ki bo sprejemala in razumela drugačnost
V začetku tega leta je začelo delovati društvo Razvoj. Gre za nevladno in nepridobitno, prostovoljno društvo, katerega namen je opozarjanje na pomembnosti inkluzije otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
Delovanje v dobro otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (pa tudi brez njih) ter ustvarjanje priložnosti za vključujočo družbo je osnovni cilj novoustanovljenega društva. Svoje delo usmerjajo v strokovno pomoč pri skrbi za osebnostno rast otrok, mladih in odraslih oseb, pa tudi v podporo tistim, ki s to populacijo delajo.
„V društvu Razvoj si želimo razvijati, spodbujati in izvajati aktivnosti, ki bodo prispevale k temu, da se bomo lahko vsi posamezniki z različnimi sposobnostmi, znanji in spretnostmi aktivno vključevali v družbo. V naši različnosti in drugačnosti vidimo priložnost. Kot je rekla moja sodelavka in prijateljica Tamara Zaner, si želimo, da bi skupaj ustvarjali družbo, v kateri bi bilo mogoče, da se 'učimo drug z drugim in drug od drugega',« pravi Barbara Žnidarko, članica društva Razvoj.
Letošnje leto bodo namenili izvedbi različnih delavnic in izobraževanj. V začetku aprila so obeleževali svetovni dan zavedanja o avtizmu. Kot vsako leto je pomagala tudi ptujska občina, ki je prav z namenom osveščanja o avtizmu dva dni mestno tržnico osvetlila v
modro. S tem so se pridružili akciji Zasveti v modrem v organizaciji Zveze za avtizem.
Maja planirajo predavanje za osebne asistente oseb s posebnimi potrebami, jeseni pa izvedbo
delavnic učenja socialnih veščin. Te bodo namenjene šolarjem od 1. do 5. razreda osnovne šole, ki imajo težave na področju socialne interakcije in komunikacije, imajo av-tizem, pa tudi tistim, ki nimajo po-
sebnosti v razvoju (nevrotipični). Na delavnice namreč vabijo tako otroke s posebnostmi kot tiste, ki nimajo posebnih težav. Razlog za to Žnidarkova pojasnjuje: „Tako smo se odločili, ker menimo, da

Društvo Razvoj je bilo ustanovljeno v začetku letošnjega leta. Na sliki levo Barbara Žnidarko in desno Andreja Zagoršek .
je to način, da ustvarjamo družbo, ki bo razumela in sprejemala tudi tiste, ki razmišljajo, se vedejo ali zgledajo nekoliko drugače. Otroci, ki se soočajo z določenimi izzivi, se bodo ob pomoči odraslih učili spretnosti in veščin od otrok brez posebnosti v razvoju. Nevrotipični otroci pa se bodo učili od otrok s posebnostmi, kako na stvari pogledati iz drugega zornega kota, kako nekomu pomagati, da se nauči nečesa novega, ga razumeti in vključiti v izvajanje aktivnosti. Verjamemo, da lahko le s konkretnimi pozitivnimi izkušnjami ob usmerjanju odrasle osebe, ki drugačnost sprejema kot vsakdanjo, ustvarjamo inkluzivno družbo. Na delavnicah se bodo otroci učili spretnosti komuniciranja, različnih socialnih veščin, učenja sprejemanja drugačnosti ter sodelovanja." Delavnice bodo zraven Žnidarkove izvajali še drugi strokovni sodelavci društva Razvoj, ki imajo znanja, zanimanje in izkušnje pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
Za morebitna vprašanja so na voljo na facebook strani društva Razvoj ali elektronski pošti dru-stvorazvojptuj@gmail.com.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Vojka Haulas, predsednica društva Razvoj
Zdrav duh v telesu, kakršnega že imamo
Predsednica društva Razvoj Vojka Havlas si želi, da bi društvo postalo prostor pozitivne energije, predvsem pa izmenjave koristnih izkušenj, ki se dotikajo dela z osebami s posebnimi potrebami in njihove vloge v družbi: „Družba pa smo mi vsi. In bolj bomo kot družba odprti in dovzetni tako za močne, povprečne kot tudi najšibkejše člene, bolj bomo zadovoljni, uspešni in manj prostora bo za (neutemeljen) zadržek pred drugačnim. Ker je vključevanje v prostočasne dejavnosti prav tako pomemben vidik izpolnjujočega življenja slehernega posameznika, načrtujemo tudi počitniške delavnice, jeseni pa zanimive športne aktivnosti."
Foto: CG
torek • 20. aprila 2021
Nasveti
Štajerski	11
Plantellini vrtnarski nasveti
Zelenjava v loncih
Ko živimo v stanovanju, pogosto pomislimo, da ne moremo imeti sveže zelenjave. A če na balkon postavimo že nekaj loncev, lahko pridelamo kar veliko. Ta oblika urbanega vrtnarjenja je zelo enostavna in tudi poceni.
Kako posadimo
Najprej potrebujemo posodo. V večini primerov kupimo kar plastičen lonec ali korito. Lahko pa uporabimo tudi kakšen odrabljen, star kovinski lonec ali pleteno košaro. Če je lonec večji in bo stal na odprtem, da vanj prosto pada dež, potem naredimo na dnu drenažo iz glinoporja, koščkov keramike, kamenja in podobno. Nato je plast agrokoprene in nato nasujemo kakovostno šotno zemljo. Ne uporabimo zemlje, izkopane z vrta ali gozda, ker hitro prenesemo bolezni, škodljivce in plevele v svoj lonec.
Ideje za zasaditev
Foto: arhiv Plantella
Na večjem balkonu si lahko zamislimo že vrtnine, za katere večina misli, da sodijo samo na vrt. V velikem loncu imamo tako lahko posajene vse plodovke, tudi paradižnik. Paradižnik ima velik koreninski sistem, ki potrebuje najmanj 30 cm globok lonec. Na en lonec bo dovolj en paradižnik. V loncu premera 40 cm, je prostora še vsaj za baziliko, tri solatnice, vmes lahko potaknemo še čebulček za mlado solato. Mesto ob plodovkah zapolnimo s solatnicami, izberemo npr. hrastov list, ker jo obtrgujemo in imamo tako na voljo vse leto. Še potaknemo kakšno čebulo zraven in seveda baziliko za boljši okus.
Vsi imamo radi solato. Če imamo pri roki nekaj semena, jo v kratkem času tudi postavimo na mizo. Uporabimo lahko kar lesene zabojčke, v katere položimo kopreno in nanjo nasuje-mo zemljo ter posejemo solat-nice po okusu. Solatnice imajo plitev koreninski sistem, a manj kot 10 cm zemlje naj ne bo, raje več, ker se drugače hitro izsuši.
Na kaj pazimo
Vedno sadimo v mešane posevke. Ne pozabimo na kakšno okrasno rastlino, ki naj bo rumene, oranžne barve, da pritegne opraševalce. Redno zalivamo, tudi ko ni sezona, da se šota ne presuši. Tako bomo lahko imeli zemljo več sezon. Vse vrtnine dognojujemo redno. Najenostavneje bo, če uporabimo kar tekoče organsko gnojilo z biostimulanti, kot so morske alge, aminokisline in vitamini.
Vanes Husič, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
Foto: arhiv Plantella
Priskrbite si brezplačen vodič:
NALEPŠE BALKONSKE ZASADITVE
plantella.si/ vodici-za-vrtnarjenje
Strokovnjaki po naravi
ZA ZDRAVO EKO ZELENJAVO IN ■ ČUDOVITE BALKONE
Vrtnarite z nami.
J 080 8122 I Plantella.si
Kaj bomo danes jedli
TOREK fižolov golaž, jabolčni zavitek	SREDA cvetačna kremna juha, piščančja rižota, zelena solata, mešani kompot	ČETRTEK zelenjavno-mesna enolončnica, pisani kruh z ajdovo kašo, rulada
PETEK prežganka, ocvrt oslič, krompirjeva solata, sadje	SOBOTA grahova juha, puranji zrezki v omaki, ocvrti krompirjevi svaljki, endivija, buhteljni	NEDELJA porova kremna juha, perutničke na žaru, mešana zelenjava, pečen krompir z ajvarjem, haloška gibanica
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
PONEDELJEK
kostna juha, piščančji paprikaš, testenine, solata, pita s slivovo marmelado
Fižolov golaž
Sestavine: 0,5 kg fižola, 20 dag sveže svinjine, 20 dag prekajenega mesa, 2 srednje veliki čebuli, 3 stročki česna, 1 korenček, 1 žlica paradižnikove mezge, 2 žlički mlete rdeče sladke paprike, poper, olje, lovorov list.
V rahlo slani vodi skuhamo fižol (ali vzamemo tistega iz konzerve). Na olju popražimo čebulo in pol glave strtega česna. Med praženjem zalivamo z vodo. Ko je čebula zlato rjava, dodamo sveže in prekajeno meso, nariban korenček in lovorov list. Dušimo, da povre sok, ki ga da meso. Ob strani med mešanjem hitro popražimo rdečo papriko in zalijemo z paradižnikovo omako. Dodamo h kuhanemu fižolu (skupaj s fižolovko). Pazimo, da ne razredčimo preveč, ker mora biti jed gosta kot klasični golaž. Dodamo še poper in sol po okusu.
Pisani kruh z ajdovo kašo
Sestavine: 1 kg bele ali enotne moke, 3 dag kvasa, sol, 1/4 kg ajdove kaše, slabega 1/2 l mleka, sol, 1 večja čebula.
Iz moke, kvasa in mlačne vode zamesimo kvašeno testo. Medtem ko vzhaja, v slanem mleku skuhamo gosto ajdovo kašo. Malo ohlajeni kuhani kaši primešamo prepraženo čebulo (lahko tudi ocvirke). Testo razvaljamo in ga premažemo z nadevom. Zvijemo in ga denemo v pekač ali model. Damo ponovno vzhajat, in ko je vzhajano, ga premažemo z mlekom in pečemo približno eno uro pri 180 stopinjah Celzija.
24 Štajerski
Križem Kražem
petek • 12. aprila 2021
Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice
Budistični samostan (19)
Topi udarci zvonov se borijo z vetrom. Sliši se petje meniha z najvišjega stolpa, skoraj nevidnega v nočni meglici. Možje v temnih plaščih se vzpenjajo po stopnicah do glavnega templja, iz katerega odmevajutranja pesem: "Amo Amiooo, Amo...". V rjavem pregrinjalu, ki so mi ga ovili okrog telesa in pričvrstili z vrsto majcenih gumbov, klečim na mehkem podložku. Roke počivajo v molilni drži.
Obisk samostana zame ni nekaj novega, tudi vonj samotnih hodnikov, vrtov in svetišč ne (samostan je kraj, kjer se človek umiri, tudi če ni budist). Na svetu je precej samostanov, ki sprejemajo občasne tuje obiskovalce in zato zmeraj, ko sem v bližini katerega izmed njih, ostanem za kak teden ali dva. Večina ustanov v zameno za nekaj uric pomoči pri lažjih opravilih ponudi brezplačno bivanje in hrano. Obroki so izredno hranljivi in povsem veganski, torej brez mesa, rib, mleka ali jajc.
Budistični tempelj, The Nan Sha-olin Buddhist Temple, je v provinci Fujian in je eden redkih samostanov na Kitajskem, ki je odprt za prostovoljce iz vseh koncev sveta. Tukaj se lahko iz prve roke izkusi asketsko življenje in pobliže spozna budizem. To je religija in filozofija, katere cilj je razsvetljenje oziroma nirvana. Budizem se je na Kitaj-
skem sicer prepletel s taoizmom in ljudsko religijo, zato je njegov vpliv in doseg težje oceniti. Uradna sta-
tistika ne obstaja, a Pew Research Center, ki proučuje verska prepričana po svetu, ocenjuje, da je na
Kitajskem približno 245 milijonov budistov (skoraj osemnajst odstotkov celotnega prebivalstva).
radio
SALOMON
-V--
FM 101,6-87,8
AVTOR: DUŠAN KOVAČIČ
VPLIV, KI POVZROČI REAKCUO ORGANIZMA
LITERARNO DELO MANJŠE UMETNIŠKE VREDNOSTI Z GANLJIVO VSEBINO, GANLJIVIH
VNETJE SRČNE MIŠICE
BEGUNEC, IZSELJENEC
VODA VTRDNEM STANJU
NAŠ PESNIK (FRANCE)
UČENEC SREDNJE ŠOLE
RENATA TEBALDI
STAROGRŠKI FILOZOF, TALESOV UČENEC
KLIMA-KTERIJ
OKRASNA PERILU
UGLEDEN, VELJAVEN ČLOVEK, IMENITNIK
VZNOŽJE
BABILONSKI BOG NEBA
ZAOKROŽENI ZNESEK BANKOVCA
SIFILITICNA RAZJEDA
DEL CELOTE
ŽENSKA, KI IMA OTROKA
MALAJSKA BLAZNOST
DVOJICA
DLAKA IZ KONJSKE GRIVE
BALERINA VRHOVEC
MUSLIMANSKI DUHOVNIK
PREDEL OB RAMI
JEb IZ JAJC,
VINA IN SLADKORJA
LEVSTIKOV LITERARNI JUNAK (MARTIN) MONOKEL
ZAČETNI
DEL TANKEGA ČREVESA
SANKTPE-TERBURŠKI MUZEJ
TELOVADNO ORODJE
MOČNO USNJE ZA TORBARSKE IZDELKE
PIKRA, ZBADLJIVA MISEL
PREDPISI, DOLOČILA
DAN VTEDNU
GRAFIK IN SLIKAR GABRIJEL JUSTIN
BRITANSKI IGRALEC BATES
NIČVRED-
NEŽ, POSTOPAČ
NAGIB, SPODBUDA
VELIKA STOPNJA JEZE
FR. IGRALEC (JEANPIERRE)
KONJ RJAVE BARVE
LUKA V JUŽNI KOREJI
MANJŠA ZVER
AFRIŠKA ŽIVAL Z ZELO DOLGIM VRATOM
PISATELJ SELIŠKAR
FIATOV AVTOMOBIL
TRŠA, DALJŠA DLAKA
MOHAMED. VERA
JOŽE UDOVIČ
HINDUIST. BOGINJA MATI
KATJA TRATNIK
LUCIJA ČOK
NEKDANJA STANOVSKA ORGAHI-ZACUA OBRTNIKOV
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV ANGLEŠKI KRAU
IGRALKA RINA
ITALIJANSKI SLIKAR (GUIDO)
IGRALKA ZUPAHČIČ
KDORELKA
NEKDANJI IZRAELSKI PREMIER RABIN
4. IN 11. ČRKA
SORTA KROMPIRJA, KRESNIK
NATAŠA VALANT
SLABOKRVNOST; MEDLOST
REGULATOR, RAVNALO
JEŽA
ANTOH AŠKERC
ŽENSKA Z VISOKIM DRŽAVNIM POLOŽAJEM
ANAKSIMANDER - starogrški predstavnik jonske filozofske šole in astronom, APOEN ■ ali vrednostni papir, LEAUD, Jean-Pierre - francoski filmski igralec
zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec
Foto: Mateja Toplak
V samostanu je hrana postrežena trikrat: ob šestih, enajstih in ob sedemnajstih (obeduje se v popolni tišini!). Hrana je povsem veganska, saj budizem prepoveduje uživanje mesa, ker to krši prvi moralni predpis (ne ubijaj), meso pa se obravnava kot strupeno za telo, kar krši peti moralni predpis (vzdržite se opojnih snovi, ki zameglijo razum).
Foto: Mateja Toplak
Menih na (meditacijskem) sprehodu. Tehnika, ki se uporablja kot del prakse čuječnosti, nam lahko pomaga, da se počutimo bolj uravnoteženi in mirni.
Kljub povečanemu številu tujcev samostan seveda ni turistična atrakcija, še zmeraj služi istemu namenu, ki mu je bil dodeljen ob izgradnji. Bivanje v samostanu namreč pomaga budistom, da preobrazijo svoj um in tako uidejo ciklu rojstva, smrti in ponovnega rojstva in si namesto tega pridobijo razsvetljenje.
Dan v samostanu se začne zgodaj zjutraj in to z obilnim zajtrkom. Nek menih vstane že ob štirih, da pripravi sveže sojino mleko, postreženo s še toplimi kuhanimi kruhki (mantou ali baozi) in zelenjavo. Točno ob pol sedmih "ta glavni" menih zacinglja z zvončkom in zbrani zapojo na ves glas. Spevna molitev se razlega po prostoru, kjer zraven kakih sto šolarjev, desetih menihov, dvajsetih meniških vajencev in nekaj prostovoljcev, med katerimi sem tudi sama, stojim in roke stiskam ob prsi v molilni drži. Ob koncu molitve je menih z zvončkom tisti, ki slovesno pokima, kar pomeni, da se obed lahko prične. Z ostalimi pomočniki razdelim hrano otrokom, nato še sebi. Menihom ne strežem, ker sem ženska. Jemo v tišini. V eni roki držimo svojo skodelico, v drugi jedilne palčke.
Nato sledijo molitve, delovna
meditacija, kosilo, obvezen počitek, daljši sprehod, večerja in še zaključna večerna verska opravila. "Zame je vsak dan enak," mi pravi eden izmed menihov, ki obvlada angleščino. "To je moja družina in to moje življenje," zamrmra in pokaže na prostrane čajne nasade in vrtove, ki so del samostanskega poslopja.
"Zakaj je Buda zmeraj nasmejan?" pravim, ko pokažem proti velikemu kipu na najini desni. Popraska se po bradi, pogleda navzgor in pravi: "Pred dva tisoč petsto leti je Siddhartha Gotama želel izvedeti vzrok trpljenja. Ko ga je odkril, je postal znan kot Buda, razsvetljeni, dovolj razsvetljen, da je prebil pot iz trpljenja in prestopil v blaženost. In zato je zelo pogosto upodobljen kot nasmejan Buda." Pogleda me in oba se nasmehneva.
Priznam, nekajtedenski vpogled v samostansko življenje je zmeraj osvežujoč, vendar znova in znova kmalu zahrepenim po življenju, kulturi in zgodbah, ki se pišejo zunaj teh zidov. Kljub temu pa bom vselej, ko bom na poti vsaj malo utrujena, spet zavila med nasmejane menihe, ki z iskrivimi očmi delijo modrosti in iz rokava stresajo šale o nas, hipijih, ki iščemo razsvetljenje, medtem ko se klatimo po svetu.
Foto: Mateja Toplak
Budistični tempelj, The Nan Shaolin Buddhist Temple, je v provinci Fujian na jugu Kitajske.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Rokomet
Jeruzalem zadovoljnejši s točko
Stran 14
Namizni tenis
Matisova in Ludvikova pripomogli k porazoma
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, 2S. krog
tednik
Nogomet
Uradni nogometni krst prenovljene zelenice
Stran 14
Tenis
Za Blaža konec pri številki sedem
Stran 14
(Poílu.íajt¿ naí
na íuitouñün íjilztu!
RADIOPTUJ
«a afoietu
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Lukova obramba za močan zagon
Po več kot mesec dni trajajočem premoru je Aluminij in Maribor čakal lokalni štajerski derbi. Ta je bil pomemben za obe ekipi, za domačine v boju za obstanek, za goste v boju za vrh. Tekma je s sabo prinašala številne zanimivosti, v prvi vrsti debi Simona Rožmana na klopi vijoličastih. Pomembna je bila tudi vrnitev Martina Milca v ekipo po odsluženi kazni štirih mesecev prepovedi nastopanja - nekoliko nepričakovano se je vrnil kot kapetan (do vstopa Tavaresa) ...
»Ne spomnim se, kdaj sem bil pred kakšno tekmo tako motiviran, kot sem bil proti Aluminiju. Štiri mesece sem treniral 'kot zmešan', res sem se veselil vrnitve na igrišča. Če bomo kot ekipa vsi kazali takšno željo, potem se nimamo česa bati,« je po tekmi dejal »otrok Aluminija« Martin Milec, najboljši posameznik gostujoče ekipe.
Taktični trenerski dvoboj
Domači trener je tekmo začel s precej obrambno postavitvijo, izrazito okrepljeno na bočnih položajih (na eni strani Ploj in Krefl, na drugi Jakšič in G. Pečnik). »Gašper Pečnik in Krefl sta v dosedanjih tekmah dokazala, da se dobro znajdeta tudi v zvezni vrsti, oba sta polivalentna igralca. Potrebovali smo agresivnost in z njima v zvezni vrsti smo jo dodatno dobili. Smo v boju za obstanek, lovimo točke na vsaki tekmi, zato moramo misliti na rezultat,« je pojasnil Drobne.
Strategija trenerja Rožmana je bila temu prilagojena. »Želeli smo držati visok ritem skozi celotno tekmo. Ker smo od Aluminija pričakovali več izbijanj žog in 'preskok igro', smo na začetku poslali na igrišče višje igralce, tudi zaradi prekinitev, v zaključku pa nižje in hitrejše. V tem predvidevanju smo bili uspešni, le rezultatsko se nam ni izšlo, kar pokvari celoten vtis,« je dejal Rožman, ki ni mogel računati na Bajdeta, Mitroviča in Matka, na klopi pa je pustil npr. Pihlerja, Požeg Vancaša, Repasa in Peričiča.
Na kidričevsko zelenico se je v rumenem dresu vrnil Ilija Martino-vič, nekdanji ljubljenec navijačev Aluminija. Spomnil se je na zadnji intervju za Štajerski tednik kot igralec Aluminija. »Govoril sem o veliki želji igranja za svojo reprezentanco Črne gore, sedaj se mi je ta želja izpolnila. Živim svoje sanje,« je dejal z velikim nasmeškom na obrazu.
Od Pečnika v vratnico
Prvi polčas sta ob disciplinirani igri zaznamovali po ena priložnost na vsaki strani. V 16. minuti je vratar Jug slabo izbijal žogo iz svojega kazenskega prostora in zadel Gašperja Pečnika, od katerega se je odbila v vratnico, nato pa nazaj v roke Juga ... V 34. minuti so do lepe priložnosti prišli tudi gostje, a je dober strel Kotnika (podal mu je Derviševič) Janžekovič z nogo refleksno ubranil.
Igra je bila sicer precej raztrgana, veliko je bilo prekinitev, ki so
1. OLIMPIJA LJUBLJANA	28	15	9	4	36:17	54
2. MARIBOR	28	13	11	4	52:32	50
3. MURA	28	12	10	6	31:18	46
4. DOMŽALE	28	10	11	7	39:32	41
5. KOPER	28	11	7	10	36:37	40
6. BRAVO	28	8	12	8	29:29	36
7. CB24 TABOR SEŽANA	28	9	6	13	31:37	33
8. CELJE	28	7	7	14	24:33	28
9. ALUMINIJ	28	6	10	12	19:36	28
10. GORICA	28	4	7	17	17:43	19
Aluminij - Maribor 0:0
ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Ploj, Petek, Azemovič, Krefl, Bolha, G. Pečnik (od 57. Flakus Bosilj), Prša (od 76. T. Pečnik), Derlek (od 76. Čermak), Kadrič (od 84. Pantalon). Trener: Oskar Drobne.
MARIBOR: Jug, Milec, Guerrico, Martinovič, Uskokovič, Vrhovec, Derviševič (od 75. Pihler), Kotnik (od 64. Požeg Vancaš), Kronaveter (od 75. Tavares), Felipe Santos (od 64. Repas), Mlakar. Trener: Simon Rožman.
»sekale« ritem. To je bolj ustrezalo domačinom, za katere je bil prvi cilj ubranitev lastne mreže.
V drugem delu se razmerje na igrišču ni bistveno spremenilo, šele od 75. minute naprej so do izrazitejše terenske pobude prišli favorizirani gostje. Z vstopom nekoliko hitrejših igralcev so stiskali obroč okoli kazenskega prostora Janžekoviča, a pravih rešitev na zgoščeno obrambo domačinov niso našli.
Domači kapetan uspešnejši od gostujočega v dvoboju
• v»	v*
»iz oci v oci«
Foto: Črtomir Goznik
Ekipi Aluminija in Maribora sta se še drugič zapored razšli brez zmagovalca.
Tako je ostalo vse do 86. minute, ko je Mlakar poskušal s preigrava-njem priti mimo Petka v kazenskem prostoru, pri tem pa je izkoristil naivnost domačega branilca in ob manjšem kontaktu teatralno padel. Sodnik Obrenovič je pokazal na belo točko . K izvajanju je pristopil veteran Tavares, domači kapetan Janžekovič pa je njegov strel ubranil in postal junak srečanja. Tavares ima v zadnjih 15 primerih razmerje
zadetih in zgrešenih penalov 8:7 ...
»Za prvega strelca penala je bil pred tekmo določen Mlakar, nad katerim pa je bil storjen prekršek. Nepisano pravilo pravi, da ta ne gre streljat, zato je odgovornost nase prevzel Tavares, saj sta že pred tem iz igre odšla Kronaveter in Derviše-vič. Žal mi je, da ekipe v tej zahtevni situaciji ni popeljal do zmage,« je po tekmi dogajanje okrog strelca z bele očke opisal Rožman.
»V primeru prejetega gola v zaključku tekme bi bil poraz nedvom-
no boleč, predvsem zaradi tega, ker smo vložili v tekmo ogromno energije. Ubranjeni penal Janžekoviča nam bo dal nov zagon in še večjo motivacijo,« pa je bil povsem druge volje Drobne.
Svoje je dodal še glavni junak srečanja Luka Janžekovič: »Ekipa se je celo tekmo 'metala na glavo', moja obramba penala je samo posledica te vložene energije. Naredili smo dober skavting nasprotne ekipe, tako da sem si pred tekmo pogledal, kam njihovi strelci streljajo
penale. Tavares več strelja v golma-novo levo stran, zato sem to izbral tudi sam. Imel sem tudi srečo, da sem z roko refleksno ubranil.«
V sodnikovem podaljšku bi lahko po akciji Flakusa, Čermaka in Tilna Pečnika domačini celo ulovili tri točke, a je Uskokovič v odločilnem trenutku postavil nogo in preusmeril žogo po strelu Pečnika . Za šu-marje je to bila že tretja zaporedna tekma brez poraza in brez prejetega zadetka.
Jože Mohorič
PRVALiGA TelekomSIovenije
, I •	v »v v •
Strelci se po premoru se »iscejo«
Dolgi premor je pri igralcih vsekakor pustil posledice, manjkata predvsem uigranost in tekmovalni ritem. Za lovljenje slednjega bo v kratkem času veliko priložnosti .
Le šest doseženih zadetkov na petih tekmah je izenačitev najslabšega dosežka sezone: enako število golov je padlo tudi v 15. krogu. Več kot polovica jih je padlo v Spodnji Šiški, kjer je pri Bravu gostovala ekipa Domžal.
Zmagovalca kroga sta Olimpija in Koper, ki sta vknjižila minimalni zmagi, s katerima sta se utrdila na svojih pozicijah na lestvici. Na drugi strani je za Gorico vedno manj možnosti za obstanek, nevarni coni pa se močno približuje tudi Tabor, ki mu je tako dobro kazalo po jesenskem delu sezone: po 8. krogih je bil celo v vodstvu!
REZULTATI 28. KROGA:
Aluminij - Maribor 0:0;
Mura - Celje 0:0. Rdeči karton: Mandič (86., Mura);
Bravo - Domžale 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Nukič (29.), 1:1 Kolobarič (56.), 2:1 Tučič (57.), 2:2 Podlogar (69.);
Gorica - Olimpija 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Vombergar (67.);
Koper - CB24 Tabor Sežana 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Mulahusejnovič (56.).
Oskar Drobne, trener Aluminija: »Zavedali smo se kakovosti Maribora, z njimi se nikakor nismo smeli spustiti v 'odprti boj'. Trener vijoličastih me sicer ni presenetil z izbiro začetne enajsterice, ker ima na voljo 25 enakovrednih, kakovostnih igralcev. Od prve minute naprej se je videlo, da si želijo igrati, mi pa smo bili dovolj agresivni in kompaktni, da smo vse to zdržali. Prvi polčas je bil z naše strani fantastičen, v srednji coni jim nismo pustili, da bi se razigrali. V nadaljevanju je njihova kakovost prišla do izraza, tudi energetsko smo padli in precej trpeli.«
Simon Rožman, trener Maribora: »Tekma se je odvijala po predvidevanjih: vedeli smo, da lahko že ena sama situacija prevesi tehtnico na eno ali drugo stran. Kljub temu smo imeli dovolj priložnosti, najlepša je bila iz enajstmetrovke. Žal mi je za fante, ki so mesec dni pošteno garali, zmaga bi nam dala dodaten zagon. Želja in energija pri mojih fantih je bila velika, za boljši rezultat pa bi morali v zadnji tretjini igrišča igrati hitreje in natančneje. Aluminij je na njihovem zahtevnem igrišču težko izigrati, prejemajo malo zadetkov. Verjamem, da bodo tudi za vse ostale tekmece zahteven zalogaj. Prvenstvo bo zanimivo do konca, pričakujem še kar nekaj oscilacij.«
Luka Janžekovič, Aluminij: »Točka je dobesedno prigarana: Maribor se bori za vrh, mi za obstanek, zato smo si oboji želeli pozitiven rezultat. Glede na prvi polčas je točka zaslužena, vsekakor pa gre za odlično popotnico za zadnjih osem tekem sezone, predvsem smo dobili dodatno dozo samozavesti.«
Martin Milec, Maribor: »V tekmo smo skozi celotne priprave vložili ogromno energije, zelo smo si želeli zmago. Na drugi strani so podobno razmišljali tudi pri Aluminiju, dobro so stali na igrišču in pokrivali vmesne prostore, res so dali vse od sebe. Mi bi morali biti bolj mirni v zaključkih akcij, pri zadnjih podajah. Tudi igrišče samo ni dovoljevalo kakšnega visokega tempa, saj je žoga venomer poskakovala, a pogoji so bili za obe ekipi enaki. Škoda za zapravljeno priložnost Tavaresa v zaključku tekme, penali res niso njegova najboljša 'disciplina'. Ne bi pa njega označil kot glavnega krivca, da nismo dobili treh točk. Na srečo nas že čez nekaj dni čaka nova tekma, novo dokazovanje.«
Proti Celju z novo energijo, a brez Jakšiča in Bolhe
V tem tednu bodo Kidričani odigrali dve izjemno pomembni tekmi v boju za obstanek, z dvema neposrednima konkurentoma: Celjem in Sežano. V torek gredo najprej v knežje mesto, na gostovanje k državnim prvakom.
»Ekipa Celja je zelo dobra ekipa, njihovo trenutno 8. mesto ni realen odsev kakovosti ekipe. Imajo nekaj smole, da se ne ujamejo. Moje mnenje je, da lahko pričakujemo drugačno ekipo Celja, kot smo jo spremljali pred zadnjim premorom. Treba se bo 'stepsti', morali bomo biti čvrsti v dvobojih, tu je naša priložnost,« je v napovedi torkove tekme dejal Luka Janžekovič.
O pomembnosti tekme ni treba izgubljati besed. »Vsaka tekma je sedaj 'za biti ali ne biti', vsaka je že skoraj odločilna - to bo spe-cifika zadnjih krogov. Smo v dobri seriji treh tekem, predvsem pa dobro funkcioniramo kot ekipa, pokrivamo napake drug drugemu. V prejšnjih krogih sem morda kakšno več storil jaz, tokrat se je z obrambo penala Tavaresu to obrnilo. V prvem delu sezone smo dobivali preveč zadetkov, nikakor nismo mogli igrati na ničlo, sedaj ni več tako. Do tega smo prišli z dobro energijo v ekipi, to je treba ohranjati še naprej,« je dodal kapetan Aluminija.
Trener Drobne na vročem gostovanju ne bo mogel računati na pomembna člena ekipe, zaradi kartonov bosta manjkala Nemanja Jakšič in Klemen Bolha. »V tem ritmu bomo morali v vsakem primeru opravljati rotacije, nekaj jih bodo narekovali tudi kartoni. Verjamem v vse fante, da bodo izkoristili energijo iz osvojene točke proti Mariboru,« je dodal Drobne.
1. SNL, 29. krog: Celje - Aluminij, v torek, 20. 4., ob 15.00 v Celju.
Preostali pari:
RAZPORED 29. KROGA, V TOREK OB 17.15: Maribor - Domžale; V SREDO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana - Mura; OB 16.45: Olimpija - Koper; OB 20.00: Gorica - Bravo.
14 Štajerski
Šport
torek • 20. aprila 2021
Rokomet • NLB liga, 22. krog
Jeruzalem zadovoljnejši s točko
Jeruzalem - Maribor 29:29 (14:13)
JERUZALEM: Balent (10 obramb), Skledar, Zemljič; Bogadi 3, Šoštarič 1, Čudič 1, Žuran 4, G. Hebar, T. He-bar 8 (2), Šulek 4, Kocbek 6, Kosi 1, Škrinjar, Krabonja, Mesaric, Krasnič. Trener: Saša Prapotnik.
MARIBOR: Ferjan (8 obramb), Lorger; Zupanič, Planinšek 3, Vese-linovic 3, Sok 12 (5), Hočevar, Jere-nec, Miličevic, Košec 2, Blagotinšek, Rakita 3, Budja 2, Hedl 1, Golik, Žabič 3. Trener: Siniša Markota.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/2; Maribor 5/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Maribor 10 minut. RDEČ KARTON: Jerenec (59. -3x2). IGRALEC TEKME: Tadej Sok (Maribor Branik).
Glede kakovosti igre obeh moštev na sosedskem derbiju bi težko govorili o presežkih, enostavno je tritedenski premor brez tekem pustil posledice pri obeh moštvih. Glede zanimivosti in dramatičnosti tekme pa lahko derbi ocenimo z oceno 5+.
Prvi polčas je bil zelo razgiban in ekipi sta se neprestano menjevali v vodstvu. V 3. minuti je Jeruzalem prvič povedel za dva zadetka (3:1), nato pa kar devet minut ostal brez
NLB liga
REZULTATI 22. KROGA: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 29:29 (14:13), Trimo Trebnje - Ljubljana 36:30 (14:7), Riko Ribnica - Butan Plin Izola 31:29 (17:16), Urbanscape Loka - Slovenj Gradec 2011 22:24 (9:13). Koper - Celje Pivovarna Laško 29:28 (14:12).
Tekmi Krka - Gorenje Velenje in Dobova - LL Grosist Slovan sta bili
prestavljeni.					
1. CELJE PIVO. LAŠKO	21	19	0	2	38
2. GORENJE VELENJE	20	17	1	2	35
3. TRIMO TREBNJE	20	16	1	3	33
4.KOPER	21	12	1	8	25
5. JERUZALEM ORMOŽ	22	11	2	9	24
6. RIKO RIBNICA	22	11	1	10	23
7. SLOVENJ GRADEC	22	11	1	10	23
8. URBANSCAPE LOKA	22	9	2	11	20
9. MARIBOR BRANIK	19	6	1	11	14
10. DOBOVA	18	7	0	11	14
11. GROSIST SLOVAN	21	6	2	13	14
12. LJUBLJANA	20	4	2	14	10
13. KRKA	20	2	4	14	8
14. BUTAN PLIN IZOLA	20	2	3	15	7
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Ormoža in Maribora so si v napeti končnici razdelili točke.
doseženega zadetka. Na srečo domačinov je obramba delovala solidno, ob tem je Tomislav Balent zbral štiri obrambe in preprečil Mariboru pobeg na višjo prednost. Tako je bil v 12. minuti izid neodločen (4:4). V nadaljevanju je Maribor kazal vse boljšo igro in v 23. minuti ušel na prednost treh zadetkov
(8:11). To je bilo obdobje, ko se je igra na obeh straneh popolnoma razživela in le redkokdaj lahko vidiš tri dosežene zadetke v pičlih 15 sekundah igre. V zaključku 1. polčasa so Ormožani le nekoliko umirili igro Maribora, stekla jim je tudi igra z igralcem več v polju in sledil je nov preobrat. Po delnem izidu 6:1 je
Nogomet • Drava Ptuj, 2. SNL
Uradni nogometni krst prenovljene zelenice
2. SNL, 15. krog: Drava Ptuj - Nafta,
v torek ob 17.00 na Mestnem stadionu.
Med tednom bodo slovenski dru-goligaši odigrali tekme 15. kroga, po katerih bo sledila razdelitev na Ligo za prvaka (od 1. do 8. mesta) in Ligo za obstanek (od 9. do 16. mesta). Takrat bodo moštva po enokrož-nem sistemu odigrala še vsaka sedem tekem.
Dravaše v torek čaka močan tekmec, lendavska Nafta. Prekmurci so po statističnih kazalnikih v vrhu v vseh prvinah, manjkajo pa jim -točke ... Tako so najučinkovitejše moštvo lige, dosegli so kar 42 zadetkov; povprečno na tekmo dosegajo natančno tri! Tudi v prejetih zadetkih so med ekipami, ki so jih prejele najmanj, le 16 (manj le Kal-cer in Krka, 10 in 14).
Dravaši bodo morali biti pozorni predvsem na njihov napad, ki ga vodi hitri 19-letni Nigerijec Me-shack Ubochioma (z 12 zadetki je drugi strelec lige), ob njem pa sta v zasedbi trenerja Dejana Dončica učinkovita še dva nekdanja igralca ptujske zasedbe Nermin Haljeta in
Jaka Bizjak (oba sta dosegla po 7 zadetkov).
Delček ranljivosti lendavske ekipe razkriva podatek, da na zadnjih treh gostovanjih niso zmagali: re-mizirali so z Dobom in Triglavom, izgubili pa s Kalcerjem.
Ptujski modri so spomladanski del začeli z zmago proti Brdom v gosteh (0:2) in nesrečnim porazom v Krškem (1:0). Po dveh gostovanjih se vračajo na domačo zelenico, a tokrat ne več v Zavrč, kakor je bilo to v jesenskem delu, ampak prvič v sezoni na ptujski Mestni stadion! To bo sploh prva uradna nogometna tekma na prenovljeni zelenici, doslej so jo edini preizkusili atleti!
»To bi bil vsekakor praznik nogometa na Ptuju, a so časi takšni, da moramo igrati pred praznimi tribunami. Vsi, ki delamo v nogometu, bi se strinjali, da je to škoda za šport, a takšno je trenutno stanje povsod, ne samo v Sloveniji,« je dejal strateg Drave Viktor Trenevski in se obrnil na tekmo z Nafto: »Tekmec
bo nedvomno zahteven, saj ima kakovostno zasedbo, za drugoligaške razmere pa imajo na voljo tudi rekorden proračun. V tem obračunu so popoln favorit, mi pa lahko samo sebi in navijačem dokažemo, da se zmoremo kosati tudi s takšnimi. Ne preostane nam drugega kot borbenost od prve do zadnje minute, za uspeh pa bo ob tem potreben tudi kanček sreče. Naša mlada zasedba se trudi na vsakem treningu, zato si jo tudi zasluži. V Krškem nam je nazadnje sreča obrnila hrbet, morda se nam ob pravem pristopu vseh tokrat povrne.«
JM
2. SNL, RAZPORED 15. KROGA, V TOREK OB 16.00: Triglav Kranj - Fužinar Vzajemci; OB 17.00: Drava Ptuj - Nafta 1903, Brda - Primorje, Roltek Dob -Šmartno 1928, Jadran Dekani - Vitanest Bilje, Kalcer Radomlje - Krka, Rudar Velenje - Beltinci Klima Tratnje; OB 18.00: Brežice Terme Čatež - Krško.
Rok Žuran svojo ekipo v 30. minuti popeljal do prednosti dveh zadetkov (14:12). Gostom je preostala še minuta odmora pred zadnjim napadom 1. polčasa. Trener Siniša Markota je v napad poslal sedem igralcev in Filip Rakita je v izdihljajih prvega dela uspešno zaključil cepe-lin po podaji Izidorja Budje (14:13).
Ormožani so dobro krenili v 2. polčas in Rok Žuran je s svojim četrtim zadetkom na tekmi v 33. minuti domačine prvič povedel v vodstvo s tremi goli (17:14). V teh trenutkih so varovanci trenerja Saše Prapotnika popolnoma zavladali na terenu in imeli številne priložnosti, da dokončno zlomijo odpor žilavih Mari-
borčanov. Ormožani so zapovrstjo zapravili kar šest napadov za 18. zadetek in tako dovolili gostom, da ostanejo v igri za zmago.
„Tekmeca smo imeli že na kolenih, nato pa smo si privoščili številne tehnične napake in znova zgrešene zicerje. Še najhuje od vsega pa je to, da je Maribor naše napake kaznoval z lahkimi goli iz protinapadov. V fazi vračanja v obrambo smo povsem pogoreli. To se nam ne bi smelo zgoditi," je o kriznih trenutkih Jeruzalema po tekmi razmišljal Jure Kocbek.
V	48. minuti so Ormožani še vodili (23:21), nato pa je Maribor v pičlih štirih minutah s serijo 0:5 (23:26) prešel v vodstvo. Neustavljiv na desnem krilu je bil kapetan Sok, ki ga ni ustavila niti menjava vratarjev v ormoškem golu, ko je Balenta v golu zamenjal Alen Skledar.
V	dramatični končnici je Jeruzalem na pogon Jureta Kocbeka
(štirje zadetki od 53. do 60. minute) v 60. minuti ulovil nasprotnika (29:29), gostom pa je preostal še zadnji napad za zmago, a se je gostiteljem uspelo izvleči in obdržati točko.
„S strahom smo krenili v zadnji napad, ki bi nam prinesel zmago in dve točki. Še vedno se vidi, da smo mlada in neizkušena ekipa, a enkrat bomo tudi s tem izgovorom morali končati. Bili smo bližje zmagi in mi smo tisti, ki smo na koncu izgubili drugo točko. Vseeno nam ta točka na vročem Hardeku pomeni zelo veliko v boju za obstanek v ligi," je po eni strani zadovoljen in po drugi strani razočaran po tekmi razlagal Stefan Žabič, krožni napadalec Maribora. V 23. krogu Jeruzalem čaka gostovanje v Ljubljani.
■ ■ II	v »v»
Maribor uspesnejsi v gosteh
Ekipa Maribora je v Ormožu osvojila točko in nadaljevala z uspešnim zbiranjem točk v gosteh. Na kontu Mariborčanov je trenutno 14 točk, od tega so jih kar 9 osvojili na gostovanjih. „Res je tako. Vemo, da bi Maribor lani moral izpasti, a ga je rešila koronakriza. V gosteh igramo bolj sproščeno in to daje rezultate. Ko doma pogledam svoje fante, so vsi beli kot stena. Menim, da je to še posledica, ki se vleče iz minule sezone, ko ekipi nikakor ni šlo in je izgubila na samozavesti. Verjamem, da bo iz tekme v tekmo bolje in da bo minula sezona kaj kmalu pozabljena. Dodal bi še eno zanimivost: pravijo, da je Hardek vroč teren, a tukaj kot trener Loke, Ribnice in Maribora še nisem izgubil. Je pa res, da nisem niti zmagal, saj so se vse tri tekme končale z neodločenim rezultatom," nam je zanimivo dejstvo zaupal trener Maribora SiniSa Markota.
Uroš Krstič
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
Matisova in Ludvikova pripomogli k dvema porazoma Cirkovčank
Za namiznoteniškimi igralkami NTK Cirkovce je zelo pester konec tedna, saj so odigrale kar dva kroga v 1. slovenski ligi. Z dvema tesnima porazoma so dosegle manj od pričakovanj, a so znova dokazale, da se lahko enakovredno kosajo z vsemi ekipami v državi.
REZULTATI 7. KROGA: Cirkovce - Kema Puconci 2:5, Arrigoni - Logatec 5:1, Letrika - InterDiskont 2:5, Vesna I - Rakek 5:0, Vesna II -Kajuh-Slovan 0:5.
VNAPREJ ODIGRANE TEKME 5. IN 6. KROGA: Cirkovce - Arrigoni 4:5, Vesna II - InterDiskont 0:5, Vesna I - InterDiskont 5:0, Vesna II -Rakek 5:2.
1. VESNA I	5	5	0	25:6	10
2. KAJUH-SLOVAN	5	5	0	25:6	10
3. ARRIGONI	5	3	2	22:14	6
4. INTER DISKONT	5	3	2	20:13	6
5. CIRKOVCE	5	3	2	19:14	6
6. KEMA PUCONCI	5	3	2	15:12	6
7. VESNA II	6	2	4	10:25	4
8. LETRIKA	5	1	4	11:20	2
9. LOGATEC	5	1	4	11:21	2
10. RAKEK	6	0	6	3:30	0
Cirkovce - Kema Puconci 2:5
Butkovska Tomanič - Kovačec 0:3, Krajnc - Harkai 3:1, Unger - Ma-tis 2:3, Krajnc - Kovačec 3:1, Butko-
vska Tomanič - Matis 2:3, Unger -Harkai 1:3, Krajnc - Matis 2:3.
V sobotnem popoldnevu je v telovadnici OŠ Cirkovce na tekmi rednega 7. kroga gostovala ekipa iz Puconcev. Srečanje je bilo veliko bolj izenačeno, kot kaže končni rezultat, saj se je le eno srečanje končalo z rezultatom 0:3, na vseh ostalih se je igralo vsaj štiri nize.
Posebno zgodbo tega dvoboja je spisala najizkušenejša igralka v zasedbi ekipe iz Prekmurja, 27-letna StaSa Matis. Odigrala je vse tri predvidene dvoboje in v vseh slavila z identičnim rezultatom - 2:3. Najprej je na takšen način ugnala Ino Unger (ta je vodila 2:1), v petem nizu je bil rezultat 7:11, nato Danielo Tomanič Butkovsko (5:11), za konec pa še Katjo Krajnc! Katja je celo vodila 2:0 v nizih, Matisova pa je preobrnila rezultat na 2:3 (9:11 v zadnjem nizu). Ni težko ugotoviti, da bi lahko bil končni rezultat dvoboja tudi 5:2 za domačinke, če bi le imela mlada domača zasedba nekaj izkušenj več ...
Cirkovce - Arrigoni 4:5
Unger - Sterchi 3:2, Krajnc - Paljk 3:1, Butkovska Tomanič - Ludvik 0:3, Krajnc - Sterchi 3:0, Unger - Ludvik 0:3, Butkovska Tomanič - Paljk 3:2, Krajnc - Ludvik 0:3, Butkovska To-manič - Sterchi 0:3, Unger - Paljk 1:3.
V nedeljo dopoldan so Cirkovčan-ke znova stopile za zelene mize, tokrat so na tekmi 5. kroga gostile Arrigoni (gre za obračune, ki bi morali biti odigrani v času premora, med 1. in 11. 4., op. a.).
Domačinke so dobro odprle dvoboj, Ina Unger je z rezultatom 3:2 ugnala Katrino Lydio Sterchi. Naslednji dve zmagi je dodala Katja Krajnc, četrto točko pa je z novim trilerjem (3:1, 11:9 v petem nizu) dodala Daniela Tomanič Butkovska proti Manci Paljk. Vodstvo 4:2 je bilo udobno, a - kot se je izkazalo pozneje - ni zagotavljalo zmage .
Kot dan prej je bila namreč tudi v izolski zasedbi igralka, ki ji Cir-kovčanke niso bile kos - tokrat je to bila Jana Ludvik. 36-letna veteranka je suvereno dobila vse tri svoje dvoboje, nekaj pa sta prispevali tudi njeni soigralki. Ob izenačenju na 4:4 je odločal dvoboj Ina Unger - Manca Paljk. Kanček več zbranosti je pokazala Primorka, ki je svoji ekipi tako priborila pomembno zmago.
Pri vrhu lestvice sta neporaženi ljubljanski ekipi Vesna I in Slovan, za njima pa se je razvil ogorčen boj za naslednja mesta: kar štiri ekipe imajo na svojem računu 6 točk, med njimi so tudi Cirkovčanke. Če bi vsaj enega od zadnjih dveh dvobojev dobile .
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so v petek odigrali pripravljalno tekmo s Krko, gostje so zmagali z rezultatom 0:3.
Tenis • Konec pri Številki sedem
V preteklem tednu je Blaž Rola (147. na ATP) nastopal na turnirju serije challenger v Beogradu. Prebil se je do četrtfinala, tam pa se je njegova zmagovalna serija ustavila pri številki sedem. 30-letni Ptujčan je namreč skupaj s Splitom nanizal sedem posamičnih zmag (pet v Splitu, dve v Beogradu). Če prištejemo še tekme dvo-
jic, potem je niz zmag trajal kar 11 tekem, saj sta skupaj s Kavčičem osvojila turnir dvojic v Zadru.
Blažev tekmec v četrtfinalu je bil prvi nosilec turnirja, 28-letni Španec Roberto Carballes Baena (105.). Ta je slavil z rezultatom 6:7/7), 1:6, odločilen pa je bil tie-break prvega niza. Baena je na koncu tudi osvojil turnir, v finalu je z 2:0 ugnal Damirja Džumhurja iz BiH.
JM
mm pomitim v mtado^ju
L
tarost
-
C
Kako varčevati, da boste zaslužili?
Varčevalci se vse pogosteje sprašujejo, kam sploh z denarjem v teh negotovih časih, da bi dobili za svoj denar vsaj nekaj več obresti. Kako varčevati, da se sploh splača? Naložbeno varčevanje je lahko donosna in pozitivna izkušnja, če se pri tem držite nekaj zlatih pravil in se izogibate napakam, ki vas lahko drago stanejo, opozarjajo v Finančni hiši.
Z depoziti boste denar izgubljali še naprej tudi v letu 2021
Včasih je bil povprečen varčevalec zadovoljen, če je njegovo premoženje z depoziti in varčevanjem v bankah ohranjalo svojo vrednost. Danes je situacija popolnoma drugačna, saj tovrstne naložbe niso primerne za ohranjanje vrednosti premoženja, kaj šele za njegovo pleme-nitenje. Če boste držali letno dni 1.000 EUR na banki, bo ta tisočak čez leto dni vreden 15 EUR manj, saj je pričakovana inflacija 1,5 %. Banke nam že napovedujejo le-žarine za fizične osebe. Podjetjem je to že vsakdanje, da banki plačujejo za svoj denar, ki jim leži na bančnem poslovnem računu. Ležarine znašajo povprečno okrog 0,5 % letno.
Obveznice
Obveznice so žal premalo donosne, saj so prav tako negativne. Ob upoštevanju letne inflacije realno prinašajo oz. »odnašajo« približno minus 2,1 % letno.
Kam torej z denarjem
Če boste želeli letos zaslužiti z denarjem, se boste morali ozreti po delniških naložbah. Delniške naložbe so zgodovinsko gledano najdonosnejše za daljše obdobje. Primerna oblika varčevanja je naložbena polica, kjer vlagate v največje svetovne upravljavce premoženja na svetu. Naložbeno varčevanje vam nudi možnost, da na optimalen način izkoristite možnost visokih donosov na mednarodnih finančnih trgih in možnost garancije na kapital. Naložbeno varčevanje v teh skladih je primerno za namen ustvarjanja dodatne rente, pokojnine ali za namen varčevanja za otroka. Če sklenete naložbeno polico z obročnim mesečnim ali letnim vplačevanjem, jo sklenite s tujimi investicijskimi skladi, do katerih ne morete direktno vstopati v Sloveniji.
Možnost rentnega izplačevanja do konca življenja
Na koncu obdobja se lahko namesto izplačila prihrankov odločite za izplačevanje neobdavčene mesečne rente do konca življenja. V kombinaciji z Rentno klavzulo je renta zajamčena z uporabo rentnih tablic iz leta 2005. To predstavlja resnično prednost, saj pričakujemo podaljševanje življenjske dobe. Od leta 1987 se je renta za moške znižala za 45,9 %, za ženske pa za 32,3 %.
Prednosti mesečnega
naložbenega
varčevanja
-	Sami izberete svojo naložbeno strategijo, vrsto naložbe in pričakovane donosnosti. Odločite se lahko za mesečna vplačila (minimalen znesek 30 evrov), letna vplačila ali za enkratno vplačilo. Znesek lahko kadar koli spremenite.
-	Enkrat mesečno se lahko odločite za brezplačno spremembo naložbe z menjavo investicijskih, vzajemnih skladov. Vedno se lahko odločite za enkratno dodatno vplačilo ali delna izplačila.
-	Dvig prihrankov je po desetih letih neobdavčen. Lahko se odločite za možnost garancije na kapital. Naložbena polica je davčno ugodnejša, saj je po de-
setih letih oproščena davka na kapitalski dobiček. - Na koncu obdobja se lahko namesto izplačila kapitala odločite za izplačevanje mesečne rente do konca življenja.
Nikar pa ...
Nikakor ne predlagam sklenitev naložbene police zato, da boste tudi zavarovani. Če želite zavarovanje, sklenite ločeno riziko zavarovanje za vse možne in želene situacije, od poškodb, bolezni, do smrti ...
Vas je strah delniških naložb?
To verjetno zato, ker jih ne poznate. Zanimivo je to dejstvo, da se naložbeno tveganje na daljše obdobje popolnoma izniči. Torej, če nekdo vztraja v delniških vzajemnih skladih vsaj deset let, je verjetnost, da bo dosegel 0 % ali manj donosa zgolj 2,2 %. Če pa se odločimo za mešane vzajemne sklade, je ta verjetnost še nižja. Res je, da na papirju nimamo garancije za bodoče donose in da pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose, vendar je pa zgodovina lep kazalnik, kaj se dejansko dogaja z varčevanjem v vzajemnih skladih in kaj se lahko potencialno pričakuje.
Nikar predčasno ne prekinjajte naložbenih polic
"Če ste naložbeno polico sklenili za 20 let, vztrajajte vsaj deset let in je ne prekinjajte po treh ali štirih letih," svetuje mag. Karmen Darvaš, direktorica Finančne hiše.
Po desetih letih vam ne bo treba plačati davkov, poleg tega pa so odkupne vrednosti pri naložbenih policah v prvih letih slabe.
Pohlep in panika sta zanesljiv recept za realizacijo negativnih donosov. Mnogo ljudi si želi realizirati visoke donose, na prevzem naložbenega tveganja pa niso pripravljeni.
Kaj pa kriptovalute, bitcoin?
V FINANČNI HIŠI svetujejo, da le manjši del svojega premoženja pretopite v kriptovalute, maksimalno do 10 % denarja, ki ga namenjate varčevanju. Naj to ne bo edina oblika vlaganja, varčevanja. Denar je treba razpršiti. Ne bodite naivni in pohlepni, ampak realni. V kriptovalutah ne varčujte za svojo starost, za šolanje, prihodnost svojih otrok ali za nepremičnino. Za rešitev pokojninske problematike je kriptosvet preveč tvegan. Žal pa popravnega izpita ne boste imeli. "Zato po pameti."
Kako veste, ali je bitcoin primeren za vas?
Če vas ne bo ganilo in ne boste prodali kriptovalut, ko vrednost pade za 80 %. Si predstavljate, da imate danes v kriptovalu-ti 10.000 EUR; jutri pa le 2.000 EUR? Če lahko to prenesete, potem lahko vložite del sredstev. In ko bo padec, nikar ne prodajajte. Kriptovaluta ne pomeni le, da je danes vredna 2.000 EUR, jutri pa 10.000 EUR. Gibanje je tudi v obratni smeri. V zadnjih sedmih letih se je to zgodilo že dvakrat.
Kolofon
Varna starost - oglasna priloga Štajerskega tednika 20. april 2021
Urednik priloge:
Jože Mohorič
Avtorji prispevkov in fotografij:
Majda Goznik, Natalija Škrlec, Črtomir Goznik, Media24 in Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj
Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje:
Patricija Majcen Trženje:
Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj
J
2
VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika
Promocijsko sporočilo
Privilegij pravočasne odločitve
Izračun olajšave glede na plačo, če premijo v celoti plača zaposleni sam
Bruto plača Neto plača		Dohodninski razred	Maksimalna mesečna premija	Znižanje osnove za dohodnino ob plačilu letne premije	Vračilo premije zaradi znižanja osnove za dohodnino
(1)	(2)	(3)	(3) = (1) x 5,844%	(5) = (4) x 12 mesecev	(6) = (5) x (3)
1.500	1.011	26 %	88	1.056	275
2.500	1.588	26 %	146	1.752	456
3.000	1.876	26 %	175	2.100	546
3.500	2.140	33 %	205	2.460	812
5.800	3.337	39 %	234,92*	2.819,09*	1.100
*Opomba: informativni izračun ob upoštevanju splošne olajšave in dohodninske lestvice za 2021.
V začetku aprila je FURS na domače naslove davkoplačevalcev poslal prvi letošnji paket odmer dohodnine za preteklo leto. Preostale odmere sledijo v kratkem. Če je v vaši odmeri rubrika »Olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje« tudi tokrat ostala prazna, zelo verjetno niste izkoristili ponujene olajšave. Velja razmisliti!
Izkoristite ponujeno davčno olajšavo
Že več kot 20 let je v Sloveniji sistemsko urejeno dodatno pokojninsko zavarovanje: varčevanje v času zaposlitve za dodatek k pokojnini v obliki dodatne pokojninske rente. Država vzpodbuja varčevanje za dodatno pokojnino z davčnimi olajšavami. Če premijo plačuje delodajalec, na premije, ki jih plača zaposlenim, ni treba obračunati davkov in prispevkov. Zaposleni tako na svoj osebni varčevalni račun prejme »bruto« znesek. To je visoka olajšava, »skoraj 50 odstotkov«. Če pa je plačnik premije posameznik, mu FURS del premije v obliki vračila dohodnine povrne pri odmeri dohodnine. Vračilo je enako dohodninski stopnji glede na posameznikove dohodke v preteklem letu: ali je to 16 ali 26 ali 33 ali 39 ali celo 50 odstotkov. Višina davčne olajšave v koledarskem letu je omejena na 5,844 % posameznikove bruto plače, vendar ne več kot 2.819,09 evra. Ker je v dodatno pokojninsko zavaro-
vanje veliko ljudi vključenih po načrtih, po katerih premijo prispeva tudi delodajalec, je ta del treba upoštevati pri izračunu razpoložljivega zneska. V zelo redkih primerih delodajalci plačujejo premije v celotnem znesku olajšave. Pomeni: ponujene olajšave ostajajo neizkoriščene. Posameznik s 1.500 evri bruto plače (1.000 evrov neto!) se uvršča v 26-odstotni dohodninski razred. Za vplačanih 100 evrov na svoj osebni varčevalni račun pri dohodnini prihrani 26 evrov. Varčuje 100 evrov in zanje »plača« zgolj 74 evrov. Če ste uvrščeni v višji dohodninski razred, je olajšava višja.
Olajšavo prejmete v vsakem primeru
Premije, ki jih posameznik varčuje v dodatnem pokojninskem zavarovanju, znižujejo osnovo za odmero dohodnine. Če morate dohodnino doplače-vati, vam je z dodatnim pokojninskim varčevanjem ne bi bilo treba - ali pa bi lahko bilo doplačilo bistveno nižje. In obratno: če ste že sicer upravičeni do vračila dohodnine, bi lahko bilo z dodatnim pokojninskim varčevanjem vračilo še ustrezno višje.
Varčevanje z davčno olajšavo in izbrano naložbeno politiko
Varčevanje za dodatno pokojnino ponuja starosti prilagojeno naložbeno politiko: primerno za mlade ali starejše, za tiste, ki jim varnost pomeni največ, in tiste, ki pričakujejo še kaj za povrh. Posameznik izbere in lahko vmes tudi spreminja svojo odločitev glede upravljanja prihrankov.
Naložbena politika življenjskega cikla zavarovancu omogoča, da se ta prepusti načrtovanemu varčevanju, ki v vseh obdobjih njegovega življenja ustreza primernemu prevzemanju naložbenih tveganj: od bolj tveganega in pričakovano donosnejšega delniškega sklada v mladih letih, preko uravnotežene naložbene politike, do manj tveganega in temu primerno donosnega sklada z zajamčenim donosom pred upokojitvijo. Varčevanje po načelu življenjskega cikla v določeni meri omejuje tveganje izgub in zasleduje cilj višje donosnosti. Logika je naslednja. Mlajšim varčevalcem do upokojitve manjka še precej let. Zato lahko varčujejo tudi v bolj tveganih
naložbenih oblikah - delnicah, s ciljem, da bi privarčevali več. Z dopolnitvijo mejnih starosti (45 oziroma 55 let) se zbrani prihranki prenesejo v pričakovano varnejši sklad. Bolj ko se posameznik približuje trenutku upokojitve, bolj v ospredje prihaja skrb za varnost prihrankov. Z upokojitvijo dosežemo svoj varčevalni cilj - začnemo prejemati dodatno pokojninsko rento. Ne glede na starost se lahko vsak odloči, da ves čas varčuje le v skladu z zagotovljeno zajamčeno donosnostjo.
o razmerju med pričakovanimi koristmi in prevzetimi tveganji.
Privilegij pravočasne odločitve
Dojemljivost za varčevanje za dodatno pokojnino se pri posamezniku poveča nekje po 45. letu. Do takrat so skrbi, zlasti finančne, usmerjene predvsem na dom in družino. Trenutek upokojitve je za mlajše, še zlasti pa tiste na začetku delovne poti, zelo oddaljena prihodnost. Vprašanje upokojitve je tako »v drugem planu«. Kar je razumljivo.
Orišimo s preprostim primerom. Vzemimo dve osebi, obe se upokojita pri 65 letih. Prva je danes stara 45, druga 25 let. Obe za varčevanje namenita enak znesek, 50 evrov mesečno. Zanima nas, koliko privarčuje vsaka izmed njiju. Prva oseba varčuje 20 let in privarčuje 12.000 evrov. Druga varčuje 40 let in privarčuje dvakratnik tega zneska, torej 24.000 evrov. Rezultat je pravilen, vendar je tudi napačen.
Zgornjemu primeru dodajmo 3-odstotno letno donosnost (obrestno mero). Prva oseba v tem primeru privarčuje 16 tisoč, druga pa 46 tisoč evrov. Prva oseba ne privarčuje polovice zneska druge, marveč le dobro tretjino. Da bi privarčevala enako, bi morala namesto 50 varčevati kar 140 evrov. To je pomembna razlika! Ali lahko mlad človek pri 25 letih pogreša 50 evrov, ki jih nameni za varčevanje? Najprej najenostavnejši odgovor: da. To je približno 1,7 evra na dan.
Leta varčevanja do upokojitve	Starost ob sklenitvi	Zajamčen sklad	Življenjski cikel 7.000	Razlika
10	55	7.000		0 %
20	45	16.000	17.000	6 %
25	40	22.000	25.000	14 %
30	35	29.000	36.000	24 %
35	30	37.000	51.000	38 %
40	25	45.000	73.000	62 %
Predpostavke: 50 EUR mesečno, letna donosnost: delniški 7 ni 3 %. Izračun je poenostavljen in zaokrožen na tisoč EUR.
Na enostavnem izračunu v tabeli zgoraj prikazujemo, da je za mlajše delniški sklad dolgoročno smiselna izbira. Za tiste v srednjih letih velja razmislek
Sklad	Dinamični	Uravnoteženi	Zajamčeni
Starost zavarovanca	Do 45 let	Do 55 let	Nad 55 let
Naložbena politika	Delniška	Mešana	Obvezniška
Zajamčen donos	Ne	Ne	Da
Vendar se prelaganje odločitve glede varčevanja za pokojnino na kasnejša leta lahko izkaže kot zelo draga napaka. Razlog tiči v obrestno obrestnem računu, ki naj bi ga Albert Einstein označil kot najmočnejšo silo v vesolju. Če obstaja dvom, ali ta izrek upravičeno pripisujemo domnevnemu avtorju, o dejanski moči obrestno obrestnega računa ne gre dvomiti.
ó, uravnoteženi 5 %, zajamče-
Odreči se je treba kakšni kavi-ci dnevno. V primeru dodatnega pokojninskega zavarovanja se niti temu ni treba odreči. V tem primeru 50 evrov varčevanja, skupaj s prihrankom pri dohodnini, pomeni, da plačate bistveno manj - povprečni zaposleni v Sloveniji 26 odstotkov manj ali »samo« 37 evrov. Manj kot kava dnevno torej. Odgovor na uvodno vprašanje je kar dvakrat »da«.
Odlašanje z varčevanjem pomeni, da bo treba plačati več. Takšna odločitev je osebni »davek«, ki ga bo posameznik tako ali drugače poravnal - samemu sebi. Varčevati 140 evrov mesečno je precej bolj težavno, pogosto tudi nemogoče. Vendar ni potrebno, da je tako. Zato izkoristite privilegij pravočasne odločitve. Samo v tem primeru lahko tudi iz malega zraste veliko. P. S.: Če varčevanje za pokojnino omogoča delodajalec, varčevanje pogosto »ne stane nič«. Ni razloga, da se za pokojninsko varčevanje ne bi odločili. Če te možnosti nimate, lahko varču-jete sami. Zneski varčevanja se upoštevajo pri vaši dohodnini.
Izračuni, predstavljeni v besedilu, so poenostavljeni. Namen je bralcu v številkah približati vsebino besedila.
VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika
3
Treba je vzeti vse, kar domače okolje ponuja
Milena Zorčič iz Ormoža upokojenska leta preživlja izjemno aktivno. V vsakem dnevu najde nekaj lepega, z veseljem se loti vseh aktivnosti, ki so na voljo. Milena Zorčič je vsa svoja službena leta preživela kot socialna delavka na Centru za socialno delo. Leta 2007 se je upokojila in takrat so se njeni dnevi počasi začeli polniti z različnimi aktivnostmi. Kot pravi, v času, ko je hodila v službo, za vse to ni bilo časa, zdaj pa je ni dejavnosti, ki se je ne bi lotila in si tako popestrila nekaj ur: „Krog aktivnosti se neprestano širi, našla sem tisoč in eno stvar, ki me veseli in res nikoli mi ni dolgčas," pojasni.
Po upokojitvi je ostala povezana s socialo, saj je postala predsednica Območnega združenja Rdečega križa Ormož. „To delo me je zelo izpopolnjevalo, po dveh mandatih pa sem ocenila, da je čas, da mesto prepustim drugim. Zdaj sem podpredsednica, delujem tudi v komisiji za socialna vprašanja, tako da s področjem sociale še ostajam povezana."
„Knjižnica se mi zdi res čudovit kraj"
Svoj drugi dom je našla v ormoški knjižnici, kjer je aktivna v bralnem klubu, redno sodeluje tudi v projektu bralne značke za odrasle: „Sprva se mi je zde-
lo nenavadno, da bi mi nekdo določil obvezno čtivo, potem pa mi je stvar postala všeč. Tudi slovenskih pisateljev nisem toliko poznala in brala njihovih del, zdaj pa jih vedno bolj spoznavam. Knjižnica se mi zdi res čudovit kraj in zmeraj se z veseljem udeležujem vseh dogodkov, ki jih pripravljajo - literarnih večerov, delavnic, vsega, kar ponujajo. Kaj je lahko lepšega kot dan zaključiti na literarnem večeru, ki mu sledi še sproščen pogovor po uradnem delu."
Prav tako se zelo domače počuti na Ljudski univerzi Ormož, v okviru katere se s sovrstniki že vrsto let uči angleščine, tudi sama jim predaja svoje znanje. Zadnje leto jim je pri tem postavilo nove izzive, saj so se učenja lotili preko zoom konferenc: „Najprej smo se preko kratke delavnice naučili uporabljati to spletno orodje, zdaj pa nam ure tečejo brez težav, delo preko spleta je za nas postalo mala mal'ca," se pošali. V okviru Ljudske univerze Ormož se je Milena Zorčič udeležila tudi delavnice ustvarjanja z glino. Najprej se je zaljubila v obeske in verižice, na eni od delavnic pa je mentorica predlagala, da udeleženci iz gline naredijo avtoportrete - seveda se je lotila projekta in ustvarila kip same sebe; poleg tega je kvačkala še hobotnice za novorojenčke in izdelala Unicefovo
punčko. Aktivno deluje v Društvu za osteoporozo, v veliko veselje ji je opazovanje sov, ki se vsako jesen ustavijo na brezi pred njenim oknom, sama pa si že vrsto let izdeluje kreme za nego obraza. Poleti dopoldne-ve preživlja na domačem kopa-
lišču, z veseljem se odpravi na sprehod po Ormožu ali Ptuju.
Pravo ljubezen predstavljajo potovanja
A pravo ljubezen gospe Mileni predstavljajo potovanja. V času, ko je bila še zaposlena na
Centru za socialno delo, je prepotovala vso Evropo, zdaj pa jo vleče predvsem v Afriko: „Te celine sem se sprva bala, ko sem stopila na afriška tla, pa se je rodila ljubezen in rada rečem, da je del mene ostal tam - povsem me je prevzela južna
Etiopija. Obiskala sem še Jemen, Vietnam, Laos, Madagaskar, Šrilanko in Kolumbijo. V vseh teh deželah življenje teče bolj počasi in sproščeno -ni hitenja, kot ga poznamo pri nas, najlepši del potovanj pa je zagotovo stik z domačini," pojasni in doda, da jo vleče še v Indijo, pa tudi kakšen safari bi se že prilegel. S svojih potovanj je pripravila tudi potopisna predavanja v Mladinskem centru Ormož in se tako lotila še enega izziva.
„Tisto, kar ti ponujajo, je treba vzeti"
Kot pravi Milena Zorčič, je življenje lepo, da so dnevi pestri in dinamični, pa ni treba na drug konec sveta - tudi domače okolje nudi ogromno: „Tisto, kar ti ponujajo, je treba vzeti. V Ormožu in okolici se ogromno dogaja in zakaj ne bi izkoristila tega, kar je na voljo. Če grem nekam v naravo in med ljudi, na katerega od dogodkov ali delavnico in si s tem popestrim dan ali pa samo kakšno uro, dve, je vredno," zaključi.
Promocijsko sporočilo
Milena Zorčič
Skupaj lahko premagujemo ovire
Podjetje Nova Reha najdete na desnem bregu reke Drave na poti v ptujske Terme. V podjetju Nova Reha se ukvarjamo s prodajo, servisiranjem, izdajo in izposojo medicinskih pripomočkov.
Ne veste, kam po medicinske pripomočke, ki se dobijo tudi preko ZZZS naročilnice? Ne veste, kam po medicinske pripomočke, da se boste brez težav do poslovalnice pripeljali s svojim avtomobilom in naložili medicinske pripomočke, ki jih potrebujete? Podjetje Nova Reha ponuja oboje! Ponuja kakovostne medicinske pripomočke preko ZZZS naročilnice in samo-plačniško ter veliki parkirni prostor, kjer lahko svoje pripomočke brez težav prevzamete in imate zagotovljeno diskretnost. V podjetju Nova Reha se zavedamo pomena kakovostnih izdelkov in individualnega pristopa. Še bolj pa se zavedamo, kako pomembno je ljudem s težavami omogočati, da lahko kljub težavam živijo kakovostno življenje še naprej. Skupaj lahko omilimo in premagujemo ovire na vaši življenjski poti z našimi odličnimi izdelki, ki si jih lahko ogledate na naši spletni strani www. novareha.si.
noua Reha
Prodaja in servis medicinskih pripomočkov
2
VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika
Srebrna nit - glas in varuh starejših
Foto: zasebni arhiv
Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, Združenja za dostojno starost, zagovornica starejših, humanitarka, prostovoljka: „Dokler si mlad, si prepričan, da vse stvari za starejše delujejo."
„Ideja o neke vrste civilni iniciativi, ki bi vzdignila glas v imenu starejših, da uredimo vse tisto, kar omogoča dostojno starost, je tlela že nekaj časa. Dokler si mlad, si prepričan, da vse stvari za starejše 'delujejo'," je o začetkih Srebrne niti povedala Biserka Marolt Meden.
„Z mamino boleznijo, demenco in iskanjem pomoči, da bi čim dlje ostala doma, z iskanjem prostega mesta v domu starejših, sem ugotavljala, kaj vse ne 'štima'. Čakala sem, da kot prostovoljka preneham z delom za otroke in se upokojim ter skušam narediti nekaj več za sebe, oz. za vse nas starejše. Vendar me je Neva Železnik dobesedno porinila v aktivnosti, ko je sklicala prvi sestanek oktobra 2017. Nisem želela uradne forme, ker sem imela dovolj poročil, a smo se po letu dni intenzivnega dela odločili, da se registriramo kot društvo, ker smo mislili, da bomo bolj upoštevani in slišani. Tako smo od januarja 2019 registrirani kot društvo Srebrna nit - Združenje za dostojno starost. Danes imamo že 156 članic in članov iz vseh koncev Slovenije. Že samo ime pove, da se trudimo, da bi dosegli sistemske spremembe, ki bi vsem starejšim omogočile dostojno starost. Odzivamo pa se tudi na vse akutne aktualne probleme, saj se na nas obračajo številni posamezniki in prosijo za pomoč in ukrepanje. Več o našem delu je razvidno s spletne strani www. srebrna-nit.si," je predstavitev Srebrne niti dopolnila Biserka Marolt Meden, s katero smo se pogovarjali o skrbi za starostnike v Sloveniji.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za starostnike? Na kakšno pomoč lahko računajo, ko enkrat ne morejo skrbeti sami zase. B. M. Meden: „Imamo zagotovljene pokojnine, a preveč starejših prejema pokojnine, ki ne zagotavljajo preživetja, in preveč starejših išče različne oblike socialnih pomoči, da lahko preživi. Imamo javni zdravstveni sistem, a nič specialistov ge-riatrov in geriatričnih oddelkov v bolnišnicah, premalo družinskih zdravnikov, premalo negovalnih bolnišnic, premalo bolnišnic z rehabilitacijo, premalo pravic iz naslova zobozdravstvene dejavnosti, predolge čakalne dobe, nezadostno paliativno oskrbo in premalo hospicev ter za starejše z nizkimi pokojninami premalo prijazen sistem dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Nimamo solidarnostno urejene dolgotrajne oskrbe, ki je ena od temeljnih pravic v EU. Imamo pomoč na domu, kjer so tudi čakalne dobe in je omejena na 80 ur mesečno ter cena kljub prispevku občin za številne upokojence previsoka. Imamo socialno državo, ki podpira zasebnike. Država ne gradi novih sodobnih namestitev za starejše. Imamo predolge čakalne dobe za namestitev v ustrezno obliko sodobne namestitve - manjše skupnostne oblike bivanja. Imamo pa tudi kar nekaj dobrih praks, kot npr.: začetek pametne srebrne vasi (prva zelena hiša v Krškem), hiša v Davči, hiša v Murski Soboti in druge. Zelo dobro pa so organizirane različne oblike pomoči, ki jih zagotavljajo nevladne organizacije: društva upokojencev, Rdeči križ, Karitas, v času epidemije tudi civilna zaščita in druga društva kot na primer Hu-
manitarček ter prostovoljci posamezniki.
Dobro deluje patronažna služba in želimo si, da bi jo okrepili, da bi lahko naredila še več za starejše, ki po svoji želji ali zaradi drugih razlogov ostajajo doma, a potrebujejo zdravstveno nego."
Več kot 12.000 starejših na čakalni listi za domsko varstvo
Kako je z institucionalno skrbjo za starostnike? Podatki o teh potrebah so različni, problemi so tudi zaradi cen. Mnogi starostniki si, kljub temu da so 40 let delali, ne morejo plačati oskrbe v domu.
B. M. Meden: „Država kot ustanoviteljica in tista, ki je dolžna graditi socialno-varstvene zavode, je zadnji javni dom starejših zgradila leta 2005. Zaradi sprejetih usmeritev socialne politike odločevalci niso sledili realnim
potrebam prebivalstva, veliko govorili o skupnostnih oblikah bivanja in zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki bi zmanjšal pritisk na domove starejših, a naredili čisto premalo. Kljub temu da je med epidemijo umrlo več kot 2000 stanovalcev domov starejših (približno 10 odstotkov od vseh), lahko preberemo na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov, da 12.116 prosilcev čaka na prosto mesto v domu. Ker je država razpisovala koncesije in spodbujala zasebnike, da so gradili domove starejših, se jim je »zahvalila« na način, da lahko v cenah bivanja v domu stanovalcem zaračunajo stroške investicije, zato so ti domovi praviloma 28 odstotkov dražji in nedosegljivi za marsikaterega upokojenca, ki nima možnosti, da mu otroci doplačujejo oskrbnino. Starejši si želijo ostati na svojem domu in praviloma zavračajo namestitev v domu starejših, zato je nujno, da čim prej sprejmemo
zakon o dolgotrajni oskrbi in pomoč na domu zagotovimo vsem, ki jo potrebujejo. Da zagotovimo evropska sredstva za namestitve dvigal v štirinadstropne bloke, omogočimo subvencije in ugodna posojila za adaptacije obstoječih hiš oziroma stanovanj in omogočimo/spodbudimo trg menjave stanovanj. Nujno potrebno pa bo tudi urediti pokojninski sitem skupaj s socialnimi transferji in dolgotrajno oskrbo, da starejši ne bi životarili v revščini in trpeli lakote ali mraza, ker ni denarja za vse: plačilo položnic, hrano in kurjavo..."
Nujna
samoorganizacija starejših in oblikovanje stanovanjskih skupnosti
V preteklosti se je tudi veliko govorilo o tem, da se bodo gradila varovana stanja. Kako je danes s tem?
B. M. Meden: „Varovanih stanovanj (lastniških in najemnih) je premalo in so tudi predraga za številne starejše. Želimo si več najemnih stanovanj za starejše, ki ne zmorejo več skrbeti za svoja velika stanovanja ali hiše. Nepremičninski sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja sicer gradi najemna in oskrbovana najemna stanovanja, a je povpraševanje večje od ponudbe. Tudi občinski stanovanjski skladi gradijo najemna stanovanja. Potrebe po stanovanjih za mlade in starejše so žal večje od ponudbe.
Starejši se bomo morali tudi sa-moorganizirati in v večjo hišo, ki je ne moremo sami vzdrževati, povabiti sorodne duše, da sku-
paj zaživijo v obliki neke stanovanjske skupnosti. A žal smo Slovenci še preveč navezani na lastnino in nas bolj skrbi, kaj bomo zapustili sorodnikom, kot kako bomo kakovostno preživeli starost."
V enem od svojih intervjujev ste omenili, da smo v Sloveniji priče gerontiocidu. B. M. Meden: „Kako pa bi drugače rekli diskriminaciji in starizmu, ki je v velikem porastu na različnih področjih življenja starejših: huda revščina številnih starejših, omejevanje dostopa do bolnišnične oskrbe (triažiranje stanovalcev domov brez njihovega soglasja ali soglasja skrbnikov), neupoštevanje potreb in zmožnosti starejših (npr. omejevanje ur za nakupe osnovnih življenjskih potrebščin), nedostopnost družinskih zdravnikov, obrazci in informacije na spletu, ki ga starejši ne uporabljajo, neskončne čakalne dobe za sprejem v dom starejših, nesprejete zakona o dolgotrajni oskrbi in še veliko bi lahko naštela ..."
Srebrna nit - varuh starejših
Kdo je v Sloveniji varuh pravic starejših?
B. M. Meden: „Zagovornik pravic starejših je zagotovo Srebrna nit. Smo pa že dvakrat v zadnjih treh letih naslovili na Vlado RS obrazložen predlog, da starejši potrebujejo svojega varuha, a nismo dobili niti odgovora, kaj šele, da bi se ta institut začel pripravljati. Tako kot smo prepričani, da dokler starejši ne bomo imeli svojega ministrstva z lastnim proračunom, se bodo težave in problemi starejših prepočasi reševali!"
Padci ogrožajo življenje starejših
Delež starejši, bolnih in onemoglih ljudi narašča. Vsaka starejša oseba si želi kar najdlje živeti v svojem domačem okolju, kjer ima spomine, osnovno socialno mrežo in kjer se tudi najbolje počuti. Pri tem je pomembno, da lahko ohrani samostojnost in varnost, še posebej, če živi sama.
Padci so eden od glavnih vzrokov poškodb in umrljivosti oseb, starejših od 64 let. S starostjo se dejavniki tveganja padca povečujejo. Po 80. letu starosti postanejo padci tretji vzrok za hospitalizacijo in četrti vzrok umrljivosti. Pri osebah, ki so že padle, se velikokrat pojavi dol-
gotrajni strah pred ponovnim padcem in s tem opustitev običajnih aktivnosti, kar negativno vpliva na njihovo zdravje in kakovost življenja, hkrati pa povečuje tveganje za padec v prihodnje. Večina padcev se zgodi doma oz. v bližini doma, starostniki pa se pogosto ne spomnijo podrobnosti, povezanih s padcem. Vsak padec napoveduje naslednji padec v obdobju šestih mesecev. Vzrok padca je po navadi kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov tveganja. Med notranje dejavnike tveganja za padec prištevamo predvsem staranje, ko slabijo telo in kognitivne funkcije. Tudi glede na spol so vzroki
za padce v starosti različni, kjer ženske večkrat padejo doma, moški pa izven doma. Med pomembnimi notranjimi dejavniki tveganja so še mišična šibkost, motnje ravnotežja, spremembe krvnega tlaka, povezane z vstajanjem, okvare vida in sluha, demenca ter različne kronične bolezni.
Ključen zunanji dejavnik tveganja je samo bivalno okolje starejše osebe, tako notranje (osebni dom, dom za starejše) kot zunanje (okolica, soseska ipd.): slaba osvetlitev, drseča tla, preproge, kabli, stopnice, neprimerni stoli, kopalna kad, ovire na poti ipd. Jemanje več zdravil hkrati in nji-
hovi stranski učinki povečujejo tveganje za padec, prav tako uživanje alkohola. Nadalje zvišujejo tveganje tudi neprimerna obutev, neustrezna uporaba pripomočkov za hojo oz. opustitev uporabe teh pripomočkov in drugi socialno-ekonomski dejavniki. Zelo pomembno je prepoznati najbolj pereče dejavnike tveganja padcev in izvajati preventivne ukrepe, še preden starejša oseba pade prvič. Kako in koga pa lahko starostnik, ki živi sam, obvesti v situ-
aciji, ko začuti slabost ali pade in obleži na tleh? Tudi če je mobilni telefon pri roki, ali mu bo uspelo v kritični situaciji mobilnik uporabiti in pravočasno nekoga priklicati na pomoč? S sodobno tehnologijo, posebej prilagojeno za starejše osebe, se bodo starejši počutili varnejše doma in izven doma, normalno bodo lahko še naprej opravljali svoja vsakdanja opravila in brez strahu pred padcem ostajali aktivni. Svojci pa ne bodo imeli dodatnih skrbi, ali je z njimi čez dan in ponoči
vse v redu. Pametna ura SOS Senior z osrednjo tipko SOS omogoča starejši osebi enostaven klic na pomoč. V primeru padca pa ura SOS Senior samodejno padec zazna in sproži SOS-klic, kar je ključnega pomena v primeru poškodbe in izgube zavesti. Ura bo prejemniku SOS-klica tudi javila natančno lokacijo, kje se starostnik nahaja. Prejemnik klica bo pomagal sam, ali pa bo poskrbel, da pomaga nekdo drug (zdravnik, patronažna sestra, gasilci ipd.).
Promocijsko sporočilo
VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika
5
V Jursincih kmalu 96 novih mest za izvajanje domskega varstva
Dom upokojencev Ptuj v teh dneh zaključuje novogradnjo v občini Juršinci, kjer bodo po končanem opremljanju v prostore predvidoma konec prihodnjega meseca začeli sprejemati tudi nove stanovalce. Potencialne kandidate že sedaj prijazno vabijo k oddaji vloge za sprejem v socialni službi doma. Dom upokojencev Ptuj bo v novem delu enote Juršinci nudil novih 96 mest za izvajanje domskega varstva za starejše, in sicer v 12 enoposteljnih in 42 dvoposteljnih sobah. Nova pridobitev bo bodočim stanovalcem nudila visoko kakovost bivanja, izgrajeno po sodobnih standardih, prijazno tako stanovalcem kot zaposlenim.
Promocijsko sporočilo
Pozitivni učinki veganske prehrane
Popularnost veganskega načina prehranjevanja v zadnjem obdobju vse bolj narašča. Ob pravilni izbiri in kombiniranju živil ima številne varovalne učinke na zdravje v vseh življenjskih obdobjih. Vključuje veliko sadja in zelenjave, stročnice, žita ter oreščke in predstavlja bogat vir kakovostnih ogljikovih hidratov, prehranske vlaknine, omega-6 maščobnih kislin, an-tioksidantov kot sta vitamina C in E ter mineralov, kot sta kalij in magnezij. Nasprotno, pa lahko ob slabem načrtovanju, pred-
Lastnica trgovine Avena Matejka Kosi
stavlja številne pasti za zdravje in povzroči pomanjkanja pomembnih hranil, vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi kot so vitamin B12, cink, omega-3 ma-ščobne kisline in beljakovine. Veganstvo je v sami osnovi etični odnos človeka do živali. To pomeni, da se človek izogiba dejanjem, s katerimi bi neposredno ali posredno storil škodo živalim. Hrana rastlinskega izvora - ve-ganska hrana - pa ni blagodejna le za dušo in naš planet, ampak ima številne pozitivne učinke na zdravje: zmanjšuje možnosti za
nastanek kroničnih in srčno-žil-nih bolezni, ugodno vpliva na prebavo, krvni tlak, kožo in lase ter lajša številne alergološke težave. Z veganskim prehranjevanjem dobimo vse hranilne snovi, ki jih organizem potrebuje za normalno delovanje. Pomembno je poudariti, da so živila živalskega izvora "popoln" vir beljakovin, saj vsebujejo vse esencialne aminokisline v ugodnih razmerjih, medtem ko jih rastlinska živila praviloma ne. Prav zato je pri vegan-ski prehrani za dober izkoristek aminokislin, ki so v različnih rastlinskih živilih različno zastopane, ključnega pomena njihovo pravilno kombiniranje. Brez beljakovin praktično ne bi mogli živeti. Omogočajo namreč normalno funkcijo celice. Nadalje prispevajo k normalni delitvi celic, njihovem medsebojnem komuniciranju, ohranjanju zdravih organov in nasploh k ravnovesju v telesu (to vključuje imunski, živčni, hormonski in druge organske sisteme). Prehrana zato ne sme biti enolična, izrednega pomena pa je tudi količinsko ustrezen vnos beljakovin. Dobro načrtovana veganska prehrana ima torej številne pozitivne učinke na zdravje v vseh življenjskih obdobjih.
Sočutje je pomembna vrednota vsake družbe, omogoča, da se poistovetimo z drugimi, da začutimo njihovo bolečino, strah in žalost. Sočutje presega misel
in besede. V svetu brezglavega hitenja, naglice in pehanja za materialnimi dobrinami večkrat pozabimo na sočloveka. Z izkoriščanjem živali ter poseganjem v naravo in njene zakonitosti pa smo postali uničevalci lastnega planeta.
Avena, trgovina za zdravo življenje, je vrata svoje prve poslovalnice odprla leta 2017 v Ljutomeru, konec leta 2019 pa se je ljutomerski pridružila še ptujska (Vegova 2e). Lastnico Matejko Kosi je pri odločitvi za samostojno pot vodila želja, da bi približala ljudem zdrav način življenja ter s tem povezane
vrednote, kot so dobro počutje, notranje zadovoljstvo, pozitivna samopodoba, ljubezen do sebe, drugih, živali in narave. Samo človek, ki se dobro počuti in je usklajen sam s seboj, lahko osebnostno raste in napreduje ter si tako ustvari polno in srečno življenje. V Aveni radi prisluhnejo sleherni stranki ter ji pri nakupu prehranskih izdelkov, dopolnil in kozmetike tudi individualno svetujejo. Vedno so pripravljeni podeliti tudi kakšno idejo za kosilo iz sestavin rastlinskega izvora ali recept za pripravo katere izmed tradicionalnih jedi na veganski način.
% 041 44S ÖS? Matejka M info@avena.si avena.si
Tako bi na vprašanje, če bi morali med vsemi super živili izbrati eno, ki bo omejila težave, ki nas doletijo v jeseni življenja, odgovorili, da bi to bil kurkumin. Kurkumin je najmočnejša naravna protivnetna učinkovina. Je po-lifenol katerega glavni zdravilni lastnosti sta protivnetno in an-tioksidativno delovanje. Uporablja pri lajšanju depresije in anksioznosti, znižuje krvni pritisk, proti bolečinam (še posebej v sklepih in osteoartritisu), demenci in drugih simptomih, povezanih z možgani, zmanjšuje LDL-holesterol (slabi) in znižuje krvni sladkor.
oueno
trgovina za zdravo življenje, Matejka Kosi s.p.
Prešernova 25, 9240 Ljutomer
PE Ptuj
Vegova ulica 2e, 2250 Ptuj
3
VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika
Promocijsko sporočilo
Center za družine Spajza modrosti
V	Centru za družine Spajza modrosti predstavljamo novost, in sicer je to Srečevalnica seniorjev. Srečevalnica seniorjev bo potekala ob petkih dopoldan, ko se bodo zvrstili različni tematski dogodki, druženja, pogovori in tudi izmenjava mnenj. Cilj srečanj je preprečiti socialno izključenost starejših in skrb za mrežo socialnih stikov. Trenutno srečanja potekajo preko spleta z uporabo aplikacije Zoom. Ko bo le mogoče, pa se bomo srečevali v živo na Ulici heroja Lacka 3 na Ptuju. Z vami bo vsestranska umetnica, akademska slikarka Saša Bezjak.
V	aprilu potekajo še dogodki filmske narave. Udeleženci si pred srečanjem pogledajo film, potem pa ob petkih poteka čve-
kalnica o filmu, kjer bodo udeleženci izmenjali mnenja. Program sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Mestna občina Ptuj.
SlowLearning: gurmansko IT učenje za seniorje
Izobraževanje seniorjev zahteva andragoško dobro usposobljene izvajalce, ki poznajo teorijo in prakso izobraževanja odraslih, značilnosti življenjske poti pripadnikov različnih starostnih skupin in vplive na njihovo pripravljenost na izobraževanje. Glavni problem, s katerim se soočajo učitelji informatike, je ta, da pogosto nimajo potrebnih znanj in kompetenc za izobraže-
vanje seniorjev. Mentorji starejših, še posebej izobraževalci s področja informacijske tehnologije, zato potrebujejo specifična znanja, kar je tudi osnovni namen projekta SlowLearning. V projektu ustvarjena orodja bodo mentorjem omogočila učinkovitejše in predvsem bolj ciljno usmerjeno delo s seniorji na področju uporabe informacijskih tehnologij. Nekatere metode in orodja za usposabljanje so že na voljo na spletni strani projekta (www.slowlearning. eu), sproti pa bomo dodajali tudi nova. Na spletni strani bodo organizacije lahko delile svoje najboljše prakse, orodja in metodologije.
Projekt je sofinanciran iz programa ERASMUS+.
spajza modrosbi
PSIHOTERAPEVTSKO SVETOVANJE doc. dr. Zlatko Zimet
vsak ponedeljek v Špajzi modrosti Ptuj
Izdelava visokih postelj (končna stranska višina brez vzmetnice 53 cm)
Osmišljena jesen življenja
Marija Gabron je na Ptuj prišla iz Dolenjske. Vmes je živela v Celju in Ljubljani, vendar zase pravi, da se ima po tolikih letih življenja v našem mestu za pravo Ptujčanko. Svojo delovno pot je začela na Zavodu RS za zaposlovanje, upokojila pa se je kot bančna delavka. Ko se človek upokoji, se odkrito povedano, vsaj na začetku, počuti grozno. „Ne greš več v službo, na nek način se ti zdi, da si odpisan. Saj je bilo dela še vedno dovolj, še posebej, če imaš vnuke. Nisem mirovala, prodajala sem knjige, sesalce, zavarovanje. Veliko časa sem preživljala z vnuki, veliko brala, veliko berem še danes. Obdelujem vrtiček, super je, da imaš košček zemlje, na katerem gojiš svežo zelenjavo, pa kakšno potovanje si privoščim. Ne glede na vse, človek mora biti in ostati aktiven. Starost pri tem ne igra nobene ovire. Vedno sem si znala zapolniti čas; največkrat s knjigo. Ko sem bila majhna, sem se ob deževnih dneh s knjigo zatekla v drvarnico in tam brala. Nikoli mi ni bilo dolgčas, tako je še vedno," pove Marija Gabron, ki jo Ptu-jčani najbolj poznajo po njenih aktivnostih v Soli zdravja in redni vadbi v skupini Ptuj - Ljudski vrt, ki bo letos imela že 10 let vadbe po metodi 1000 gibov pod njenim vodstvom. Na Ptuju je v to vadbo uvajala pet skupin, v okolici Ptuja pa je pomagala desetim skupinam in nekaterim še bolj oddaljenim skupinam. Njeno delo je še posebej prepoznavno na območju Štajerske, Podravja in Prekmurja. Izkazala se je z organizacijo dveh slovenskih srečanj in regijskim srečanjem skupin društva Šola zdravja. Aktivna je tudi pri organizaciji in izvedbi predavanj, izobraževanj in usposabljanj. Zaslužna je, da metodo 1000 gibov spoznavajo tudi v vrtcih, šolah in občinah. Že drugi mandat je tudi članica UO društva Šola zdravja.
Po polurni vadbi si resnično drug človek
V obdobju, ki je bilo v njenem življenju najtežje, ko se je morala soočiti z izjemno težkimi trenutki, se je Šola zdravja po-
Marija Gabron že deset let vodi skupino Šole zdravja Ptuj - Ljudski vrt.
javila kot nekaj, kar ji je najbolj pomagalo. Že deset let hodi vsako jutro v Ljudski vrt. Zaradi bolezni ni nikoli izostala, le dvakrat se je zgodilo, da ni mogla voditi vadbe. Vadba po metodi 1000 gibov se resnično pozitivno odraža na zdravju ljudi. Po polurni vadbi, ko se predihaš, si resnično drug človek, poudari. Ko se razmigaš, si enostavno boljše volje, četudi ob prihodu na vadbo ni bilo tako, ker se dan enostavno ni začel najboljše. Skupina deluje kot družina, drug drugega pogrešajo, če nekdo manjka na vadbi. Na nek način tako tudi skrbijo drug za drugega. Ni pa samo jutranja vadba tista, ki jih druži in povezuje, srečujejo se tudi ob kavi, na tedenski popoldanski vadbi v šoli, kjer izvajajo vaje, ki jih na prostem ne morejo, na pohodih, izletih. Lani so se z vlakom odpeljali v Celje in Ljubljano. To je bil malo drugačen izlet, ki pa se je vsem vtisnil v spomin.
Najbolje se je vključiti v večjo skupino
Za polno življenje v jeseni življenja se mora najprej vsak sam potruditi, družba je premalo, je prepričana Marija
Gabron. „Verjamem, da se je komu težko pridružiti, vključiti v kakšno skupino, pristopiti in reči, zdaj pa sem tu. Vedno je najboljše, da se vključiš v večjo skupino, kjer imaš več priložnosti in možnosti, da boš nato v manjši skupini, ki se oblikujejo znotraj večjih, našel tisto, kar iščeš. V teh se boš še aktivneje udejstvoval, našel tudi prijatelje, s katerimi se boš pogosteje družil. Moraš pa iti med ljudi, biti nekje zraven, kar izpolnjuje tvojo dušo. Absolutno pa je pomembna telesna aktivnost, tudi takrat, ko si čisto na tleh. Tudi vrt je lahko zdravilo v tem primeru, da pozabiš na tisto, kar te preveč obremenjuje," iz izkušenj pove Marija Gabron. Vsak človek se mora znati postaviti zase. Pri starejšem človeku je to še kako pomembno. Zelo pomembno je tudi, da imaš še lastno stanovanje in dovolj denarja, da preživiš, da še s tem nimaš problemov. Predvsem pa je pomembno, da živiš normalno, ne pa po nekih zapovedih, koliko vode na dan moraš popiti, koliko jabolk pojesti ... Če se s tem obremenjuješ, pozabiš živeti.
VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika
3
Promocijsko sporočilo
Bančne storitve Nove KBM tudi na vaši pošti
Bančni opravki, kot so plačevanje položnic, dvig ali polog gotovine, preverjanje stanja na osebnem računu, so del našega vsakdanjika, zato je pomembno, da je banka čim bolj dostopna. Čeprav število strank, ki za opravljanje bančnih poslov uporabljajo digitalne poti, narašča, v Novi KBM opažajo, da stranke še zmeraj potrebujejo tudi fizični stik s svojo
banko. V Novi KBM so ponosni, da je njihovim strankam na voljo več kot 900 kontaktnih točk po vsej državi, kjer lahko opravljajo bančne storitve. S tako razvejano mrežo je Nova KBM najdostopnejša banka v državi. Nova KBM je edina banka v Sloveniji, ki strankam poleg digitalnih kanalov (torej predvsem spletne in mobilne banke), poslovalnic in bankomatov.
omogoča opravljanje najpogostejših bančnih storitev tudi na vseh poštah po državi. To
pomeni, da lahko stranke Nove KBM, ki v svojem kraju nimajo poslovalnice banke, na vseh pogodbenih poštah, na primer v Framu ali Dornavi, brez nadomestila polagajo in dvigujejo gotovino ter vpogledujejo v stanje na svojem osebnem računu. Na rednih poštah, na primer v
Markovcih, Vidmu ali Apačah, pa lahko opravijo še vrsto drugih storitev: sklenejo depozit ali varčevanje, oddajo vlogo za izdajo bančnih kartic, vlogo za podaljšanje limita na svojem računu, za potrošniški kredit in spremenijo/dodajo pooblaščeno osebo za svoje osebne račune. Na poštah je mogoče odpreti tudi nov račun pri Novi KBM. Tako banka v partnerstvu
s Pošto Slovenije vsem svojim strankam v Spodnjem Podrav-ju zagotavlja kar se da enostaven dostop do bančnih storitev, ki jih najpogosteje potrebujejo. V Novi KBM na prvo mesto postavljajo zaupanje med banko in stranko, za učinkovito opravljanje storitev in zadovoljstvo strank pa skrbijo prijazni bančni strokovnjaki, ki z bogatim znanjem in izkušnjami poma-
'«"¡""M 9a «is I9A gmraq ânm« g>v nc« i ye*3« dqt srečo rrai fcftj kmtKSOkt
Srečke Športne lot
Najpogostejše bančne storitve lahko vse stranke Nove KBM v Spodnjem Podravju opravljajo tudi na poštah.
gajo pri izbiri ustrezne rešitve v različnih življenjskih situacijah. Vsaki stranki se posvetijo celovito, saj razumejo, da je njihova najpomembnejša naloga strankam omogočiti objektivne informacije, na podlagi katerih lahko te sprejmejo odgovorno finančno odločitev. Odličnost v zagotavljanju storitev se obrestuje, saj stranke individualno obravnavo prepoznavajo in cenijo. V preteklem letu se za marsikoga niso spremenile zgolj nakupovalne in potrošniške navade, temveč tudi način, kako urejamo osebne finance, nakupujemo in plačujemo. Kar je bilo še nedavno izbira predvsem mladih, je danes vse bližje tudi mladim po srcu. V Novi KBM opažajo, da izbira spletne in mobilne banke postaja najbolj priljubljeni način uporabe bančnih storitev. Aktivacija spletne banke je zelo preprosta in traja le nekaj trenutkov, za to pa ni treba v poslovalnico. Tako so v Novi KBM registrirali tudi 97-le-tnega uporabnika spletne banke, ki je postal najstarejši znan uporabnik najboljše spletne banke leta 2020 po raziskavi spletnega bančništva v Sloveniji, pa tudi sicer število aktivnih uporabnikov spletne in mobilne banke, starejših od 60 let, vztrajno narašča. Z uporabo spletne in mobilne banke lahko prihranimo pri stroških bančnega poslovanja, hkrati pa je ta varna in hitra, saj je večino storitev mogoče opraviti brez obiska poslovalnic Nove KBM.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 20. aprila 2021
Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Hajdina in Osnovno šolo Hajdina prireja oddajo
✓ - JjC-JT^	Štajerski TEDNIK
iv^C	^OIOPTOI
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Hajdina.
Oddaja bo v sredo, 21. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Občina Hajdina.
jf ATP ~
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
H SAZAS
OCUlUS
O dem
Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Osnovno šolo Tabor 1 Maribor prireja oddajo

Štajerski
radioPTUI
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Tabor 1 Maribor.
Oddaja bo v sredo, 21. aprila, ob 19. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
dri vtke elektrarne maribor
Lahkota prihodnosti
' KLIMA FFUJ
OGREVANJE. VODOVOD. PUH. HLAJENJE. PREZRAČEVANJE
jf ATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
H SAZAS
oculus
^Jp - Wellweite Industriemontagen •
O dem
drevake elektrarne merlbor
Lahkota prihodnosti
'■ KLIMA PTUJ i.®.«,
OGREVANJE. VODOVOD. PUN. HIAJEHJE. PREZRAČEVANJE
kmetijska zadruga
PARADIŽNIK -Širok izbor Sort in hibridov
CEPLJEN PARADIŽNIK - obet za visok pridelek
! Vzgajamo ga kot navadnega.Sadimo ga na enako { globino, kot je bil vzgojen v lončku za presajanje. (Obsteblu namestimo močno, visoko oporo. Rastlina i koreninski sistem, zato lahko vzgojimo |jstlina je zelo bujna, zato potrebuje več nkra za optimalen razvoj.
BENCINSKA KOSILN STIHL RM 25
Travnatepovršinedo...{m2): 1.800 ^ Širinakošenjafcm): 51; Višina košenja {mm): 25-75 Volumen košarezatravo(l): 55; Tip motorja: B&S, serija 625 EOHV RS; Delovna prostornina {cm: Moč(kW/KM|: 2,2/3,0; Delovnoštevilovrtljajev (vrt./min): 2.800; Teza (kg): 28
Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12 | 2250 Ptuj T: 02 749 03 00 E: kz.ptuj@siol.net
Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Kungota in Osnovno šolo Kungota prireja oddajo
/ 'iTLJ*^^--	Štajerski TEDNIK
radioPTUI
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Kungota s podružnicama.
Oddaja bo v sredo, 28. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Občina Kungota.
/tATP ~
fM oculus
•<5. ^pr - Weltweite Industriemontagen -
kz-p tuj.s I
^ SAZAS
tO dem
dravska elektrarne marlber
Lahkota prihodnosti
' KLIMA PTPJl ti.
OGREVANJE, VODOVOD, PUN.
torek • 20. aprila 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
SPOMIN
18. aprila sta minili dve leti, odkar te več ni, spomin je pa živ, je lep in boleč.
Milojica Jevtovic
IZ POPOVCEV 7
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi najdražji
Pomlad je na tvoj vrt prišla, vse se zeleni in vprašala, kje si ti, a tebe ni!
SPOMIN
20. aprila mineva leto, odkar je za vedno odšel moj življenjski sopotnik
Franc Meško
IZ GAJEVCEV 50
Vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižgete svečko, iskrena hvala.
Žena Ivanka
i*
PE	K/	kRI
PTUJ		
Razpisujejo prosta delovna mesta
v proizvodnji kruha in peciva.
Zainteresirane delavce živilske stroke vabimo, da se prijavijo po pošti na naslov: PPS - Pekarne Ptuj, d. o. o., Rogozniška c. 2, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov: komerciala@pps.si.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
*ww.reporter.si
ROMSKETOLPE
Terorizirajo Kočevje in nasilje razširjajo po Sloveniji
POHOTNI DIKTATOR
Titu dostavljali slovenske lepotice
BOJAN DOBOVŠEK
Ne bi se smeli čuditi, da imamo šov tudi po volitvah
MARJAN ŠAREC
Če pride nov obraz, lahko LMŠ propade
TOREK, 20. april
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Pozdrav sosedu, Lovrenc na D. P.
11:00 Utrip Ormoža
12:10 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Dobrodelni koncert na OŠ Majšperk
20:00 12. Marija fest, Ptujska Gora 2016
22:00 20. praznik Občine Podlehnik
23:10 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
Mali oglasi
SREDA, 21. april
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Pesem v poletje, Hajdina 2018
10:00 SVITanje po hajdinsko, Hajdina 2016
11:30 1. plesni večer, Hajdoše 2016
12:15 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
17:30 Seja sveta Občine Markovci - v živo
18:30 Akademija ob 40 letnici MNZ Ptuj
20:00 Koncert žena in deklet Gerečja vas
21:00 20 let KD Draženci 2017
22:10 Otvoritev skulpture, Hajdina 2008
23:10 Video strani
TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nto@siptv.si
kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si
ČETRTEK, 22. april
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 25 let ljudskega petja v Dornavi 2016
10:05 Utrip Ormoža
11:15 Košnja trave v Dornavi in Polenšaku 2015
12:20 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Tedenski pregled dogodkov občin
18:30 Starodobniki in tekmovanje v oranju Dornava 2017
18:15 Petje pod lipo, Polenšak 2015
20:00 20 let okteta Dornava 2015
21:15 Društvene igre na Polenšaku 2014
23:10 Video strani
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
PRODAM 2 toni sena. Tel. 031 281 453.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
JARKICE - kokoši, v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Ča-dramska vas 19, 2319 Poljčane, tel. 031 751 675.
KUPIM traktorje Zetor, Deutz, IMT, Tomo Vinkovič, John Deer, Class in druge znamke v kakršnem koli stanju ter ostale kmetijske priključke. Tel. 070 519 447.
PRODAM kultivator Gorenje Muta, freza 60 cm, kosa 100 cm. Telefon 041 887 026.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, le trudne si oči zaprla in v večnost se podala. Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Justine Cetl
roj. Lovrenčič
28. 9. 1932-9. 4. 2021
Iskreno se zahvaljujemo negovalnemu in zdravstvenemu osebju Doma starejših občanov Ptuj, kjer je nazadnje bivala, za vso nego in skrb za njeno zdravje, še posebej hvala dr. Galunovi in dr. Vivodu, ki sta ji lajšala težave zadnja leta njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in z njo obujali spomine. Hvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči,
le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
Od nas se je tiho poslovil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Alojz Šori
upokojenec Taluma Kidričevo *18. 4. 1943 t 10. 4. 2021
IZ SPUHLJE 127A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, svete maše, denarne prispevke ter izrečena pisna in ustna sožalja, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala Splošni bolnišnici Ptuj, reševalni službi Ka & Up, patru Milanu Kosu za opravljen obred, nosilcema praporjev, pevcem, govornici, glasbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana in otroci z družinami
Si kot sonce življenja sijal, za vse svojo ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta in dedka
Franca Horvata
(20. 3. 1930-9. 4. 2021)
IZ KRČEVINE PRI PTUJU 72
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala Javnim službam Ptuj, društvu upokojencev Grajena, patru Andreju za opravljeno pogrebno slovesnost in Moškemu pevskemu zboru za odpete pesmi.
Hvala vsem, ki ste se ga z lepo mislijo v srcu spomnili, mu izkazali spoštovanje in se od njega poslovili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Umrli so
Elizabeta Kaluža, Kajžar 56, roj. Miholič, Kajžar 56, roj. 1927 - umrla 28. marca 2021; Ivanka Bunderla, roj. Hotko, Ptuj, Toplakova ul. 1, roj. 1952 - umrla 31. marca 2021; Franc Čuček, Jiršovci 45, roj. 1939- umrl 31. marca 2021; Stanko Fijačko, Videm pri Ptuju 2c, roj. 1955 - umrl 1. aprila 2021; Marija Arnuga, roj. Pukšič, Ločič 2, roj. 1935 - umrla 1. aprila 2021; Jožef Ficko, Pavlovski Vrh 19, roj. 1956 - umrl 2. aprila 2021; Josipina Rubin, Jastrebci 34, roj. 1925 - umrla 3. aprila 2021; Ivan Hrnčič, Loperšice 16, roj. 1953 - umrl 3. aprila 2021; Matilda Kos-tanjevec, roj. Korošec, Ptuj, Ulica Jožefe Lackove 17, roj. 1945 - umrla 3. aprila 2021; Martin Tominc, Apače 252, roj. 1935 - umrl 3. aprila 2021; Vika Čiček, Ptuj, Arbajterjeva ul. 1, roj. 1933 - umrla 5. aprila 2021; Neža Horvat, roj. Horvat, Sobetinci 19, roj. 1939 - umrla 5. aprila 2021; Matilda Kolar, roj. Korošec, Majšperk 47, roj. 1932 - umrla 5. aprila 2021; Lucija Rožman, roj. Vidovič, Lancova vas 67a, roj. 1940 -umrla 6. aprila 2021; Ciril Bratuša, Žerovinci 68, roj. 1934 - umrl 7. aprila 2021; Anton Strmšek, Šikole 12, roj. 1940 - umrl 8. aprila 2021; Frančišek Čuš, Zagorci 56, roj. 1938 - umrl 9. aprila 2021; Mihalj Kornet, Kidričevo, Mladinska ul. 8, roj. 1939 - umrl 9. aprila 2021; Marjan Kontarček, Ormož, Opekarniška c. 1, roj. 1961 - umrl 9. aprila 2021; Franc Horvat, Krčevina pri Ptuju 72, roj. 1930 - umrl 9. aprila 2021; Alojz Šori, Spuhlja 127a, roj. 1943 - umrl 10. aprila 2021; Martin Zagoranski, Hajdoše 101, roj. 1929 - umrl 10. aprila 2021; Peter Šegula, Kicar 23, roj. 1945 - umrl 11. aprila 2021; Franc Jerenko, Njiverce, C. na Hajdino 10, roj. 1944 - umrl 11. aprila 2021; Nada Kosi, roj. Ilec, Gra-jenščak 16a, roj. 1945 - umrla 13. aprila 2021; Neža Čuš, roj. Zorman, Zagorci 56, roj. 1933 - umrla 13. aprila 2021; Ana Pihler, roj. Fras, Ptuj, Gomilšakova ul. 15, roj. 1939 - umrla 14. aprila 2021; Janez Meznarič, Cirkulane, Veliki Vrh 74, roj. 1933 - umrl 15. aprila 2021.
Ormoško • Posegi v Fischerauerjevem vrtu razjezili veliko krajanov
Zakaj je bilo treba zasuti bazen ob dvorcu Jeruzalem
Pred dnevi je Davorin Lesjak opozoril, da je spomeniško varovan vrt lise Fischerauer ob dvorcu Jeruzalem ostal brez svoje več kot 80 let stare znamenitosti - rekonstruiranega bazena, zgrajenega med letoma 1930 in 1940. Iz bazena, ki so ga spremenili v ribnik, so izginili vsi vloženi japonski krapi Koi, ki imajo življenjsko dobo med 25 in 35 let, za katereje Lesjak po svojih besedah plačal plačal od 150 do 500 evrov za komad.
Foto: Kraji.eu
Pogled na ribnik oziroma bazen v vrtu lise Fischerauer ob dvorcu Jeruzalem, ki ga danes ni vet
»Poleg tega so izginile so vse košare s koreninami lokvanjev in tudi vse sladkovodne školjke, ki so bile na dnu kot filtratorji vode. S tem sta dvorec Jeruzalem in TIC Jeruzalem izgubila dovoljenje za obratovanje. Voda v ribniku je namreč predstavljala začetno zalogo v primeru izbruha in gašenja požara. Odstranitev bazena v parku dvorca Jeruzalem pomeni vandali-zem brez primere in nepopravljivo škodo na kulturnem spomeniku in objektu, ki po zakonu uživajo posebno varstvo kot naša skupna kulturna dediščina,« poudarja Lesjak.
Odstranitev bazena je bila zahteva kulturnovarstvenega zavoda
Zasutje bazena so izvedli v podjetju Puklavec Family Wines, ki je lastnik parka. V odgovoru na opisano problematiko so najprej povedali, da od nekdaj posvečajo veliko pozornost domačemu okolju in posledično tudi nepremičninam ter da so se celovite sanacije zgodovinskega parka (ki vključuje tudi omenjeni sporni ribnik) lotili na osnovi podanih smernic in pogojev Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS): »Med pogoji je navedena tudi odstranitev bazena, ki je bil na območju parka od zadnje obnove dvorca Jeruzalem, saj bazen ni bil pravilno umeščen ter
oblikovan. Podjetje bazena torej ni odstranjevalo na lastno pest in brez pravne podlage, ampak s soglasjem in na podlagi pridobljenih kulturnovarstvenih pogojev.«
Navedbam, da bazen ni bil pravilno umeščen in oblikovan, so pritrdili tudi v mariborski enoti ZVKDS. Pojasnili so, da so smernice za ureditev parka res podali (24. junija 2018 z veljavnostjo dveh let) in nam posredovali citat iz kulturno-varstvenih pogojev, izdanih žepod-jetju Puklavec family Wines,: »Ob zadnji obnovi izveden vodni bazen je treba odstraniti oz. sanirati na način, ki je historično izpričan in upravičen.« Ob tem so dodali, da vloge za izdajo soglasja podjetju Puklavec
Family Wines za sanacijo Fischerau-rejevega vrta in odstranitev bazena niso prejeli in ga tudi niso izdali.
Lesjak navedbam Zavoda nasprotuje
Davorin Lesjak se z razlagami o neustrezni lokaciji bazena ne strinja. Trdi, da je bil prvotni bazen na istem mestu kot pred kratkim zasuti bazen, ki ga je sam spremenil v ribnik z zelišči. Pri tem se opira tudi na fotografije iz zraka, narejene v času pred obnovo dvorca.
Po njegovih navedbah je bil prvotni bazen zasut z različnimi odpadki, leta 2007 pa ga je sam dal očistiti in sanirati betonsko školjko.
V podjetju Puklavec Family Wines imajo glede vrta še več načrtov, v katere so vključili tudi strokovnjake, med drugim arborista. »Hkrati tečejo aktivnosti o celostni rešitvi situacije, ki zraven parka zajema še druge nepremičnine podjetja na lokaciji Jeruzalem, a je trenutno še preuranjeno razkriti namere glede celostne rešitve,« so pojasnili.
Gasilci ostali brez (naravnega) vira vode
. V	•
za gašenje
Lesjak sicer priznava, da so ribnik takrat povečali, saj je predstavljal zalogo prve požarne vode, kar je potrdila tudi Natalija Fajfar, predsednica PGD Ivanjkovci. Zdaj, ko bazena oziroma ribnika ob dvorcu ni več, bi tako v primeru požara lahko uporabili samo vodo iz gasilskih vozil, saj so hidranti na tem območju precej nezanesljivi.
Na občini Ljutomer, ki je lastnica dvorca, pa so zagotovili, da ima dvorec Jeruzalem kljub zaustju bazena še zmeraj uporabno dovoljenje, požarno vodo pa naj bi zagotavljalo javno hidrantno omrežje v neposredni bližini. HŠ
Foto: NS
Po posegu lastnikou urta, družbe Puklauec Family Wines, bazena oziroma ribnika ni vel.
Spodnje Podravje • Zastrupitve psov
V kroglici mesa se lahko skriva strup
Ljudje na družabnih omrežjih pogosto objavijo svoje izkušnje ali opažanja v zvezi z nastavljanjem nevarnih vab hišnim ljubljenčkom, zlasti psom. V različnih zapisih je moč prebrati, da se nevarne vabe največkrat pojavljajo ob priljubljenih sprehajalnih poteh, v parkih in na drugih javnih površinah.
Nedavno je po spletu zaokrožil eden od tovrstnih zapisov, neljubo dogajanje v zvezi z domnevnim zastrupljanjem psov naj bi se dogajalo v občini Kidričevo. Uporabnica Facebooka je zapisala, da se lastnikom psov v Njivercah že dlje časa dogaja, da jim nekdo odpira ograje. Njena psička se je davila, in ko je izzvala bruhanje, je izbruhala rjavo kroglico. Ker se je počutje psički izboljšalo, dogodku več ni namenjala posebne pozornosti. Naslednji dan je izvedela, da je sosedov pes, ki je imel podobne znake, poginil. „Skoraj prepričana sem, da je prišlo do zastrupitve, saj ko sem to kroglico zjutraj hotela pobrati in odnesti na veterino, je od nje ostala samo še sled sluzi," je navedla avtorica zapisa.
Foto: arhiv M24
Zgodbe z družabnih omrežij
Po Facebooku se te dni deli še ena podobna zgodba o domnevnem zastrupljanju psov, in sicer z dolenjskega konca. Ob Savi v Krškem naj bi neznanci nastavljali strupene vabe: prerezane hrenovke, polnjene z belo snovjo, kepe govejega loja, svinjsko kožo, premazano z belo snovjo, in podobno. Avtorica te objave je vse lastnike štirinožnih prijateljev opozorila, naj bodo pozorni, da psi ne bi zaužili česa nezaželenega.
Pse lahko nenamerno zastrupijo tudi lastniki sami
Veterinar Rok Nartnik iz ptujskega Veterinarskega centra Mlakar je pojasnil, da se za obdobje zadnjih dveh let ne spomni, da bi obravnavali primer namerno zastrupljene živali, ki bi potem poginila. Se pa letno srečajo z nekaj deset primeri zastrupitev, ki so v veliki večini zaradi lastnikov samih, ki nastavljajo strup (recimo za glodavce, op. a.), hišni ljubljenec pa ta strup zaužije pomotoma.
Zgodbe, ki krožijo v javnosti v zvezi z namernimi poskusi zastrupljanja psov, je veterinar Nartnik komentiral takole: „Zelo pogosto ljudje sumijo, da bi lahko bili za slabo počutje ljubljenčka odgovorni sosedje ali kdo, ki ne mara živali. Kljub temu da poskusimo dokazati prisotnost določenih strupov, s tem ko sprožamo bruhanje takoj po zastrupitvi, se le redko izkaže, da je bil res uporabljen strup. Zelo pogosto ljudje opazijo kose mesa, mleto meso in podobno ležati na tleh. Svetujemo jim, naj takšno hrano preventivno odstranijo, če domnevajo, da bi lahko bila v njej strupena snov." Za primer, ki ga navaja lastnica kužka iz Njiverc, je dodal, da mu ni poznan.
Mojca Zemljane
Rojstva: Tatjana Šmigoc, Ulica Vide Alič 9, Ptuj - deček Matevž; * *
Nastja Zidane, Velika Nedelja 9, Velika Nedelja - deklica Tia; Sanja Kunstl, Spodnja Korena 19, Spodnji Duplek - deček Luka; Anja Zorko, Radvenci 24, Spodnji Ivanjci - deklica Lana; Irena Vertuš, Kosa^eva ulica 50 C, Maribor - deček Tobija; Saida Mu-stafic, Ormoška cesta 69, Ptuj - deček Ismail; Katja Rodošek, Dragonja vas 25, Cirkovce - deklica Mija; Teja Jakovic, Zgornja Pristava 35d, Ptujska Gora - deklica Zoja; Gabrijela Pernat, Župečja vas 14, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Sofija; Dušanka Mesarec, Drakšl 6, Velika Nedelja - deklica Mia; Tadeja
Pesek, Bukovci 841, Markovci - deček Nik; Karmen Kaučič, Strjanci 4, Podgorci - deček Oskar; Maja Drevenšek, E^avčeva pot 2, Ptuj - deček; Vanja Muraus - deklica Lana; Tamara Rak -deklica Ema; Mojca Golob - deček Luka.
Poroka - Ptuj: Patrik Kukec, Bukovci I54a, in Lucija Slameršek, + Pestike la.	f^p +
fbrS ^ O _ ^ o ZlJ^Jp^ c-<
Če je Jurija (23.) dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, v alpskih dolinah okoli 1, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do 16 °C. OBETI: V sredo in četrtek bo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod deloma sončno. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastajale plohe.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek f	Sreda	Četrtek	Petek |
	21.04.2021	22.04.2021	
ft.	ib	fe	%
* t 6	i i 5	i Ti 7	5
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
13	15	16	15
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
		i>	
. Hitrost vetral.OrcVs	Hitrost vetra 1.1 m/s	Hitrost vetra2.4m/s	Hitrost vetral 6m/s
Vir: ARSO