Št. 41. V Trstu, v sredo 13. oktobra 1880. k Tečaj V* EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. i V MinuBti J« moS >. „EDINOST" izhaja vsako sredo; cena za vsi leto je 4 f?l«L 40 kr., za polu leta 2 ffld. 30 kr., za četrt letu I ffl«l. 20 kr. — Za oznanila, kakor tudi z.v poslanice s* nlailujo za navadno četlristopno vrsto: 12 kr. Se se tiska 1 krat, 10, Če se tisku 2 krat, 8 če se tiska 13 krat. Za Večje črke po prostoru. Tri večkratem tiskanji j.' Cen» v primeri manjka. _ ____ Naročnina in vse drugo naj s > pošilja uiiravniitvu (Via deli,r poste, C. julija iu dnevne časo v spominu sv. Cirila iu Metoda izpolniti Iti skoro po tom ob času, ko je bil veliki vatikanski koncil, prosili so premnogi škofje ta apostolski stol, naj bi se njih kult iu določeni praznik na vso cerkev raztegnol. Kor pa ta stvar do denašnjega dne nij rešena in ker jo v mcnjajočein so Času položje državo v teh deželah spremenjeno, zdi se nam primeren povod dan, slovanskim narodom, za katere zveličanje in blagost smo Ml prav zelo skrbni, ustreči. Zato hočemo Mi, ki svoje očetovsko ljubezni nočemo v ničemer vzkračevali, tudi češčonjo svetih mož, katera bosta slovanske narode, ki sla jih nekdaj z sotvijo katoliške vero od pogubo k vzveličanju otela, tudi zdaj s svojim nebeškim varstvom mogočno branila, dalje razširiti in pomnožiti. Da so pa jasneje posveti, kakova sta moža, katera prodstavljamo katoliškemu vesoljnemu svetu v češčenje, naj omenimo ob kratkem zgodovino njiju del. Ciril in Metod, brata, rojena v odličnem mestu Tesallje, šla sta rano v Carigrad, da se v glavnem mestu orijenta v znanostih izučita. Iu iskra duha, ki je užo tačas v mladih ljudeh svetila se, nij ostala skrita. Kajti oba sta v kratkem Času tako močno napredovala, iu vzlasti Clrib ki je tako pohvalo v znanostih dobil, da je iz posebne časti imenovan bil filozof. Ne dolgo potem je vstopil Metod v meniški stan, Ciril pak je bil po patriarhu Ignaciji vrednega Izpoznan, Nauk o gospodinjstvu bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na vitjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih Sol. (roleg nemškega) prosto poslovenila I. X. in I. L. (Dalje). Ako je komu kost ali koščica v vratu ostala, ali če je Slvanko ali kako drugo reč pogoltnil, tedaj je potrebno, da ga po hrbtu večkrat precej močno udarimo. Ne pride li vendar pogoltnena reč na polje, potem jo je treba (ako je moči) s prstom ali se svilkovimi (dratenimi) kleščicami pazno izvleči. Z mandljevim oljem je moči zmanjšati bolečino, dokler nI zdravnika. V velikoj nevarnosti zadušenja nuj so dotična roč z mehkimi jedrni (tudi pooljono nokuhano kislo zelje je dobro) poskusi v želodec spraviti. Utopljencev ne postavljajmo nikdar na glavo, ker to jih gotovo umori, Če še kaj žlvć, marveč je potrebno, da je glava više od trupla. Obleko jim treba nemudoma sleči, truplo s toplimi rutami obrisati, in usta kaluže očistiti. V usta treba da jim zraka vdihujemo, ter jih s llanelom, namočenim v žganju, drgamo po vsem truplu, zlasti na žličici ali srčni jamici. Kakor z utopljenci, naj se ravna s obešen ci, Zmrznence moramo slečene deli v sneg, ali čo tega nI, v prav mrzlo vodo. Obraz se ve da ostane prost. Ko so jo tru- plo začelo tajati, tedaj jih položimo v toplo posteljo, ter s flanelom drgnemo. Tudi toplega vina naj so jim v usta vliva. Zadušeni potrebujejo svežega zraka. Obleko jim treba sleči. Glava in prsi naj jim so z mrzlo vodo polivajo, dlani in podplati sč Ščetko drgajo. V usta naj jim so vplhava zraka. Tudi je dobro deti jim pod nos kisa, jelćnovca ali zasmojenoga perja. Taki poskusi naj se več ur nadaljujejo. Zadušencu, ki se je začel zavedati, treba dati vode s kisom ali čitronovim sokom, da jo pije. Pri ostrupljenju ali otrovanju treba takoj zdravnika poklicati. Proti strupovitlm gobam in bakrenej soli je pitje mlačno vode najhitreji pomoček. Proti soliternej in drugim otrovnim kislinam naj so magnezija ali kreda z vodo pije. Proti hujastim tvarem (razjedno apno, lug i. t. d.) treba piti kisa z vodo. Proti raz jedne} prepalini (sublimatu) pomaga beljak z vodo. Rastlinski strup (otrov) se odstrani z mlekom in drugimi slizavimi pijačami, s črno kavo i. t. d. Obleko, poškodovano od steklih psov, treba uničiti (sežgati). Rana od stekline naj so s kisom ali s6 solno vodo izpira; dobro je tudi, čo se na njo postavi rožič, da jo izsesa, Nadalje .je potrebno, da rano s razbeljenim železom izžgemo, ali strelnega prahu v njo nasipljcmo in užgemo. Poškodovanim od pada (raz konja i. 1. d.) moramo obleko na vratu in prsih razvezati, ter jih položiti v posteljo tako, da je glava više od trupla. Rolniku, ki se zaveda, treba dati mrzle vode, iu na zmečkane ali polomljene ude mrzlih zavez devati. S nezavednim naj se ravna tako, kakor jo bilo rečeno pri omedlevicah. Nesrečneži s6 zlomljeno nogo ali roko naj so na nosllih ali vozu domov spravijo, in sicer kakor najbolj mogoče mirno. Dokler n[ zdravnika, treba da jim devljomo na poškodovani ud mrzlih zavez. Razna našteta sredstva pomagajo le v trenotku. Zelo potrebno pa je, da v vsakej nesreči nemudoma pokličomo skale nega in zanesljivega zdravnika (ne kakega mazača), kateri bode najbolj vedel, kar treba še dalje storiti. 0 sobi bolnih. V malih in le kratek Čas trajajočih boleznih je pripravna vsaka soba (izba). Za dolgotrajajoČe in nalezljive bolezni je potrebno prostornih, zračnih in kurljivih izb. Soba bolnih mora imeti potrebnega in primernega pohištva, in drugih raznih reči, ki so potrebne bolnikom. Tudi toplomera (termometer) no sme manjkati. Sobo bolnikov moramo pazno in često vetriti, zlasti pri nalezljivih boleznih, kakor so: rudeča vročica, osepnice ali koze I. t. d. V sobi bolnih naj bode zrni raj enakomerna toplota. Prevročo Izbe so škodljive bolnikom; posebno mrzlica je hujša, ako bolnik v preveč toploj postelji in izbi leži. Izbe bolnikov naj ne bodo presuhe. Suhe sobe škodujejo posebno bolnim na pljučih. Potrebno jo tedaj kake posode, napolnjene z vodo, za izhlapljanje. nin je cesarica Theodora nalog i/rodila, onkraj Kerzoneza stanujoče Kazare, ki so v Carigradu prosili za sposobne upravitelje Svetega, v krščanskej veri odgojevati. Ta nalog j.* prevzel prav rad. Sel jo tedaj v Kerzones v Tavris in so je posvetil, kakor nekateri pravijo, nekaj Časa nauče nju deželnega jezika onega naroda, in ob istem Času je srečo imel, sveti pepel sv. papeža Klementa I. najti, kalerega je lehko izpoz-nal vsled občno razširjenega spomina na kotvo, s katero je bil krepko verni mož na ukaz cesarja Trajana kakor znano v morje vržen in potlej pokopan. Ko se je tega dragocenega zaklada polastil, sel je v mesta in bivališča Kaza-rov, katere je, podučen s6 svojimi nauki in vz-bujevan od božje pomoči, združil z Jezusom Kristom, potem ko jo zatrl mnogostransko brez-verstvo. Ko je bila nova krščanska občina najbolje urejena, dal je slaven izgled svoje ponižnosti in krščanske ljubezni, ker je vse darove, katere so mu domačini ponujali, odbil i le to zahteval, da se osvobode ujeti Slovani, kateri so bili krščanske vere. Kmalu se je vrnol Ciril veselo v Carigrad ter je sel tudi v samostan Folyclironov, kamor je bil uže tudi Metod Sel. Mej tem je pa zvedel Rastislav, knez moravski o tem, kar se je zgodilo pri Kazarih. Izpod-bujen po izgledu Kazarov, dogovarjal se je s cesarjem Mihaelom III., tla bi se iz Carigrada poklicalo nekoliko oznanjevalcev evangelija ter nlj teško dosegel tega, kar jo hotel. Zato je pa prouzročila uže s tolikimi dejanji proslavljena krepost Cirila in Metoda, da sta bila za to poslanje na Moravsko odločena. I u ker sta potovala skozi Bolgarijo, ki je bila uže uvođena v sv. skrivnosti kristijanov, nijsta na nobenem kraji opustila prilike za Širjenje vere. A na Moravs-kem, kjer jima je narod prihajal naproti uže do meje, sprejeta sta bila z največjo prijaznostjo in praznično radostjo. In brez odloga sta pričela srca podučevnti v kristljanskih naukih ter vzdi-gavati jih k upanju do nebeških darov in to s tuko močjo in dejansko marljivostjo, da je skoro polom narod moravski sprejel krščansko vero. Mnogo jc k temu pomagalo znanje slovanskega jezika, katerega se je Ciril uže prej naučil in veliko so pomagala sveta pisma nove in stare zavezo, katera je on preložil na narodni jezik. Zato so ima slovanski narod temu možu prav za veliko zahvaliti, ker od njega ulj sprejel le blagodejnosti krščansko vere, nego tudi civilizacijo; kajti prva sta bila Ciril in Metod, ki sta izumila pismo, s katerim se slovanski jezik piše in izraža in iz tega uzroka se ne imenujeta krivično pričetnika tega jezika. In zopet je prodrla slava teh dejanj iz tako oddaljenih dežel dalje In v Rim. — In ko je ukazal papež Nikolaj I. izvrstnima bratoma, naj prideta v Rim, napotila sta se takoj tja, slušala sta ukaz, ter vzela soboj ostanke sv. Klemen ta. Ko jc to izvedel Hadrijan II., ki je bil stopil na mesto umrlega Nikolaja, šol jc z duhovenstvom iu ljudstvom slavnima gostoma z veliko čestjo naproti. Telo sv. Klcmcnta, proslavljeno kmalu z velikimi čudi, preneseno je bilo sč slovesnim sprevodom v baziliko, ki je bila postavljena oh času Konstantina nad očetovsko hišo nez-magljivega mučenika. Potem pa sta Ciril in Metod poročala v navzočnosti duhovenstva papežu o svojem apostolstvu, v katerem sta delovala sveto in marljivo. In ker so ju obdolževali, da sta delovala zoper določbo prednikov in zoper posvečene verske obiČeje, ker jima je pri izvrševanji svetega obreda služil slovanski jezik, zagovarjala sta svojo reč tako temeljito in s talilni razlogi, da je papež z vsem duhovenstvom hvalil ter odobril njiju delovanje. Za tem sta bila oba, ko sta izjavila katoliško veroizpoveda-nje iu prisegla, da hočeta zvesta ostati veri sv. Petra in rimskih papežev, od Hadrijana imenovana in posvečena za škofa, ler je dobilo veliko njiju učencev razne stopinje svetega posve-čenja v duhovne. Po božjej previdnosti pa se je zgodilo, da je Ciril v Itimu skleiml svoje živonje v letu 8G9. v dan 14. februarija. dozorel bolj v kreposti nego v starosti. Javno in slovesno, kakor rimski papeži, bil j«' prenesen častno v grob, kateri je Hadrijan sebi sezidal. Ker rimsko ljudstvo nij trpelo, da bi se telo umrlega prepeljalo v Carigrad, kakor je neka sorodnica iskreno prosila, prenesen je bil k sv. Kleinentu in položen polog njegovega pepela, kateri je Ciril toliko let z globokim spoštovanjem Čestil, in ko so ga moj slovesnim popevnnjem psalmov vozili skozi mesto, dozdevalo se je, da Himljani svetemu možu ne polagajo toliko z mrtvaško nego zmagovalno slovesnostjo žrtve nebeške česti. Na ukaz papežev je potoval potem Metod ko škof nazaj na Moravsko izpolnjevat dolžnosti svoje apostolske službe. V tej provinciji je v izgled svojej čedi prizadeval si s vso dušo služiti od dne do dne z večjo gorečnostjo katoličkoj stvari, krepko upirati se nemirnim novotar-jem hotečim podkopati katoliško ime z neumnimi menjenji, v veri vzgojiti kneza Svetopolka, ki je vladal za Rastislavom, ter ga opominjati, ko sc jc izneveril svojej dolžnosti,karati ga in koncem kaznovati ga s tem, da mu je odtegnol svete skrivnosti. Zavoljo tega ga je pričel hudobni in nečisti samodržec sovražiti, ter ga jc iz-podil v prognanstvo. Kasneje zopet vzpostavljen, dosegel jc z opominjanjem o pravem času to, da jc knez kazal znamenja, da se je premislil ter izprevidel, da inora svoje prejšnje navade popraviti z novim živenjein. Prav to je čudovito, da je pazna ljubezen Metodova, prekoračivšl meje Moravske, kakor je dosegla za Clrilovega živenja Lihurnijce in Srbe, obsegla zdaj Panonce, katerih kneza, Kocelj po imenu, podučoval jo on v katollškej veri, ter vzdržal v dolžnosti, — in Bolgare, katero je z njihovim kraljem Borisom utvrdil v krščan-skej veri, ter Dalmatince, katerim je razodel nebeške darove milosti iu Korintijce, pri katerih jc mnogo deloval, da jih je dovel k spoznanju in molitvi jednega pravega Boga. A to mu je dolalo sitnosti. Kajti nekateri izmej novo krščanske družbe, ki so vrla dela in krepost pisano gledali, zatožili so nedolžnega Jovanu VIII,, nastopnikn Hadrljanovemu, zavoljo sumnjive vere in žaljenja šeg pradedov, ki so pri svetih opravilih rabili samo grški ali latinski jezik in nobenega druzega. Tedaj pa jo papež poklical Metoda, skrbeč za nedotakljivost stare vere in staro discipline, v Rim tor mu ukazal, naj se opraviči in očisti. Zmirom pripravljen hitro slušati in naslanjajoč se na dobro svojo vest, stal je v 1. 8*0 pred Jovanom iu pred nekaterimi Škofi in duhovenstvom mest, in dokazal je lehko, da jo vero, katero je v pričujočnosti in z odobrenjem Hadrijana priznal ler nanjo prisegel na grobu prvaka apostolov, sam ohranil trdno in druge vestno učil in da je, kar se tiče rabe slovanskega jezika pri svetih opravilih, to storil iz pravičnih razlogov, z dovoljenjem papeža Hadrijana in ne protislovno sč sv. pismom. S tem zagovorom se je tako iznebil sumnje kake krivnje, da je papež dobro razumel Metoda ter mu rad potrdil nadŠkofovsko oblast in slovansko poslanstvo. Izven tega je izvolil še nekaj škofov, katerim bi ukazoval Metod in kateri bi njemu pomagali oskrbovati krščanske zadeve, ter ga je poslal s čestečimi priporočilnimi pismi in svobodno polnomočjo nazaj na Moravsko. »To vse je kasneje potrdil papež v pismu do Metoda, ko so tega z nova začeli hudobneži sumničiti, zato je vstrajal, trdno zvezan s papežem in vso rimsko cerkvijo z najožjo vezjo ljubezni in vere, še previdneje v izvrševanji sebi odiočenega opravila in nij dolgo trebalo čakati na krasni sad njegovega delovanja. Kajti ko jc najprej sam Češkega kneza Borivoja in s pomočjo jednega duhovnika njega soprogo Ljudmilo pripeljal v katoliško vero, dosegel je v kratkem, da se je na dolgo in široko razširilo krščansko ime v tem narodu. V istem času se jc trudil luč evangelija uvesti v Poljskej, kjer je, ko je uspešno prodrl v Galicijo, v Lvovu vspostavil škofovo stolico. Od tod je šel, kakor nekateri poročajo, v Moskvo ter je vspostavil Škofovo stolico v Kijevu. S to nevenljivo lavo-riko se je bil vrnol nazaj k svojim na Moravsko in ker je Čutil konec svojega živenja, zaznamoval jc sam si naslednika ter je, ko jc še duhovenstvo in narod opominjal z navodili h kreposti, mirno sc ločil od tega sveta, ki je njemu bil pot v nebesa. Kakor je za Cirilom žaloval Rim, tako jo za umrlim Metodijem žalovala Moravska, obžalovala njegovo izgubo ter je njega truplo čestila na vsak način. (Konte prili.) Dopisi« X Itujann. 2. oktobra. Ni človeka v Rojani, da ne bi sc spominjal dne 26. septembra t. 1., ko je bila tukaj Žigo-nova pristava vsa v praznični obleki, kakor zala nevesta, katero ženin pelje pred altar, da bi z njo sklenol ncrazvezljivo zvezo. Zastava pri zastavi velečastno vihra in slovesnost dneva naznanja. Kaj pomenja to lopotičjo? Kaj po-inenja razvita zastava, ki so visoko in ponosno vihlja na novem poslopji? Spoštovani g. A. Amorth, kapelnik civilne bande, sezidal je tukaj poslopje, v katerem ho hranil in prodajal smodnik za lov in mine, in omenjeni dan ob 5. uri popoludne jo bila nova shramba slovesno bla-goslovena in v varstvo sv. Barbari izročena. Že pred 5. uro se jo nabralo mnogo ljudstva pri Zigonovi hiši prlčakovajoč sv. opravila. Točno ob 5. uri pa, od Žigonove hiše, začno so povabljeni gostje z bando v procesiji pomikati proti z zastavami in cvetlicami ozal- Soba naj bode razsvetljena ali temna, t. j. kar bolniku bolje de. Bolnikom, ki blaznijo, treba temne sobe. Vsak dan in sicer zjutraj je neobhodno potrebno, da sobo bolnika popolnoma osnažimo in očodimo. Nobena reč ne smo ostati nesnažna. Neprijeten vonj se odpravi, ako sobo pokadimo z vinskim, blagodišečim (aromatičnim), ali s tako imenovanim sleparskim kisom (vinaigre de tjuatre voleurs). Aromatičnoga iu sleparskega kisa je dobiti v vsakej lekarniei. Sopar teh kisov je prijeten in krepčaven. Tudi zelenec (klor) in zelenčevo apno se rabita za kajenje; vendar škodujeta boji (barvi) pohištva, ter vzbujata nepotreben kašelj. Najboljši za kajenje je Irtnorec ali smulorec, ker plamen tudi zrak čisti; vendar ga treba užgati z gorečo trosko, ne pa na žrjavlci. Za odpravljcnje vonja adsJbnice baje pomaga, ako se v njo kavnega zavrelka z malo vode in nekaj peščic rezi dene. Proti zopernemu vonju odsebnic je dobro tudi kajenje s prahom iz močno osušene nesežgano kave. Tudi je nosljivih angleških odsebnic brez vonja. 0 skrbi 2a bolniKa. Neposredna skrb -za bolnika zahteva: da pametno zadostujemo t se id njegovim potrebam, da natančno spolnjujemo zdravnikove ukaze, da ya kratkočasimo, da tek bolezni skrbno opazujemo ter zdravniku o vsem vestno poročamo. Vsakemu, ki bolnikom streže, treba poznati bolnikovo nruv. DrugaŠe se ravna s človekom naglojezne nravi, drugače s onim, ki jo mirne čudi. Pri prvem treba dobro paziti, da ga v ničem no žalimo, kajti srd in jeza mu lahko neizmerno škodujeta. Mirne in občutljive ljudi pa včasi uže neprijazen pogled šo občutljivejše stori, kar jim prav tako škoduje. Najboljše jc, ako bolnika najbližnja rodbina, oče, mati, brat ali sestra i. t. d. na skrbi imajo, ker ti ga tudi najbolje poznajo. Strašno je človeku na smrt bolnemu, ako ve, da jo izročen trdosronemu in svojeglavnemu strežniku. Kedor jo pa primoran tujega strežaja ali strežnico bolniku najeti, to jc najboljše, čo mu najmemo »milosrčno sestro«. Ko pa te nI moči dobiti, takrat se ve da moramo zadovoljni biti s kako drugo osebo, ki po Dr. Berndt-u mora imeti te le lastnosti: 1. Naj no bode prestara, pa tudi ne premlada {moj 25—50 letom); 2. Treba da je zdrava in dovolj močna, slabotno žensko niso dobre strežnice; 3. ne sme biti preveč rojena in okorna. 4. potrebno ji je prijaznega obraza, da se jej bolnik lažje zaupa. 5. mora znati čitati in pisati, da bode mogla razločevati zdravilne zapise (recepte) iu zdravila. Nadalje nam treba poizvedoti, da-ll je dotična oseba uže kedaj stregla bolnikom? Kako se je pri njih vela? -le-li bila potrpežljiva, pazljiva, trezna, snažna, redna, ter v izvrševanju zdravnikovih ukazov natančna? Ni-li bila godrnjava, klepetata i. t. d. Osebi, ki smo jo najeli, moramo od konca vse sami pokazati, kako naj z bolnikom ravna, Čemu je navajen; vzlasti šanemu novemu poslopju, da so bili pričujoči pri blagoslovenji, katero je izvršil tukajšnji č. g. kaplan. Zdaj g. Amorthova banda zaigra zahvalno pesem, ki jo vst-m pričujočim globoko v srce segla; zaigra cesarsko himno, mej katero so doneli glasni »Živioklici« navdušenosti in spoštovanja do svetlega vladarja, ki je z močjo strelnega praha mnogokrat sovražnike krotil in premagal. Lepa in ganljiva slovesnost je bila to, ki Rojančanom dolgo v spominu ostane. G. Amorthu pa želimo dober vspeli. A'. -- Kritični politični pregled. Domače dežele. Delegacije sklicuje cesarjevo pismo na 19. oktobra v Budapesto. Tudi spodnje avstrijski deželni zbor je sklican v ta namen, da dovoli kredit za škode po povodnjah. V spodnje-štajerskih mestih in trgih je propadel državnozborski kandidat Bindlechner, dobil je le 256 glasov, njegov nasprotnik Schmie-derer pa 658. Poslednji tedaj nese v državni svoj »hammer«' da bo tolkel po Slovencih. Nu, tudi ta udarec prebijo Slovenci, on in vsi Schmlede-rorji jih ne ubijo. Ogerski finančni minister Szapary je državnemu zboru poročil, da bo država imela zopet v letu 1881 za 24 '/„ milijona več troškov, nego dohodkov. Da se pokrije ta primanjkljaj, izda sc za 10 '/i milijona zlate rente, drugo pa se založi s povišanimi davki. Madjarska velevlast dirja bankerotu naproti. Tuje deiele. Turška vlada se je začela velevlastim rogati. Poročila je poslancem, da ima voljo dogovarjati se o vseh nerešenih prašanjlh. Ona bo skušala Albance pregovoriti, naj Ćrnejgori odstopijo Ulčinj. Glede Grškega nasvetuje mejo na severju mesta Volo in na jugu od Larise do Mecova in Janine, ter se ima končati na vstočji reke Arta. Obečane reforme v Aziji izvrši v treh mesecih, v Evropi pa jih izvrši, kolikor se to ujema z državno celokupnostjo. Ptuji državni upniki se vabijo, naj v Carigrad pošljejo zaupnike, da se zarad tirjatev pogode. Gotovi dohodki se določijo za obresti. Za izvršitev vsega tega pa zahteva turška vlada, naj velevlasti svoje vojne ladije domu pokličejo. To prodrzno poročilo je razjarilo vso Evropo, časniki bičajo Turčijo, pravijo celo, da je Sultan zblaznel 1 da ga je treba odstaviti. Velevlasti so na take nezaslišane besede ukazalo vojnim brodovom, naj idejo pred Dardancle i zapr6 turško pomorsko občenje ter naj se pokisle otokov v turškem morji. — S tem se je pričelo zadnje dejanje turške drame; pri tacem položji morajo tudi Bolgari prijeti za crožje i Turka iz Evrope izpoditi. Zadnje dni so Albanci začeli iz Ulčlnja begati i ti beguni pripovedujejo, da je tam nastala taka lakota, da ljudje umirajo i da teško pričakujejo, da vojni brodovi začno bombardirati Ulčinj, ker mislijo, da potem lakoti otid6. Raznesla se je mej Albanci tudi vest, da Avstrija zasede njihovo zemljo i tudi tega se pri bolnih otrocih treba, da jo o vsem natanko in točno podučimo, in jej pokažemo, kako ravnati z njimi. Samo ob sebi se razumeva, da jej vse (kakor plačo, hrano i. t. d.), kar smo jej pogodili, tudi natančno, rtdno in pošteno izplačamo in dajemo. Tudi jej je vsakega dne potrebno, da se 1 ali 2 uri sprehaja. Enako jej moramo privoščiti najpotrebnejšega časa za spanje. Bolniku naj se vsak dan enkrat postelje, pa tudi večkrat, ako mu vstajanje ni preteško. Rjuhe treba prevetriti in osušiti. V dolgo trajajočih, zlasti nalezljivih boleznih treba, da v vsakih 24 urah posteljno perilo s čistim zamenimo, čo je mogoče. Posebne pazljivosti, snage in pogostega menjanja perila potrebujejo bolniki z ranami. Dobro je, ako jim pod rjuhe povoščenega platna denemo. Potrebno je tudi nekaj s žimo na-polnenih G din. dolgih in 3 dm. širokih vajkošnic, katere treba na dan večkrat izmenjati in postavljati tja, kamor bolnik želi. Mesta rjuhe, kjer leže pleča, križec in bedra, treba namazati z jelenovim lojem. Pod bolnikovo posteljo naj bode posoda sveže vode zarad izhlapljanja, da se zrak v sobi preveč ne osuši. V bolnikovej izbi, zlasti pri teških boleznih, naj se nilulo ne pogovarja; posebno se treba varovati šepetanja, plašnih in boječih obrazov, ki bolnika strašijo, ter mu upanje jcmljo, da se k malu ozdravi. Ko je bolnik začel okrevati, tedaj mu treba posebne pazljivosti, da si z jedjo ali s čim drugim ne pokvari želodca, da se no prehladi, ter na novo in še hujše ne zboli, kajti majhna nepazljivost pri okrevancih lako smrt naključi. (Dalje prihodu.) vesele, ker se nadejajo, da se jim hode potem boljfce podilo, ker jim ni več mogoče tako, kakor zdaj, ?e dalje živeti. Pa tudi Črnogorski vojaki silno trpe, ker morajo brezposleni pod milim nebom v slabem vremenu stati na mejah in v nezdravih krajih i slabo postreženi brez najpotrebnijih reči stra-žiti svojo deželo; nastale so bolezni mej njimi i polastila se jih je nezadovoljnost i nevolja tako, da so jih morali mnogo domov poslati. Turška vlada so je vendar udala ter skle-tiola, l'lčinj Crnogorcem brez pogoja Izročiti; zbala se jo evropskega brodovja, ker se je slišalo, da Carigrad zapre. Zdaj se govori zopet o miru i da pojdejo vojni brodovi domu; grško prašanje se je neki odložilo. Mej Rusijo in Kitajskim so zadeve zopet zelo napete, ker je kitajska vlada preklicala vse, v kar je bila uže privolila. Čuje se, da Rusija udari na Kitajce. "Na Ruskem je grof Mellkov začel uvajati svobodni?© naredbe glede tiska. Provincijalni časniki dobodo enake pravice z onimi v pre-stolnem mestu. Za tiskovne prestopke bo odgovoren le izdatelj i glavni urednik, censura ima nehati. Več novih velicih časnikov začne izhajati. Aksakov bo izdajal »Denj« (Dan), ki se bo pečal z Slovani, živečimi še pod ptujim igom. Korš bo vredoval velik liberalni list »Pe-čatij« (Tisek), Modostov pa velik dnevnik »Oh-ščestevenoje Mnienje« (Občno menjenje). Tudi ruski velikaš Demidov bo izdajal lasten organ ■ Rosia« (Rusija). — To jo veselo znamejen krepkega napredovanja. Rolgarski knez je te dni prišel v Religrad obiskavat srbskega kneza. Tudi to ni brez političnega pomena Govori se, da se jo sklcnola zveza mej Rolgarijo, Srbijo in Črnogoro, katere namen je samostojnost vseh krščanskih narodov na balkanskem poluotoku. V vshodnej Rumeliji se pripravlja vstaja in vojna na Turka. Te dni se ima izdati dotična proklamacija. General Črnajev prevzame glavno vodstvo; orožja i streliva je tam uže dovolj. Tudi v Macedoniji se pripravljajo enake reči. Turčija ima tedaj na ramah črnogorsko, grškot rumelijsko, macedonsko, i kodo ve, koliko družili prašanj še; pod to težo mora omagati. Stari Garibaldi i njegov sin Menotti sta se odpovedala poslanstvu v državnem zboru, menda zato, ker je vlada Caribaldijevega zeta zaprla. Stari general očita vladi, da svobodo z nogami tepta In varuje svobodo le Jezuitom in sovražnikom Ralije. — Vse to v Italiji nemirno kri zopet zelo razdraži, zbornica Garibaldijevc odpovedi gotovo ne sprejme in ministerstvo bo primorano, Garibaldiju se po robu postaviti, ali pa njegovega zeta osvoboditi. Za prvo delo pa ima preslabe moči, po druzem pa pride v nasprotje s zakoni. -- DOMAČE STVARI. Barkovljani izgledni gospodarji. V Barkovljah poleg Trsta, kamor vsak Čas mnogo TržaČanov zahaja, ustanovili so nekateri rodoljubi »krčmarsko društvo«, katero ima okolo 100 udov. To društvo kupuje vino na debelo in ga toči po nizkej ceni, kar vabi obilo gostov. Z malim dobičkom si je pridobilo to društvo užo prav lep dobiček, kateri mej svoje delničarje deli. To je jako dobro in koristno, kajti prav v Rarkovljah so se naselili neki ptujci, ki hudo po irredenti diše, in se pri njih te vrste svojat zbira. Naj bode Rarkovljanov marljivost izgled drugim okoličanom, pa tudi njihov glas: »Živila Avstrijaki je oplašil laške tržaške telovadce, da so ko hudič pred križem bežali. Ni se bati propada slovenščine v okolici, dokler bodo taki čuvaji narodnosti narodni prapor visoko držali. Domači rokodelci in iimetniki. Mnogo naših Slovencev in posestnikov ne gleda na to, komu delo dajo. Mi imamo narodne podjetnike, kateri so vešči, da lahko vsakovrstna dela dobro izvrše. Taka sta brata Primožič v Rojanu, katera sta prav zdaj prav dobro izvršila cerkvena dela v Sežani. Nju priporočamo našim narodnjakom, da ju podpirajo •u jima dajo dela. Tudi izvrstnih kamnosekov za lepu umetna dela imamo več. Vrli in po-žrtovalni naš rodoljub g. Anton Trobec pri sv. Ivanu je v tamošnjoj cerkvi izdelal dva lepa altarja iz mramorja po primerno nizkej ceni. Zdaj bodo delal tudi onega v Iiazovicl. Mnogo naših narodnjakov si drage nagrobne spomenike naroča pri tujcih, zakaj no bi jih naročali pri domačem kamnoseku Trobcu, ki jim bo boljše i ceneje stregel » Ćeški velikaš Palacki je tetino poudarjal: Svoji k svojim! Delajmo tudi mi po njegovih besedah i ne bomo se kesali. Kopel tržaška redarstvo. Tržaško redarstvo tiska oglasilne liste v laškem, nemškem in francoskem jeziku, v slovenskem pa ne. Koliko neki ima Trst Francozov in od kedaj je francoski jezik deželni jezikNam ule skoraj vsak dan pritožbe dohajajo zoper to, di pri policijskih uradih nastavljenci slovenskega jezika prav nič ne znajo, da se nad strankami celo repenčijo. Naj bi tedaj slavno policijsko vodstvo tej velicej napaki, ki je leto za letom hujša, sčasoma konec storilo; saj ima dosti treh jezikov zmožnih ljudij; naj bi pri nastavljanji na take pred vsem drugim ozir jemalo. Tudi so se večkrat užo glasovi čuli, da so nekateri uradniki laške narodnosti preveč Italijani i da se pri njih le preveč avstrijski čut pogreša. O tem se govori marsikaj, i prav bi bilo, ako bi policija tudi te stvari ne prezirala. Lahonskl patriotizem. V zadnjej seja tržaškega mestnega zbora se jo imelo razdeliti 1185 gld. zapuščenim otrokom v spomin cesarjeve petdesetletnice. Glasovali so za to vsi poslanci, le skrajni levičarji, irredentarjl, so obsedeli. To jasno kaže, kam pes taco moli, i kam uleče srco ljudi, kakor so: Dompieri, Consolo et cotnp. Škorkljanl! cesto vam magistrat takrat napravi, ako boste sami zemljo darovali in zraven še cesto napravili, tak je sklep mestnega zbora od 11. t. m. Magistrat se še le potem rallostljlvo poniža za krvave žulje Škorkljanov cesto za svojo prevzeti. Ali ni to porogljivo, takega potrebnega pota, kakoršnega potrebuje Škorklja, mestni gospodje ne tlovole zato, ker je v okolici, ker so okoličani Slovenci. Troški za cesto so preveliki, oni troški pa za počeno kolibo, katero vsak mesec zidarji zamazujejo, da ne gleda Iz spok lahkomišljcno gospodarstvo, tam pa ni škoda metati tisočakov strani. Naj bo to v poduk vsem tistim, kateri magistrat hvalijo in si domišljujejo, koliko dobrot deli okolici. Rog daj še enkrat loto 18GS. potem bo mir in okolica prosta lahonskih hrošče v. Kranjski Khunov polk je cesar zopet pohvalil. Imel jo namreč častno stražo na kolnici, ko je saksonski kralj na Dunaj prišel. Ko se je dalo povelje: k počitku, stali so naši fantje, kakor bi bili iz skale izrezani. Cesarju je bilo to i lepe postavo tako po vsečl, da je stopil k polkovniku ter mu rekel. »Čestitam Vam, gospod polkovnik, Vi ste načelnik vrlemu pa tudi lepemu polku!« Iredentovel še vedno burko uganjajo. Zaprli so v Piranu necega trgovca in v Pulji nekega mornarja Pirančana. Po dežji rasto gobe. Mlovensko lepoznanstvo. Sedanji lepoznanski list »Zvon« neki konci t. 1. neha izhajati, zarad urednikovo bolohnosti. 7. t. m pa smo dobili od dveh strani vest o dveh novih slovenskih beletrističnih listih; iz Celovca se nam je poslal poziv na sodelovanje leposlovnega in znanstvenega lista »Kres«, kateri bode uredoval gimn. prof. dr. Jak. Sket sodelovanjem vseuč. prof. dr. Greg. A'reka in Davorina Trstenjaka. V »Slovenskem Narodu« od 7. t. m. pa beremo to le: »Ker je slišati, da bode gosp. profesor Stritar na Dunaji zarad boleh nosti s koncem tega leta nehal izdajati »Zvon«, bode izhajal od novega leta naprej nov beletrističen list v Ljubljani, Izdajanje in uredovanje je sklonila prevzeti družba pisateljev: prof. Franjo Leteč, Janko Kersnik, dr. Iv. Tavčar in Josip Jurčič. Več znanih pisateljev jo uže podporo zagotovilo. List bode izhajal (ako »Zvon« neha) na vsak način, tudi če se mu v kakem drugem mestu konkurent rodi, kakor slišimo. Tiskal se bode v »narodnoj tiskarni«. Tako »Slov. Narod«. — Mi dostavljamo to le: Lepoznanskega dobrega lista Slovenci neobhodno potrebujemo, dveh pa nam ni treba, ker bi drug druzemu moči jemala. Želeti bi tedaj bilo, da se oba napovedana lista združita v en list i najboljše bi bilo, da bi izhajal v Ljubljani, ker tu jo Sloveniji središče ter največ i najboljših moči tacemu podjetju. IVomemlie v Iržitttko-koprrskcj Skollji. C, g. Ivan Ivič, npr. župo v Momjanu pride za duh. pomočnika v LaniŠČe. Č. g. Ivan Lupetina, pomočnik pri kap. v Novemgradu, imenovan je upr. župe v Momjanu. Č. g. Primož Subič, duh. pom. v Jelšanah, prido za upr. župe v Tlnjan. Č. g. Jakob Apollonio. duh. pom. \ Iiujah, imenovan je začasnim ravnateljem zavoda knez a Grisoni v Kopru, na njegovo mesto v Buje pride Č. g. Ivan Posega, dozdanji duh. pom. v Buzetu. V Buzet pride za duh. pom. č. g. Rajmund Jelušič, dozdanji duh. pomočnik v Pičnu. — Dne 15. septembra je umrl Č. g. Lovro Malivrh, kurat v pokoju v Trstu. Rojen je bil na Kranjskem «">. avgusta 179;, novo maso je imel 12. junija 1824. Ril je on starosta primorskega duhovenstva. France Sabcc, mož po božjej volji. — Zadnja »Naša Sloga« hvali dobra dela tega vrlega našega rojaka i pripoveduje mej drugim tudi to le: Nečemu siromaku je bila zarubljena krava zarad zaostalih davkov. Tega ubožca mali sinček, ki je kravo pasel, priteče k ljudomilemu Šabcu ter ga jokajoč prosi, naj bi kravo kupil. S'abec ide i kupi na javnej dražbi kravo ter jo podari ubozemu kmetu, ki utolažen blagoslavja svojega dobrotnika. Pred dvema letoma je bival general Va-lenčlč iz Bistrice v toplicah blizu Gradca i tu naleti na Munca, ki je ocet prodajal. General ga vpraša: Od kod si? — Tam od Trsta. — Ne verujem, ti si gotovo iz Mun. — E da, sem, gospod. — Poznaš li necega Franceta Šabca? — Poznam ga dobro. — To je velik goljuf — skuša general Munca. Ali Munec mu naglo prostrižc besedo iu reče ozbiljno: Halt, gospod, gospod Sabec je naš oče, mi vsi bi zanj živenje dali. General, pokojniku prijatelj, nasmehne se zadovoljno i zapove dobro pogostili hvaležnega Munca. WolA»v slovenski nemški slovar se ima vendar enkrat začeti izdajati. O tem je sporočil »Slovenski Narod tole: Zadnji ponedeljek popohulne so so bili v Ljubljani v Škofiji sešli pri škofijskem kaplanu g. Koblerji na posvetovanje zarad slovensko-nemškega slovarja gg. graške univerze profesor dr. Krek, poslanec dr. Vošnjak, profesorji Pleteršnik, Leveč, Tomaž Zupan, Kermauner, Vodušek in \Viesthaler. Tudi knezoškof g. dr. Pogačar sain jo bil k zboru prišel. Vseučiliščni profesor dr. Krek je prvi izrekel svoje mnenje, naj bi bil slovar osnovan tako, da bi bil na vrhunci zdanjo lokslkalne znanosti in torej obširen. Temu jo ugovarjal knezoškof z razlogi, da hi potem zopet leta in leta Slovenci morali čakati nanj, in da hI preveč veljal; da je uže prvega dela voč natisno-nega bilo nego treba in se zdaj ne prodajo povoljno ; vsled tega, da je treba bolj praktičnega in ne tako obširnega slovarja, na podlagi liže nabranega materijala. Tej želji so se navzočni koncem uklonili in izbrali odbor za priprave slovarja. V ta odbor so stopili vsi navzočni profesorji in škofov dvorni kaplan g. Kobler. Prof. tir., Krek je obljubil prevzeti končni pregled po odboru pripravljenega materijala in ostane v vodnej zvezi z delujočim odborom, kateremu je bil za podpredsednika izbran gosp. Pleteršnik. liječnik hrvatskega ili srbskega jezika In $kof ttlrossmajcr. Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu jo pridobila tvarino, katero jo več let pripravljalo mnogo jezikoslovcev za slovar hrvatko-srbskega jezika. Uredovanje tega slovnlka je prevzel J. Daničič in prvi vozek jo prišel uže na svitlo. Po prvem vezku soditi, bode slovar jako obširen, temeljito izvrstno delo na slavo hrvaŠko-srbskemu narodu. Rjakovski biskup, J. J. Strossmajer se ga je tako razveselil, da je poslal duhovščini okrožnico, vkaterejje živo priporočli ta'slovar, kl bodo po njegovih besedah večen spomenik slovstvenega delovanja in živa priča bogastva iu lepote hrvatsko-srbskega ježika. Ako bi naša akademija nobenega druzega dela ne izdala, uže s tem bi vredna bila, da jej bo narod hvaležen. Posebno duhovniki morajo pospeševali to delo. Spomnimo se, da so pri vseh izobraženih narodih pospeševali duhovniki razvilek narodnega jezika i čuvali njegovo čistoto. Koliko so n. pr. storili za lepoto iu razvilek francoskega jezika duhovniki Paskal, Rosuet, Bourdalone in Mosslllon! Priporočam Vam, duhovni bratje, novi naš slov-nik. Nadejam se, da si delo priskrbi vsaka žup-niška knjižnica i da boste tudi za njegovo razširjanje mej preinožnišimi župljani skrbeli. Jaz sam bom vsako leto, dokler bo slovuik izhajal, 1000 gld. podpore dajal. — O, da bi Strossma-jer bil vzgled vsem premožnim Slovanom I Drage šolske bukve. O tem piše »Danica« to le: Pred več leti so so dobilo vso bukve za prvo latinsko šolo nekako za ta denar, kolikor zdaj le sam »Atlas« slane. Mora se priznati resnica, da vsa vravnava h šolskimi bukvami je storjena brez pravega ozira na star- še in učence, ki so večidel ubolni. Vzemimo si pred oči samo zemljepis. Nekdaj so bili potrebni zemljevidi prideti k bukvam iu zdi se mi, da smo se precej v prvi šoli naučili veliko več geografije, nego se je nauić zdaj. Tako je tudi pri gramatiki berilo bilo pridno k slovnici, zdaj mora bit vsako posebe in pa prav drago. Tako bi se tudi pri druži h bukvah dalo boljši kup v ravnat i. Ugovarjati se utegne, da nektere bukve potlej služijo za več let. Bodi si, toda vsak v6, da zlagoma je ložej bukve kupovati, nego pa vse naenkrat. Sploh to nikakor ne more obstati, da bi bili starši tako hudo pritiskanj oziroma no kupovanje šolskih bukev. Naj se ne pozabi na velike drugo davke; zdaj pa še tako nczinćrne dajanja, ako kdo gre v vise šole. Dostikrat si dijak ne more vseh bukev priskrbeti n.pr. dražega atlasa, zato zastane, slabo šolo Izdela in poklic je uničen. Nova ftra ne skrbi za vse občinstvo, kakor bi bilo treba. Tudi to opomnimo, da za davek šolskih tvarln pride veliko denara. Naj bi se vsaj revnim študentom potlej bukvo obilnije dajale; ali če no darovale, pa vendar posojovale. Šolski možje, ki imajo dobro srce za starše in njih sinove, naj bi premišljevali ne le tega, temuč sploh, kako bi mogel mladenič z manjšimi stroški do višje omike.« — Mi »Danici. popolnoma pritrjujemo. Predrag poduk jo velika ovira splošnjej omiki. l»o$lenje liberalcev In Irreden- tovcev. »Narodni list« dokazuje, da je splitski župan Bajamontl v 21 letih svojega župa-novanja 774.000 gld. občinskega premoženja v svoj žep vtaknol, zapravil prevzeto mestno premoženje i poleg tega šo mestu 79.1 m gld. dolgov nakopal. Potem ni čudo, da Bajamonti tako rogovili, Čudo pa je to, da dalmatinska vlada tako gospodarstvo mirno gleda. Tabernaklji /a Bolgare. V »Danici« i »Slovencu« poživlja č. gosp. Val. Lah, kaplan v Naklem nad Kranjem slovanske rodoljube iu vzlasti duhovščino, naj nabirajo darove, da so napravijo tabernaklji zedinjenim Bolgarom. Darovi naj so pošiljajo gosp. Lahu, nabirajo pa jih tudi gosp. kanonik Urh v Ljubljani in uredništvi »Danice« in »Slovenca«. Odlikovanje. Grofa Taaffejaje Imevala Vrhnika za Častnega občana zarad njegovega prizadevanja za pomirjonje vsoh narodov v Avstriji. Za podeljeno čast se je pismeno zahvalil. Slovenska Malica razpošlje še letos društvenikom te le knjiga: L Letopis, 2. Upliv upijančljivih pijač na posamezni človeški organizem iu na človeško društvo v obče, spisal dr. Samec, .'i. Oko iu vid, z slikami, spisal profesor Znidaršič, Spomenica Kopitarjeva. Za tisek je tudi uže pripravljena prof. Sumanova »Slovenska slovnica« in prof. Erjavčev »Priro-dopis živalstva«. Dr. Vraloslav Jaglč, katerega je nekdanji hrvaški ban Rauch, mož neblazega spomina, iz domovine prognal, in jo bil pozneje v Odesi, i zadnja leta v Beroiinu profesor slavistike, kder si je pridobil jako dobro ime, poklican je v Petroburg. Car sam jo potrdil jako ugodne pogoje. V Rerolinu je izdajal Arkiv za slovansko jezikoslovje ter ga misli nadaljevati. Kranjski državni poslanec g. Obreza je Izdal 32 strani obsegajočo knjižico, v katerej svojim volilcetn poroča o svojem delovanju v zadnjem zasedanji državnega zbora. Doslej ni bila navada, da bi državni poslanci bili tiskana poročila izdajali, lega tudi ne more nobeden zahtevati, vsakako pa je to lepo i priporočila vredno, ker tako se odstranijo vse dvombe, zavežejo hudobni jeziki, katerih niko-dar ne manjka, ljudstvo se podučuje i politično krepi i lo poslanec, ki ima dobro vest, sme tako očito pred ljudstvo stopili. Knjige družbe sv. Mohorja so prišlo uže na svitlo i se dobivajo pri poverjenikih. ———— —O0C-—- (losporiurske stvari. Nevarnost petrolija KaKor zdravilo. Več ljudi rabi petrolije za razna zdravila. To pa je zelo nevarno in večkrat je uže provzročilo smrt. Te dni si je nekdo v Beroiinu namazal s petro-lijem noge, ker ga je po njih trgalo; na mazincu pa jo imel majhno rano, potrolije je tako prišlo v kri, katero je ostrupilo, da je zavdani v smrt-nej nevarnosti, RAZNE STVARI. Bismark o Gambeti. Ko se je zadnjič na Francoskem novo ministerstvo snovalo, praSal je nekdo Bisinarka: »AH ima Gambeta upanje poslati prvi minister?« — »Ne vem«, odgovoril je Bismark, če more postati prvi minister, prepričan pa sem, da neče biti, on hrepeni le potem, da bi postal ljudski tribun ali pa načelnik republiki.« — .In ko hi ga postavili na prvo mesto na Francoskem ?« pozvedaval je prasa-lee. — »Potem bi — morebiti Francoske ne — vsakako pa republiko v pogubo treščil« — bil je odgovor; njegova beseda je slepilna fraza, ali njegova misel ne užiga; on zna ogenj pod-netili, ali netiti ga ne zna; občna povodenj ne pride za njim, 011 sam je občna povodenj . . . Naj Francoska za časa teše ladijo, da najdražje svoje blago na njej otme!« Srobrni rudniki. Na I'rusko poljskem pri Olkušu so našli jako bogate srebcrne jame. Uže mnogo srebra so iz njih dobili. Evangelija grški rokopis so našli v Kala-briji v južnoj Italiji. Pisano jo to evangelije na rudeč pergament srebrnimi črkami. Zvedene! sodijo, da utegne to biti najstaršl slikami okrašeni rokopis evangelija in mislijo, da je bil napisan koncem petega ali početkom šestega stoletja. Svarilo pred selitvijo v Ameriko. V mestu Hio de Janeiro se je ustanovilo društvo pod imenom. »Einpreza Colonisadova Brasileira«, ki vabi F vropejce, naj se seK- v Brazilijo, da se tam povzdigne poljedelstvo. Podjetniki tega društva so Oiulio Bossi, F ran cisco Antonio Fritsch iu nuilherme de Lara Tupper. Časniki svare, naj so ljudje no dajo prevariti, ker jim tam prete strašno nevarnosti. Kmetijsko svečanost na Dunaju namerjavajo napraviti I. dne novembra 1881. Ta dan je namreč pred 100 leti cesar .Tožof II. otel kmete siižnosti. Posvetujejo so o tej svečanosti uže zdaj ter mislijo kaj velikanskega napraviti. Skle-nono jo uže. da se ima stoletnica obhajati z velikanskim sprovodom, katerega sc udeleže kmetje iz vseh avstrijskih dežel v narodnoj obleki, — To jc prav i na Dnnajčane bo to gotovo ugodno vplivalo, ker bodo zopet Imeli priliko, prepričali se, da so dunajski veliki časniki krivi proroki. Prva KatoliSka cerkev v Trebinji. Dubrov-niški prošt Pet aro vid jo dne 20. min. 111. položil temeljni kamen za prvo katoliško cerkev v Trebinji. Slovesnost je bila velika. SlovansKe štipendije naRusKem. Ruska vlada je ustanavila 10 štipendij po 550 rubljev za deklico na kijevskoj ženskoj gimnaziji iz južno-Blovanskili dežel; potem jo nakazala 40(10 rubljev za podporo nekaterih slovanskih učilišč, vzlasti za bolgarsko učiliščo v Carigradu 1200 rubljev, za bolgarsko Šolo sv. Cirila in Metoda v Oliridi 300 rubljev in za slovansko dekliško šolo v Bu-jukdere 1000 rubljev. Tržno poročilo. Vkljub mlahovostl v kupčiji je skoro vso ldago ždatuo porastlo in utegne ' še poskočiti. Uzrok temu je gotovo tudi nejasen politični po-lažaj in pa, kar se tiče žita, slaba letina v nekaterih okrajih Rusije. Izvoz notranjih pridelkov pa jc tudi zato letos veliko manjši od lanskega leta, ker so Francija, Holandska in Italija mnogo vsakovrstnega žita, fižola i. t. d. pridelale. Kava — Akopram nij tukaj posebno velikih zalog tega blaga in sc ga tudi ne pričakuje prav dosti, vkljub temu so cene postale bolj šibke in lastniki radi popuščajo na cenah, samo da nekaj prodajo, kajti prašanja iz notranjih dežel so prav redka. Rio se prodaja od f. "52—88, Cev ton od f. 104—138, Java f. 92—95. Olje — lino namizne baže brez spremembe; jedilna in fabriška olja pa so poskočila za par odstotkov, zarad večega prašanja iz Rusije in Anglije. Vendar pa letos ne utegnemo uneti dosti viših cen, ker jo oljka skora povsod dobro rodila. — Namizno se kupuje po f. 50—08, jedilno od f. 41-44. Soulje — Došlo je te dni mnogo levantin-skega sadja, pri vsem tem pa naši Grki drži visoke cene in nočejo še nič popustiti. Mogoče pa je, da bode sadje, kadar so napolnijo zaloge (čež I mesec) naj cenejo postalo. Bozine sultanske drže denes od' f. 28—42, opašo f. 22—20. Fige v vencih po f. 20—21, v sodih po f. 10—17, rožice po f. 12—13. Riž — prodaja se še vedno po napetih in trdnih cenah, uzroke temu jc porastenje valuto. Denes stane italijanski riž od f. 20—24, angleŽki od f. 10—17.26. Mast in Speli. — To blago je letos največ iskano in je tudi najdraže postalo. Denes so cene uže nezaslišano visoke, pa skoro gotovo Sc poškočijo, ker špeha in masti vedno manj do- haja. — is peh lep stane denes f. 78—'7«, navadni f. fif)—71, mast pa od f. 39—Gl; oboje to blago je v par mesecih poskočilo za .jO—70 7, Petro/je. — Cene tega blaga so še vedno trdne z nagibom za porastenje, ker Amerikanci nočejo Dopustiti prav nič. vsled česar tudi manj blaga dohaja, — Vse kaže, da postanejo cene čez zimo še viie, nego so zdaj. Denes velja petrolje iz prve roke f. 15. Domači pridelki. — Fižola letos ne iščejo v boljieni menenju in stanejo di-nes f. 12—14. Amoli pa f. ."»H—00. Korun plačujejo Grki za izvoz po f. M do 3.25. Seno in slama — v dobrem položju, prve vrste seno sc prodaja do f. 1.80. niže po f. 1.20 do 1.40. Žito. — Pšenica v najboljšemu menenju, cene rastejo, Cene koruze p.i so stalne in najbrže ostanejo več časa nepremaknjene. Pšenica velja uže f. 12.50, koruza t'. 7—7.40. Les — prav zanemarjen iu morajo prodajalci na cenah popuščati, ako hočejo kaj prodati. Vrednostni papiriji — mlahovi, kur/i padajo, ker vse se boji vojne. Kurzi valut pa polagoma rastejo. — Bog varuje vojne, polem je gotovo saj majhen polom. POSLANO *) Priidljonu žuliliog! zarad zdravja zapustiti službo v vrdelftkl okrujinl, kjur sem so 20 let za poduk vaših hčerk na vso moč trudila, poslavljam so od Vas ter Vas ob enem vse prav srčno pozdravljam. Ohranite me blagovoljno v dobrem spominu, v katerem tudi VI meni vedno ostanete. V. Bnpom! V V rdeli, 0. oktobra 1880. Katarina Marini _______učiteljica. *) Za n.Ntavl(<> |.'»l i,>in nnsl ivnm jo urulniHtro le toliko oi se dopisnikovo Ime moralo tiskati, tu je vsneetnu dopisniku dano na voljo; tudi smo porok za strogo tajnost: nll ker nismo vsevedni, zato nam ne more nobeden, ki pošteno misli, za slabo jemati, če zahtevamo, da pristavi svoje line. — Do nepodpisanih dopisov — ako nam lil znan rokopis — imamo malo vere, zakaj 1 tn nas je uBlla izkušnja. Tudi Vašemu dopisu se boljšo 110 godi, vr^ll smo ga v ogenj, ker nespametni 1 hudobni 1)1 Mil, ako M zarad «ogtojene kosti« budili prepir mej ljudstvom. NekvitiknrjH : Pustimo to ruč, ker no more koristna biti nikomu, tudi »Soli« 110. Dunajska Borsn dni! /2. oktobra. Enotni drŽ. dolg v bankovcih . 70 gld. 45 k. Enotni državni dolg v srebru . 72 » 10 » Zlata renta........85 • 85 » 18G0, državni zajem.....128 » 80 » Delnico narodne banke ... 817 » — » Kreditne delnice...... 278 » 20 ■ London 10 lir slerlin .... 118 » 25 » Srebro..........— » — » Napoleoni.........9 » 41'/,» C. kr. cekini........5 » 03 . 100 državnih mark.....58 » 20 » Kreditni lozi od lota 1858. /. oktobra so bile i: žreba ne te le serije: 86 lsee l lttt 1&IO 1SOO 8041» MM 1098. Dobile so: Serije Štev. Gold. Serije Štev. Gold. 35 4 400 2506 58 400 11 400 79 41 HI 83 400 89 5000 05 200.000 95 400 71 400 3669 13 10O0 1396 5 400 30 400 35 400 48 1000 51 1500 61 400 60 400 63 inim 84 400 07 8000 97 400 73 400 1479 17 400 92 400 27 400 3987 6 1000 30 41 K) 15 400 34 400 19 40.000 03 400 41 400 68 400 51 400 9G 400 01 400 1840 15 1000 67 400 30 400 90 1000 77 15U0 91 400 86 400 4023 7 1000 2506 22 3000 71 20.000 40 400 80 400 52 5000 99 400 Državni zajem z loterijo od leta 1854. K serijam izžrebanim dne 1. julija t. I, bile so izžrebane spod-ij na\edene Številke in dobodo: Serije Štev. Gold. l Serije Štev. Gold. 79 1579 25 400 202 — —. t; 400 391 15 400 36 40.000 400 25 400 45 37 2000 2188 — 531 17 400 2046 4 400 18 400 28 400 22 4m 2676 17 400 577 28 400 400 29 36 400 400 709 21) 5000 2713 41 400 44 400 2010 16 400 749 41 1000 :i2 400 49 1000 3021 8 400 880 10 400 20 400 898 :i8 2000 41 400 935 26 1000 48 400 44 400 319!) 5 400 1029 — — 20 400 1038 — — 3337 6 400 1068 H 400 3406 4 44K) 1075 40 400 26 400 1193 28 400 34 1000 1202 18 2000 36 4iiil 1227 7 400 46 400 12 400 3471 _ __ 41 400 3542 3 400 1267 7 400 16 2000 13 400 3576 36 400 1277 — — 42 400 1386 2 400 3720 _ _ 21 2000 8753 29 400 85 400 JiHOO 4 400 39 400 12 1000 1573 48 400 25 400 Vse druge v zgoraj omenjenih serijah nenavedene številke dobo po .'(00 gld. Dobitki se bodo izplačevali od 31. decembra 1880 počen Si. ^Prvo prihodnje srečkanje serij bode 3 jan. Zajom mesta Dunaja od leta 1874. /. oktobra 1880 so bile izžrebane te le serije: no 8 IS M»1 «15 o<»» ■»«» lil« liO« «lf»* *tt?f» «981 n u. Dobile so: Vse druge Številko zgoraj omenjenih serij dobe po 200 gld. Dobitki se bodo izplačevali od 1. aprila 1881 počenši. Prvo prihodnje žrebanje bo 3. januarja 1881. II Štev. Gold. Serije Štev. Gold. 179 0 350 815 97 350 20 350 906 1 200.000 32 350 1760 _ — 8-2 1000 1782 32 350 345 38 1000 1802 15 30.000 71 350 2198 41 10.000 802 25 350 94 1000 27 101 K) 2629 — _ 90 350 2731 15 350 815 11 KKK) 68 350 19 350 2744 38 350 Vse druge Številko zgoraj omenjenih serij dob6 po 130 gld. Dobitki so bodo izplačevali od 3. januarja 1881 počenši. Prvo prihodnje srečkanje bode 3. januarja 1881, Zajem ljubljanskega mesta od 1. 1880. Izžrebane so bile dne S. oktobra h le številke ter so dobile: Št. 51129 9S4MIO gld. — št. 30.140 SOOO gld. — št. 40332 46.949 48.919 49.281 05.182 po «00 gld. — št. 4.683 4.701 5.019 5.940 0.393 7.718 8 165 8.715 9.189 12.389 14.362 16.573 17.270 18.673 18.847 19.897 19 945 20.033 23 167 23.487 24.068 25.463 25.842 27.107 30.135 30.741 31.018 33.218 33.763 35.009 35.153 36.825 36.832 37.428 38.826 39.239 39.546 40.180 41.493 41.523 41.588 42.247 42 668 44.604 45.216 45.561 46.381 48.255 49 960 51.615 54.795 55.600 55.814 00.500 03.850 04.252 65.131 05.510 65.917 66.839 07.038 08.822 68.963 69.013 72.514 73.183 74.248 74.836 po 80 gld._ Prodalnica železnine in kovine na debelo in drobno, Via del Coi-so 39 nova v TRSTU. (4-4) FRANCE ŽITKO — < orsia Ntnilloii — (3-1) priporoča slavnemu občinstvu okusne frisne klobase kranjske, dunajsko in druge; prodaja tudi izvrsten pravi brinjovec, riinjevec, stivovec ter liktr za želodec iz nanoSkih zelišč in korenin. Šolska naznanila. Pri Ivanu Liapajne-tu v KRŠKEM na Dolenjskem se dobiva to le šolsko blago: a Knjigi* za narodne mmIoi 1. Fizika in kemija (po Decker-ju) cena 70 kr. 2. Prirodopis (po dr. Netolički) . . « 60 « 3. Zemljepis (po Kocenu) .... « .'(0 « 4. Občna zgodovina (po dr. Netolički) « 25 « 5. Mala Jltika (po dr. Netolički) . « 25 « 6. Geometrija.......... « 24 « 7. Domovinoslotje........ « 12 « 8. Pri poteši i iz zgodovine Štajerske (po dr. Kronesu)....... ■ 8 « b) PKankei Cena pisankam, B*** Z MmljfviiloT zemljevidi . _ . 100 k. E0 k. 100 k. 50 k. 1. Pisanka za slovensko lepo-pisje (Slovenisches Schon-schrelbheft) s kranjskim zemljevidom — za vse stopinje ljudske šole .... 1-20 0G5 1'30 0-70 2. Pisanka za nemško lepo-pisje (Dcutsches Schfln-schreibheft) s štajerskim zemljevidom — za vse stopinje ljudske šole .... 1-20 0'65 1*30 0-70 3. Pisanka za slovensko pra-vopisje na nižji stopinji (Slovenisch. Reehtschreib-heft auf der Unterstufe) s primorskim zemljevidom 120 0*65 1*30 0-70 4. Pisanka za nemško pravo-pisje na nižji stop. (Dcutsches Hechtschreibheft auf der Unterstufe) s koroškim zemljevidom. ... 1-20 0*05 1-30 0'70 5. Pisanka za pravopisne in spisne vaje (Schreibhoft fOr Heehtschreib- u. Auf-satz(lbungen)z avstrijskim zemljevidom...... 1-20 0*65 1-30 0-70 6. Računska pisanka z na- števanko (»enkrat eno«) . 1-20 0'65 — — (Te pisanke imajo 16 strani 14 je za pisanje porabljivih.) 7. DomaČe naloge (Hausauf-gaben) pisanka s črtami. 32 strani z modrim ovitkom in napisnim listkom 2-90 1*51 — — 8. Domače naloge (Hausauf-gaben) — čista pisanka s podkladkom (listkom s debelimi črtami). 32 strani z rudečim ovitkom in na pisnim listkom..... c) lllttanko t a) Za nižjo stopinjo: 1. Prva risanka (Erste Zei-chentbeke). Priredjena po Grandauer-ju, I., II. in III. zvezek (pike 1 cm. narazen) b) Za srednjo stopinjo: 2. Druga risanka (Zvveite Zei-chentheke). Priredjena po Grandauer-ju, IV. zvezek, (pike 2 cm. narazen) . . 3. Tretja risanka (Drilte Zei-chentheke). Priredjcno po Grandauer-ju, V. zvezek, (pike 4 cm. narazen) . . 4. Četrta risanka (Vierte Zoi-chontheke). Priredjena po Grandauer-ju, VI. zvezek, (brez pik, z razdeljenim okvirjem)........ c) Za višjo stopinjo: 5. Peta risanka (Fiinite Zei-chentheko) — s čistim papirjem ......... 2-40 1-25 -- Cena risankam. Iz slalilega It liiljloga rl4&n»kiwi rlianakegu papirja papirja 100 k. 50 k. 100 k. 50 3-10 1-60 4-30 220 310 1-60 4 30 2-20 310 1'00 4.30 2'20 3-10 P60 4-30 2-20 3-10 1-60 4-30 2 20 VALVASOR na prodaj /a IO gl. (2—9) Kedor ga hoče, naj se oglasi pri upravništvu. JAKOB KLEMENC via St. Antonio št. 1—694. Poročamo p. n. občinstvu, da smo prejeli za nastopli letni Čas obilo zalogo raznega blaga po cenah, katerim se ni bati konkurence : Flanelne Sale in rute, volnate luknji-časte rute, platna, bombaževine, zagrinjal iu pokrival, porlianda vsako vrste, baržuna svilnatega in pavolnatega, črnega in bar« vanega itd. pa tudi zalogo drobnega blaga, čisto novega, svilnato trakove, gumbe, ovratnike za gospode in gospo, oplctke, franže, okraske, predprte, srajce in drugo razno blago. (6_4) Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Anton Šlunder. Tisk. Fran Huala v Trstu.