PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLV|II. št. 243 (14.334)
Trst, torek, 20. oktobra 1992
V	Beogradu je prišlo do dramatičnega izziva med srbsko in zvezno politiko
V	poslopje zvezne policije vdrli Miloševičevi in krajiški policisti
Za srbsko republiško vodstvo gre le za uveljavljanje lastninske pravice nad poslopjem Premier Panič se je iz Ženeve nemudoma vrnil v Beograd, zapleta pa še niso rešili
LJUBLJANA — Včeraj je prišlo do hudega zapleta med zvezno jugoslovansko policijo in srbsko policijo, to pa pomeni tudi resen spor med zvezno in srbsko oblastjo. Srbska policija je zasedla prostore zvezne policije in Službe državne varnosti ter blokirala neposredno okolico te zgradbe.
Akcija srbske policije je seveda takoj sprožila vrsto ugibanj in špekulacij. Uradna srbska stran je dejanje okarakterizirala zgolj kot urejanje »neurejenih lastninskih razmerij med zvezno in srbsko policijo«, saj naj bi včeraj zaseženo poslopje zvezne policije pripadalo srbski policiji. Zvezna vlada se je ostro odzvala, posebni predstavnik premiera Paniča pa je izjavil, da se tako lasninska razmerja pač ne morajo urejati in da akcija srbske policije predstavlja nedopustno izzivanje. Omenjeni predstavnik je sporočil, da je pri tem dejanju srbsko policijo očitno vodil
Mihail Kertes, ki ga je Panič prejšnji mesec odstavil z mesta namestnika zveznega ministra za notranje zadeve in šefa državne varnosti, ker v neki vasi v Vojvodini ni preprečil etničnega čiščenja. Kertes se sicer izdaja za vojvodinskega Madžara in je eden izmed najtesnejših sodelavcev srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Kertes je bil v režiji Miloševiča glavni organizator tako imenovane »antibirokratske« revolucije v Vojvodini, ki je pred leti zamenjala tamkajšnje legalno vojvodinsko vodstvo s privrženci Miloševičeve politike. Tudi zaradi udeležbe Kertesa pri zavzemanju poslopja zvezne policije je več kot očitno, da gre pri celotni zadevi predvsem za politično dejanje, za novo merjenje moči med srbskim in zveznim vodstvom in za nove grožnje s strani srbskega vodstva.
Zvečer so sporočili, da pogovori
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Ženevi začela pogajanja Izetbegoviča in Čosiča
LJUBLJANA — Včeraj popoldne sta se v Ženevi sešla na pogovore predsednik Zvezne republike Jugoslavije Dobriča Čosič in predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič. To je prvo srečanje naj višjih predstavnikov ZR Jugoslavije in Bosne in Hercegovine odkar se je začela vojna v Bosni in Hercegovini. Temu srečanju svetovna javnost pripisuje velik pomen, še zlasti, ker poteka pod neposrednim pritiskom sopredsednikov Konference o Jugoslaviji Cyrusa Vanča in lorda Owna na oba voditelja, da takoj pristaneta na popolno demilitarizacijo Sarajeva. Vanče in . Owen sta od vseh treh strani, ki so zapletene v bosanko-hercegov-ski spopad - od Srbov, Muslimanov in Hrvatov zahtevala naj prenehajo s sovražnostmi in deblokirajo Sarajevo. Danes pričakujejo v Ženevi tudi predsednika Hrvaške
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z ustrezno reformo do obrambe pred napadi na EDS
LUKSEMBURG Finančni ministri dvanajsterice so včeraj na srečanju v Luksemburgu uradno pooblastili monetarni odbor in odbor guvernerjev centralnih bank, ki se občasno sestaja v Baslu, naj »v smislu nedavnega valutnega potresa razmislita o nadaljnji vlogi Evropskega monetarnega sistema.« Tako naj bi oba »tehnična« organa pripravila študijo o ustreznem mehanizmu, ki bi bil zmožen primerne reakcije ob špekulacijskih napadih, ne da bi bilo pri tem potrebno prilagajanje menjalnih razmerij med posameznimi valutami.
Monetarni odbor bo z delom začel že v petek, ko se bodo njegovi člani sestali v Berlinu. Včeraj v Luksemburgu razprava o bodočem monetarnem sodelovanju v Evropi ni bila popolna, ker je manjkal britanski finančni minister La-mont, odsoten pa je bil tudi nemški minister Waigel. Kot je povedal španski finančni minister bo bodoča akcija v prihodnosti usmerjena v obrambo Evropskega denarnega sistema, ki ga ne bi smeli ogroziti niti špekulacij ski napadi, kot smo jim bili priča pred kratkim.
Psihologi opozarjajo na kvaren vpliv nasilnih filmov na labilne osebe
Preiskovalci prevajajo trditve morilca 4-letnega Allegrettija
MILAN — Preiskovalci nimajo več dvomov, da je v soboto ponoči aretirani Stefano Spilotros (na sliki AP) res morilec malega Si-moneja Allegrettija iz Foligna. Že med telefonskimi pogovori, ki jih je Spilotros vzpostavil s policijo 13. oktobra, je prišlo na dan, da ni običajni mitoman. Policiji je namreč povedal podrobnosti, ki so bile znane naj ožjemu krogu preiskovalcev, saj je navedel, da se je prepričal o Simonejevi smrti, s tem da mu je na ušesni mešiček pritisnil prižgano cigareto. Preiskovalci so kaj kmalu ugotovili, da domnevni morilec telefonira iz raznih krajev v milanskem zaledju. Policiji pa se je sreča nasmehnila, ko se je Spilotros domenil za zmenek v nekem baru v Rodanu s svojim običajnim telefonskim sogovornikom. Policist v baru ni do-
čakal domnevnega morilca, njegovi kolegi pa so iz zasede opazili mladeniča, ki je v peugeotu krožil okoli bara, nato je stopil do telefonske govorilnice in od tu poklical v baru čakajočega policista in mu sporočil, da ne pride. Policisti pa so posegli šele, ko je v soboto Spilotros zagrozil, da bo zaradi svojega policijskega sogovornika ubil še enega otroka. Po aretaciji je takoj priznal svoj zločin, tako da imajo preiskovalci vtis, da si je prav to želel. Tudi iz telefonskih pogovorov se je dalo razbrati, da mladenič išče pomoč, istočasno pa, da tudi izziva preiskovalce in preverja svoje sposobnosti.
Včeraj je podkvestor Filippo Ninni novinarjem povedal, da policija verjame Spilotrosovemu priznanju zločina, sedaj morajo le
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Za gradnjo novega nogometnega objekta so porabili približno 80 milijard lir
Skaljen praznik ob otvoritvi stadiona
DUŠAN UDOVIČ
TRST Slavnostna otvoritev novega stadiona Nereo Rocco je v nedeljo popoldan za las ušla nalivu, ni pa se mogla izogniti debeli kaplji razočaranja, ki jo je tride-settisočglavi množici prinesel poraz domače ekipe na zgodovinskem prvem srečanju v novem objektu.
Slika nabito polnega stadiona je bila resnično impozantna, vzdušje med gledalci pa je odražalo čar velikih priložnosti, saj se je otvoritvene tekme, bojda tudi zaradi prostega vstopa, udeležilo izjemno število gledalcev, tudi takšnih, ki
sicer ne sodijo med nogometne gorečneže.
Lahko rečemo, da je novi objekt dokaj srečno prestal otvoritveni izpit, kajti posebnih težav kljub pričakovanemu velikemu obisku ni bilo. To gre pripisati predvsem odgovornemu ravnanju Tržačanov, ki so pravočasno »zasedli« z osebnimi vozili okoliške rajone in se tudi v večji meri kot običajno poslužili javnih prevozov. Problem parkirišč bo vsekakor ostal, saj za tolikšno strukturo v načrtu niso bila predvidena.
Seveda nikjer ni zapisano, da mora domača ekipa ob takšni pri NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po zadnjih atentatih se nekateri bojijo obnove terorizma
RIM — Atentat na sedež Confin-dustrie in požar, ki je uničil tovarno predsednika industrijskega združenja Abeteja, sta povzročila precej razburjenja in minister Cristofori je že najavil »najostrejši odgovor vlade na te izbruhe terorizma.« Cristofori je v ta okvir dal tudi incidente, ki so spremljali sindikalne protestne manifestacije, kar po njegovem dokazuje, »da se obnavljajo poskusi, da bi na nasilen način zrušili ustavno in demokratično urditev.« Zaskrbljen je tudi tajnik DSL Occhetto, ki je predsedniku Confindustrie izrazil polno solidarnost in se zavzel za oster odgovor »vsem načrtom prevratniških skupin, ki ogrožajo civilno sožitje v državi.«
74. kongres kitajske partije potrdil dokončno zmago ljudi Deng Xiaopinga
Kitajska na poti social-kapitalizma a samo na gospodarskem področju
PEKING Patriarh kitajske komunistične partije Deng Xiao-ping (na sliki AP) se je včeraj po več letih odsotnosti pojavil v salonih kitajske skupščine, da bi na srečanju z novimi in starimi voditelji ter delegati v nedeljo končanega 14. kongresa KP Kitajske potrdil triumf svoje kitajske poti v socializem. Pred tem je novoizvoljeni centralni komite potrdil »zgodovinske« zamenjave v vodstvu partije. Kar 46,7 odstotka dosedanjih članov centralnega komiteja so zamenjali, v politbiroju pa so jih od 20 članov zamenjali 14. V ožjem odboru politbiroja so trije novi člani od sedmih. Zamenjave so popolnoma porušile dosedanje politično ravnotežje in dokončno potrdile prevlado Dengovih ljudi, saj so upokojili »konservativca«
Song Pinga in Yao Vilina, zamenjala pa sta ju »reformatorja« Zhu Rongji in Hu Jintao. Partijsko napredovanje za admirala Liu Hua-guinga pa potrjuje skrb, da z odhodom »stare garde« potrdijo težo vojske v partijskih strukturah.
14. kongres je torej potrdil Den-govo linijo uresničevanja social-kapitalističnega gospodarstva. To nedvomno potrjuje pravi generacijski preokret v partijskem vodstvu, v katerega stopajo mladi partijski managerji. Kljub temu pa ostaja partija monolitna struktura, ki ne dopušča nobenega odstopa, saj so pred vrati ostali vsi liberalnejši politiki. Gospodarstvo gre lahko proti kapitalizmu, politika pa mora ostati trdno zakoreninjena v »komunistično tradicijo«.
V Ženevi pogajanja Čosic-Izetbegovic
Franja Tudjmana, ki na bi se že drugič v zadnjih štirinajstih dneh sestal s predsednikom Zvezne republike Jugoslavije Dobrico Čosičem, nekateri viri pa namigujejo tudi na možnost trojnega sestanka Čosič-Tudjman-Izetbegovič.
Po nekaterih poročilih naj bi predstavniki vseh treh narodov s področja Bosne in Hercegovine -Mulimanov, Srbov in Hrvatov v Ženevo že tudi dostavili svoje poglede glede prihodnje ureditve Bosne in Hercegovine. Kot je bilo pričakovati, se predlogi med seboj zelo razlikujejo. Srbi naj bi vztrajali na vzpostavitvi povsem ločenih etničnih držav, od katerih bi vsaka imela svojo vojsko, svojo nacionalno banko itd. Muslimani oziroma sedanja bosansko-hercegovska oblast se zavzemajo za enotno in močno decentralizirano Bosno in Hercegovino, ki bi temeljila na raznoliki nacionalni sestavi, Hrvati pa predlagajo Bosno in Hercegovino kot zvezno državo treh konstitutivnih delov - hrvaškega, muslimanskega in srbskega.
Dejstvo, da je v Ženevi vendarle prišlo do naprednega srečanja med Čosičem in Izetbegovi-čem in da sta se predsednika načelno že sporazumela o obojestranskem diplomatskem priznanju obeh držav po eni strani priča o izjemno intenzivni diplomatski dejavosti Cyrusa Vancea in lorda Owna in o njunih pritiskih na vse dejavnike, ki so vpleteni v bosansko-hercegovsko dogajanje, da se vendarle medsebojno približajo v iskanju mirovnih rešitev. Po drugi strani pa ta sestanek
demantira tudi nekatere informacije, ki so v zadnjih dneh še posebej govorile o nekakšni politični smrti Alije Izetbegoviča in o tem da Izetbegovič ne bo potoval v Ženevo. Nasploh se zdi, da je muslimanska bosansko-hercegovska stran vendarle korigirala nekatera svoja stališča, še zlasti tisto, da se ne bo pogovarjala, dokler v BiH trajajo boji. Po svoje pa je srečanje Izetbegoviča s Čosičem tudi uspeh Izetbegovičeve politike, saj je ves čas insistiral, da predstavnik Srbov iz BiH Karadžič zanj ni pravi sogovornik in zahteval pogovore s predstavniki ZR Jugoslavije; ki lahko edina opravi odločilni pritisk na Srbe v BiH in s svojim ravnanjem vpliva na tok vojnih dogodkov v Bosni in Hercegovini.
V soboto so nekatera italijanska poročila (Cor-riere della sera in Giornale) govorila, da naj bi bil v Sarajevu izveden državni udar. Puč naj bi vodila poveljnik bosanske obrambe Sefer Halilovič in član Predsedstva Bosne in Hercegovine Ejup Ganič, predsednika Alijo Izetbegoviča pa naj bi zamenjali. Minister za notranje zadeve Bosne in Hercegovine je v nedeljo izjavil, da je to »še ena v vrsti neresničnih informacij, ki se širijo po Bosni in Hercegovini«. Ne glede na to pa je zadnji čas vendarle več znamenj, da znotraj bosansko-hercegovskega vodstva prihaja do različnih dilem in nesoglasij, ki so očitno povezana tudi s tem, da je del tega vodstva v Sarajevu, del
pa tudi na terenu, medtem ko se na bojišču zagotovo formira povsem nova struktura voditeljev, o katerih bo zagotovo slišati tudi potem, ko bo orožje utihnilo. O teh razlikah je moč sklepati tudi na osnovi sobotne izjave Alije Izetbegoviča, predsednika Predsedstva Bosne in Hercegovine, vojaškemu radiu Bosne in Hercegovine. Alija Izetbegovič je dejal, da je trenutno njegovo mesto na terenu, nekje po Bosni in Hercegovini in je zato pozval tudi »gospode iz Sarajeva«, naj krenejo po isti poti, namesto, da se ukvarjajo z različnimi špekulacijami na njegov račun. »Naj oblečejo uniforme in se začno boriti. Mislim, da bodo tako storili več za Bosno in Hercegovino kot pa z ustvarjanjem zmede.« Izetbegovič je preciziral, da s to svojo pripombo misli na nekatere novinarje in politike v Sarajevu, ki špekulirajo zaradi njegove odsotnosti iz Sarajeva in njegove poti po svobodnih ozemljih Bosne in Hercegovine.
V Sarajevu je zaradi ponovnih spopadov zmanjkalo elektrike. Srbi so z lahkim in težkim orožjem streljali na staro mesto in nekatera druga naselja. Srbska stran je poročala tudi o topniških napadih muslimanskih enot na položaje Srbov v okolici Sarajeva, sicer pa so glavni boji spet potekali v Maglaju, v okolici Brčkega in Gradačcu. Sarajevo pa je ob vsej grozi včeraj doživelo še lažji potresni sunek, ki pa pa ni povzročil škode.
(NIA)
Mednarodno tihotapstvo tudi preko Slovenije Mafija že širi svoj »delokrog« v nove države
Mafija je nedvomno tudi v Sloveniji; prava, pravcata mafija. O njej smo še nedavno slišali, vedeli, da je kajpak na Siciliji, v raznih evropskih deželah, v ZDA, zdaj pa jo imamo tu; in je prav tako nevarna kakor drugod. Tudi v Sloveniji se ukvarja z »umazanim« denarjem, z mamili, zlasti pa, kar je še zlasti nevarno, z orožjem. Krvava bojišča so pač blizu.
Na meji med Slovenijo in Italijo so zaplenili slovensko vozilo, v katerem je bilo kup orožja, očitno namenjenega v Italijo. To je najnovejše nesporno znamenje, da je Slovenija pač sredi mafijske dejavnosti in trgovine. Odkod in kam to orožje pa je seveda širok zemjepisni pojem, ki zaobjema Hrvatsko, južne kraje nekdanje Jugoslavije, bodisi, da gre za nove, neodvisne dežele ali pa tudi ne, vzhod, nemara pa samo Slovenijo; namembnost pa je lahko prav tako »širokopotezna«: Italija, Francija, Nemčija, Španija in še naprej čez Ocean.
Slovenija žal ni več »mirna« dežela. Očitno je vpletena v mafijsko mrežo zlasti Istra, kakor izhaja iz številnih tudi uradnih poročil in potrditev, ki prihajajo iz Italije. V tej deželi so v zadnjih treh mesecih aretirali že več kot 30 tihotapcev z orožjem; o tej vrsti tihotapstva pa se širijo vsi mogoči glasovi, ki so deloma nemara izmišljeni, so pa v dobršni meri lahko tudi resnični. Tako na primer glas, da so argentinske ladje natovorjene z orožjem, pristajale v dalmatin-
skih lukah. Toda v tem primeru odmislimo politične in vojaške motive, pa čeprav so bistveni.
Nevarnost je vse večja; slišimo, da so ustrezni organi v Sloveniji že pred časom zaznali to nevarnost, storili določene ukrepe, ki je zadnje čase poostrujejo, kar je še kako prav. Zdaj je povsem jasno, zakaj so si novi slovenski državniki tako vneto prizadevali (in si še) za utrditev meje med Slovenijo in Hrvaško; zlasti to mejo je treba seveda skrbno nadzorovati, saj orožje v dobršni meri prihaja predvsem čez njo. Ta poseben režim na slovensko-hrvaški meji pa seveda ne pomeni, da bo zmeraj in da bo tako oster, kakor je danes.
Za zdaj pa v vsakem primeru predstavlja jamstvo, da mafija ne bo imela lahkega življenja. Razumljivo je sicer, da je nadzorstvo na meji pomembna naloga, še bolj vzvodna pa bi morala biti v odkrivanju (kajpak skupaj z drugimi) izvorov tega početja. Nedavni obisk glavnega predstavnika Interpola v Ljubljani kajpak sodi tudi v združevanje naporov proti mafiji. Tihotapstvo z orožjem je v vsakem primeru najbolj takore-koč kruta zvrst mednarodnega kriminala. Vsako orožje je nevarno; za marsikoga žal dobrodošlo. Vznemirjenje zbuja še zlasti zavoljo širjenja terorističnih akcij na svetu. Teh je zmeraj več in so domala povsod. V za-
dnjem poročilu Organizacije združenih narodov je opravičeno zapisano, »da vojna izginja kot množična nevarnost, pojavlja pa se mednarodni terorizem, ki pa bo še težje obvladljiv.«
Zanimivo je, da so pri tihotap-stu z orožjem zelo prisotne tako-imenovane »osebne mine«, ki so za terorizem kakor nalašč; o »poživitvi politike terorizma« ima te dni po Italiji konference stranka La rete (Mreža), ki ima glavni sedež v Palermu, je kajpak še kako na tekočem s tem, kako mafija razvija svoje delo, vodi pa jo nekdanji palermski župan Leoluca Orlando. To je izrazita, bojevita protimafijska stranka. Occhettova Demokratična stranka levice pa je objavila brošuro, oziroma kar »Belo knjigo« o »Odprtih vratih na severovzhodu Italije«, v kateri opozarja naravnost na ustaško nevar-. nost.
Slovenija se potemtakem skuša zaščititi pred grožnjo, da postane dobesedno »vozlišče mafijskega zla«, kakor je rečeno v omenjeni knjigi DSL, ki hkrati svari pred podobno nevarnostjo v Furlaniji-Julijski krajini. Seveda ima Slovenija vso pravico, vrh vsega pravico nove, neodvisne in suverene države, da utrdi svoje meje pred to tujo kugo. Kar seveda spet ne pomeni, da ne bodo vrata v novih, mirnejših in perspektivnejših okoliščinah, zopet ustrezno odprta. ,
MIRO KOCJAN
Del orožja, ki so ga zasegli na italijansko-slovenski meji (Križmančič)
•	Beograd
NADALJEVANJE S 1. STRANI med predstavniki zvezne in srbske policije in zvezne in srbske vlade v zvezi z blokado poslopja zvezne policije še niso dali nobenega rezultata. Poslopje zvezne policije stoji v tistem delu Beograda, kjer so tudi poslopja zveznega zunanjega ministrstva, srbske vlade, generalštaba in številnih veleposlaništev, med njimi tudi ameriškega. Okupacija tega prostora s srbsko policijo vsekakor ustvrja tudi posebno zunanje vzdušje in napetost. Opazovalci opozarjajo, da bi imela srbska policija ob morebitnem fizičnem spopadu z zvezno policijo absolutno premoč. Po nekaterih podatkih šteje 45.000 dobro oboroženih in dobro plačanih mož, v sestavu zvezne policije pa je nekaj več kot 1.000 oseb.
V Beogradu pa se že širijo govorice, da so Miloševičev! in kraj iški policisti vdrli v zvezno poslopje in razorožili zvezne policiste, da bi onesli ves arhiv, ki vsebuje podatke o srbskih paravojaških enotah. Po vsemu sodeč prihaja obdobje polaganja računov in to pred svetovnim sodiščem. Prav zato nekateri igrajo na karto državljanske vojne, razpihujejo pa jo tisti, ki trenutno izgubljajo. Ljudje pa upajo, da gre le za merjenje moči med Paničem in Miloševičem, ter jasno opozorilo Srbije zveznim pogajalcem v Ženevi, da morajo upoštevati srbske interese.
(NIA)
•	Preiskovalci
NADALJEVANJE S 1. STRANI preveriti celotno dinamiko zločina. Izpoved 22-letnega Stefana Spilot-rosa pa je precej meglena in pri nekaterih podatkih tudi protislovna. To pa ne izključuje prepričanja, da je prav on »pošast iz Foligna«. Vsekakor pa bodo Spilotrosa pregledali psihiatri. Vsi se namreč sprašujejo, kako je lahko navidezno normalen mladenič, ki je bil redno zaposlen pri neki družbi za prekupčevanje z nepremičninami v Melzu pri Milanu, zagrešil tak zločin. Njegovi vrstniki in znanci iz Rodana pri Milanu skoraj ne morejo verjeti, da še je lahko kaj takega zgodilo. Mati in ena od obeh sester sta policiji povedali, da jim ni na kraj pameti padlo, da bi lahko bil Stefano vpleten v tak zločin. Kaj se je torej zgodilo v Spilotrosovih možganih, kaj je sprožilo ta morilski raptus, bodo morda ugotovili psihiatri. Trenutno pa se že sliši, da je v filmih in na televiziji vse preveč nasilja. Eno od združenj italijanskih psihologov FIP je včeraj navedlo, da njihovi člani že dalj časa zaznavajo kvarni vpliv nasilnih filmov na psiho svojih klientov. Predsednica FIP Vera Slepoj navaja, da pri labilnih osebah, ki imajo spolne probleme in težave pri komuniciranju in socializaciji, lahko filmsko nasilje postane alternativa v odnosih do soljudi.
•	Stadion
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ložnosti za vsako ceno zmagati, nobenega dvoma pa ni, da bi bilo slavje z drugačno nogometno predstavo bistveno večje. Triestina je proti ekipi Vis Pesaro, ki zaseda neugledno mesto bolj proti dnu prvenstvene lestvice, odigrala medlo tekmo, ki je bila na skrajnem robu zbranosti in en sam niz zapravljenih priložnosti. Gostje jih sicer tudi niso ustvarili mnogo, eno so pa le s pridom izkoristili, kar je bilo dovolj za podvig in častni vpis v prvo poglavje novega stadiona.
Tako je praznično razpoložena množica zapustila bleščeči novi stadion s kopico pikrih komentarjev in skoro že običajno dozo skepse, češ, prestižni objekt ,ki je požrl 80 milijard javnega denarja in povzročil ob gradnji nemalo polemik, ni zadostno jamstvo za uspeh domače ekipe. Za to je potrebno drugačno zaledje, ki ga Triestina očitno še nima. Tako kot je na pražnji obleki vsak »flek« videti še bolj umazan kot sicer, bo tudi na lepem stadionu Nereo Rocco vsak poraz toliko bolj pekoč. Publika pa je v športu najbolj neizprosen sodnik, tudi brez rumenih ali rdečih kartonov. Evforija otvoritvenega dne je s kančkom grenkobe že mimo in odslej bo samo uspeh ali neuspeh ekipe odločal o tem, ali bodo za veliko število obiskovalcev namenjene tribune ob nedeljah samevale ali ne. V množici nergačev pa je bilo v nedeljo vendarle slišati tudi bolj optimistične note v stilu: slab začetek—dober konec.
Glede bodoče ureditve BiH se leader bosanskih Srbov zavzema za skupnost treh držav
Karadžič: Vojna v BiH bi se morala končati pred koncem letošnjega leta
BEOGRAD — Vojna v BiH bi morala biti končana do novega leta. Če se Srbi in Hrvati nočejo bojevati, se tudi Muslimani ne morejo, je v dve strani dolgem intervjuju za včerajšnjo Borbo dejal Radovan Karadžič. Glede prihodnje ureditve BiH je Karadžič (na sliki AP) poudaril, da se še vedno zavzema za državo, sestavljeno iz treh konstitutivnih držav, kajti gre za tri ekstremno antagonistične verske skupnosti.
Glede meja med tremi državami meni, da se bodo v začetku močno razlikovale. Najprej se bo pokazalo, kaj je nesporno srbsko, hrvaško ali muslimansko. Tisto, kar bo ostalo, je sporno. Privoliti bomo morali v koncesije. Nihče ne more dobiti vsega. Privolili bomo v koncesije pod pogojem, da se konča vojna. Če se bo še naprej umiralo, ne bomo vrnili niti centimetra ozemlja. Izetbe-govič mora torej prekiniti vojno stanje, opozarja Karadžič in dodaja, da so največji poraženci Muslimani. Če bi sprejeli beograjsko pobudo Karadžič-Zulfikarpašič, bi bili drugi narod v Jugoslaviji, z vsem tistim, kar prinaša močna partnerska pozicija. Če niso hoteli sprejeti beograjske pobude, bi lahko sprejeli našo, da se Bosna preoblikuje v konfederacijo treh naiconalnih držav.
Ob komentiranju umika letal z banjaluš-kega letališča in nasprotovanj nekaterih generalov, je Karadžič poudaril, da bo to ohranilo letalstvo in da je bil tak korak nujen. To bi izgledalo tako, kot če bi si boksar snel rokavice in dejal, da se ne bo več bo-
ril. Mi pa menimo, da moramo vojno dokončati, ne zato, ker imamo 70 odstotkov ozemlja v svojih rokah, temveč zato, ker je ljudstvo preveč pretrpelo. Na vprašanje, kaj bi morebitna zamenjava Izetbegoviča pomenila za celoten položaj, je Karadžič dejal, da, kot ve, obstajata 2 zaroti: skupine muslimanskih intelektualcev, ki so za Jugoslavijo in pogovore ter za miren razplet, in druge ekstremne, ki jih vodijo Muslimani iz Sandžaka, ki želijo odstraniti Izetbegoviča. Ta druga skupina bi šla, po Karadžičevem mnenju, odkrito v džihad, s tem pa bi njim (Karadžiču) in Evropi zelo pomagala pri pojasnjevanju dogajanj v BiH. Po mnenju Ka-radžiča, bi bilo to lahko tudi inscenirano, da bi preprečili srečanje Čosič-Izetbegovič.
Na prošnjo, naj komentira dejstvo, da je na spisku vojnih zločincev je Karadžič dejal: »Nikoli nisem bil bojaželjen. Glede Numberga pa menim, da bi se tam lahko zopet pojavili tisti, ki so bili na prvem Nurnbergu. Zahodnoevropska diplomacija je z rušenjem vseh norm mednarodnega prava, porušila Versajsko pogodbo. In če bi že morali komu soditi, bi morali tistim, ki so to pogodbo prekršili. Karadžič trdi, da je imela srbska delegacija prav, kajti če bi se spoštovalo mednarodno pravo, bi Srbija zmagala, izborila bi si sukcesijo Jugoslavije, secesioniste pa bi obravnavali tako, kot se jih obravnava. Vendar se ni spoštovalo mednarodno pravo, temveč sila in zato smo v prvem trenutku izgubili. V bistvu pa nismo izgubili, je še poudaril Karadžič (STA).
Stipe Mesič za strpen dialog med sosedama
LJUBLJANA — Vse probleme med Hrvaško in Slovenijo lahko rešimo samo v strpnem in vsebinskem dialogu s pomočjo argumentov in dejstev, je med drugim poudaril predsednik sabora Stjepan Mesič v intervjuju za nedeljski zagrebški Novi Vjesnik. »Republika Hrvaška in Republika' Slovenija sta danes dve samostojni, mednarodno priznani, sosedni in prijateljski državi. Seveda so problemi in mi jih želimo -in tako bo tudi v bodoče - rešiti v obojestransko korist in ne v čigar-koli škodo,« je povedal Mesič.
Mesič je nato izrazil prepričanje, da bosta državi na »optimalen način« rešili tudi probleme, povezane z gospodarstvom ter obmejne probleme, o katerih se toliko govori, seveda pa do teh rešitev »ne bo prišlo čez noč«. Glede župnije v Raz-križju je Mesič ugotovil, da le-ta pripada zagrebški nadškofiji, danes pa je na ozemlju sosednje države Slovenije. Pri tem je navedel podobne primere dakovačke škofije, ki se razprostira do Zemuna in Novega Beograda, ter skopsko-prizrenske, ki ima župnije tako v Makedoniji kot na Kosovu. »To so problemi, ki jih bo Cerkev skupaj z Vatikanom tudi danes rešila tako, kot so se ti problemi reševali v preteklosti. (STA)
Mariborski politiki nasprotujejo prevelikemu odločanju iz centra
MARIBOR — Mariborski politiki, gospodarstveniki, obrtniki in poslovneži so ostrmeli - slovenska vlada je pred dnevi namesto dosedanje direktorice davčne uprave v Mariboru Marije Arko za novega vodjo davčne službe v Mariboru, Pesnici in Rušah imenovala dosedanjega davčnega inšpektorja Bojana Zupanca. Mariborske lokalne politike je v zvezi s tem najbolj presenetilo in revoltiralo dejstvo, da jih nihče od republiških funkcionarjev o tej zamenjavi v vodstvu davčne službe v Mariboru ni pravočasno informiral, kaj šele, da bi jih konzultiral. Tako je denimo predsednik mariborske mestne vlade Anton Rous novinarjem zaupal in hkrati potožil, da je za omenjeno zamenjavo izvedel naknadno, Podpredsenik mestne skupščine Boris Sovič pa je bojda za »vso zadevo« izvedel »šele iz časopisov«.
V časih »socialističnega samoupravljanja«, ko je bil v Sloveniji v veljavi še tako imenovan »delegatski sistem«, so republiške funkcionarje v bistvu volili občinski funkcionarji, občinske funkcionarje pa so volili krajevni funkcionarji, ki so bili izvoljeni od sokrajanov. V »delegatskem sistemu« so zato ministri in visoki državni
uradniki zelo pazili, da ne bi prišli navzkriž z občinskimi veljaki, saj bi potem imeli težave pri ponovni izvolitvi.
Z uvedbo parlamentarne demokracije, ko so vsi funicionarji tako na državni kakor na lokalni ravni neposredno odgovorni javnosti in izvoljeni na splošnih volitvah od vseh volivcev, pa se je končalo tudi nekakšno »idilično sožitje« med lokalnimi in republiškimi politiki. Sedaj si, tako kakor v vsaki pravi državi, državni funkcionarji prizadevajo v okviru svojih pristojnosti čimbolj e urejati javne zadeve, da jih v javnosti ne bi kritizirali.
Številni lokalni politiki sedaj kar nekako ne morejo doumeti, da nastavljanje šefov inšpekcijskih, davčnih in drugih služb ni več njihov posel, pač pa je obratno - v pristojnosti omenjenih državnih organov je tudi to,da kontrolirajo zakonitost dela lokalnih oblasti.
Že lani sta tedanji predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ter finančni minister Dušan Šešok javno kritizirala 34 občinskih davčnih služb v Sloveniji, med njimi tudi mariborsko, da so podlegle »občinskim interesom«. Ob nedavni zamenjavi v vodstvu mariborske davčne službe pa je direktor
Republiške uprave za javne prihodke Ivan Rojc javnosti samo pojasnil, da je dosedanja direktorica pač slabo vodila davčno službo v Mariboru.
Novi direktor davčne službe v Mariboru Bojan Zupanc je že napovedal, da bo službo reorganiziral tako, da bo »bolj povezana« z republiško davčno službo, kar bo omogočalo »bolj enotno« delo, saj so v preteklosti mariborski davčni službi očitali, da »ima sicer dovolj inšpektorjev za nadzor, vendar pa njihovo delo ni ustrezno organizirano in vodeno.«
Zamenjava v vodstvu davčne uprave, ni razburila samo mariborskih politikov pač pa tudi obrtnike. Predsednik mestne obrtne zbornice Stanislav Kramberger je tako denimo izjavil, da je bila dosedanja direktorica »ena najbolj sposobnih direktoric davčnih uprav v Sloveniji«.
Poslanko stranke socialdemokratiske prenove v mestnem parlamentu Slavo Kur-tin pa je zamenjava tako ujezila, da je dejala, da se kaj takega ni dogajalo niti v časih Marije Terezije. »Odločitve so takrat resda sprejemali na Dunaju, kljub temu pa so bile deželne oblasti o tem obveščene.«
(NIA)
Predsedniški kandidat SKD Bizjak na Dunaju o gospodarstvu Slovenije
DUNAJ — V »Hiši industrije« na Dunaju je bil v ponedeljek, 19. oktobra, posvet preko 300 vodilnih avstrijskih gospodarstvenikov. Precej pozornosti je vzbudila ob tej priliki sklicana skupna tiskovna konferenca predsedniškega kandidata Slovenskih krščanskih demokratov Iva Bizjaka, avstrijskega podkanclerja Erharda Buseka in avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka.
Osrednja tema pogovora z novinarji so bile naložbe avstrijskega kapitala v Srednji in Vzhodni Evropi ter pospešena pomoč gospodarstvu v teh državah.
Kot je dejal avstrijski zunanji minister Al o is Mock, so takšni ukrepi predvsem v interesu varnosti in stabilnosti v celotni Evropi. Od nekdanjih jugoslovanskih republik pa ima pri tem največ možnosti ravno Slovenija.
Avstrijski podkancler Erhard Busek je menil, da so se avstrijske socialistične sile v preteklosti angažirale v napačni smeri, medtem ko naj bi po njegovem krščanskodemokratske stranke za razliko pravilno ocenile znamenja časa in močno podprle demokratične sile in procese, predvsem v Sloveniji.
Ob tej priliki je Ivo Bizjak izjavil, da pričakuje od novih volitev predvsem stabilizacijo političnega življenja. To pa je bistveni predpogoj za vlaganje tujega kapitala in za vse višje oblike gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Evropo.
DUBROVNIK - Danes bi se morala v Ženevi sestati hrvaški predsednik Tudjman ter njegov jugoslovanski kolega Dobriča Cošič. Glavna, pravzaprav edina, točka dnevnega reda so razgovori v zve-zi z umikom enot jugoslovanske armade iz Cavtata, Konavelj in Polotoka Prevlaka. »Končno se vidi izhod iz tunela,« nam pripo-veduje predsednik izvršnega sveta občine Dubrovnik Željko Šikič. »Sicer Dubrovčani še nismo popolnoma prepričani, da se bo ju-fjoarmada res umaknila v predvidenem roku, toda tokrat je prvič, da so se srbski voditelji obvezali Pred mednarodnimi opazovalci, tako da je umik okupatorja iz vseh predelov dubrovniške občine le stvar nekaj dni.« Umik je nadzi-ralo pet ekip evropskih opazovalcev ter skupina oficirjev Združenih narodov. Ti vojaki, kot predvideva Vanceov plan, niso del kontingenta UNPROFOR, ampak pripadajo misiji UNMO (United t^ations Military Observers). To Pa zaradi tega, ker je okupirano Področje na jugu Hrvaške etnično Popolnoma hrvaško. S tem so jugoslovanski generali uresničili dogovor, ki sta ga 29. julija na bri-anski fregati Avanger dosegla 3eneral JLA Strugar in hrvaški general Bobetko, kasneje pa podpisala Tudjman in Čosič v Ženevi, icer pa je vodja srbske krajine zhodna Hercegovina Vučurevič
K hitrejšemu izboljšanju razmer bo prispeval umik JA s Prevlake
V Dubrovniku spet življenje
večkrat grozil, da bo sam s svojimi silami ponovno napadel Dubrovnik, v slučaju, da se bo jugoslovanska vojska res umaknila iz Dubrovnika. Nihče pa ne jemlje preveč resno te grožnje. Izjema so Dubrovčani. »Ne smemo podcenjevati tega, kar so zmožni početi ti divjaki,« nam pripoveduje pisatelj Fedja Šehovič, »Vučurevič je
pred vojno dobro služil s tem, da je s svojim kamionom prevažal drva na trg v Dubrovnik. Naenkrat smo izvedeli, da je prav on vodil četnike, ki so z minometalci tolkli po našem mestu. Nekoč so ti ljudje živeli od bogastva, ki ga je Dubrovnik ustvarjal, zdaj pa bomo prav gotovo z njimi pretrga-
li vse zveze. Niti največji humanist ne more od nas zahtevati, da po tem kar smo pretrpeli, ponovno vzpostavimo stike s temi barbari.«
Čeprav je situacija na dubrovniški fronti že skoraj štiri mesece popolnoma mirna, mesto še ni zaživelo. Življenje se po znamenitem Stradunu (na sliki) in po drugih prekrasnih ulicah s težavo prebija na plan. Občuti se neko čudno depresivno razpoloženje. »Pravzaprav nimamo nobenih razlogov za veselje,« nas je podučil Šikič, »dubrovniška ekonomija je praktično na psu. V mestu imamo skoraj 19 tisoč beguncev, kar predstavlja od 30 do 40 odstotkov vsega našega prebivalstva. Večina hotelov je poškodovanih, vsi gostinski objekti so še zmeraj zaprti, ker ni turistov. Sicer smo prepričani, da se bo Dubrovnik v dveh ali treh letih ponovno postavil na noge. Potrebujemo pa kredite, da bi lahko financirali obnovo.« Tovrstna usmeritev pa je lahko dvorezna. O tem nam je govoril neki ugledni dubrovniški gospodarstvenik, ki pa želi ostati anoni-
men: »Jemanje kreditov je najkrajša pot za obnovo hotelske industrije v Dubrovniku. Je pa izjemno tvegana, ker banke, bodisi hrvaške kot tuje, kot jamstvo zahtevajo, da kdor jemlje kredite, hipotekira določene nepremičnine. V slučaju, da se politično-vo-jaška situacija umiri, bi lahko dubrovniški hoteli te kredite odplačali celo v dveh treh letih. Če pa, bognedaj, vojna ponovno vzplamti, lastniki hotelov ne bodo mogli odplačati hotelov, ki bodo tako postali last bank. Zna se zgoditi, da bo Dubrovnik, prvič v zgodovini, postal last tujcev.«
V mestu so posledice večmesečnega topniškega obstreljevanja več kot očitne, čeprav so prebivalci odstranili vse ruševine in tam, kjer je bilo mogoče, popravili škodo. Restavriranje spomenikov se je že začelo. Zanjo skrbi Zavod za obnovo spomenikov kulture, ki so ga ustanovili leta 1979 po potresu, ki je takrat prizadel južno Dalmacijo. »Za obnovo spomenikov«, nam je pripovedoval Sikič, »lahko računamo na pomoč UNESCA in raznih mednarodnih donatorjev. Naši restavratorji spadajo v sam svetovni vrh stroke, tako da smo glede restavriranja brez skrbi. Žal pa nobeno popravilo ne more biti enako originalu, tako da bodo agresorji imeli na vesti tudi to škodo, ki so jo prizadeli celotnemu človeštvu.« VVALTER ŠKERK
Ameriški veleposlanik P. Secchia odprl novi sedež konzularne agencije
»ZDA želijo ohraniti in okrepiti tradicionalno sodelovanje s Trstom«
Poseg. mag. Kaučičeve na mednarodni konferenci
Kateri mehanizmi vodijo
VV	•	1	vve
v opuščanje slovenščine
»ZDA imajo že od nekdaj zelo tesne stike s Trstom. Pred skoraj dvesto leti, točneje leta 1797, so odprle konzulat v njem. Po drugi svetovni vojni smo Svobodno tržaško ozemlje soupravljali v okviru Zavezniške vojaške uprave. Zdaj imamo vrsto stikov bodisi s tržaškim pristaniščem, bodisi s tržaškimi znanstvenimi ustanovami, ki postajajo vse večjega mednarodnega pomena. V bodoče nameravamo te stike še okrepiti in prav zato bo od danes okrepljena tudi naša konzularna agencija, ki od leta 1986 nadomešča ameriški konzulat v Trstu.«
Tako je povedal ameriški veleposlanik Peter Secchia, ko je včeraj dopoldne govoril predstavnikom tržaškega političnega, gospodarskega in sploh javnega življenja v zborni dvorani Tržaške trgovinske zbornice. Secchia je v naše mesto prišel v okviru proslavljanja 500-letnice odkritja Amerike, pa tudi oziroma predvsem zato, da bi slovesno odprl novi sedež Združenja Italija-ZDA in ameriške konzularne agencije v Ul. Roma 15. Konzularni agent s povečanimi pristojnostmi bo dr. Paolo Bearz, ki je v preteklosti že opravljal podobne naloge. Veleposlanik Secchia je dejal, da imajo ZDA namen tudi drugod odpreti namesto konzulatov takšne agencije, očitno tudi zaradi manjših režijskih stroškov. Vsekakor pa je izrazil prepričanje, da bo naše mesto v bodočnosti odigralo še veliko vlogo, zlasti v sodelovanju z vz-
hodnoevropskimi državami, v katerih se zdaj uveljavlja tržno gospodarstvo.
Ameriški veleposlanik se je med svojim tržaškim obiskom nekajkrat pohvalil, da je držal obljubo, ki jo je dal pred dvema letoma, ko je bil prvič v našem mestu, in dosegel, da je k nam priplula letalonosilka Saratoga.
Na naše vprašanje, ali je treba prisotnost ameriškega bojnega ladjevja v naših krajih povezati z vojno na Balkanu, je Secchia dejal, da s prisotnostjo svoje mornarice ZDA želijo predvsem na simboličen način okrepiti stike prijateljstva z našimi kraji.
Bolj zgovoren je v tem smislu bil poveljnik 6. ladjevja, admiral Joseph Lopez, ki je spremljal Secchio in tudi sam govoril na srečanju v Trgovinski zbornici. Lopez je povedal, da je ameriška mornarica v Jadranu zato, da bi nadzorovala pošiljanje humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu v vojni na Balkanu ter da bi v sodelovanju z Italijo in drugimi zaveznicami NATO-pakta jamčila za izvajanje sklepov Organizacije združenih narodov. Lopez je vsekokor opozoril, da gre za zapleteno situacijo, za katero ni preprostih rešitev, poleg tega pa da ne gre pozabiti, da je Sredozemlje kot »vulkan, pri katerem nikdar ne veste, kdaj in kje bo izbruhnila nova kriza«.
Srečanje v Trgovinski zbornici je vodil njen predsednik Tombe-si, udeležili pa so se ga predsednik Dežele Turello, prefekt Viti-ello, tržaški župan Staffieri in drugi predstavniki oblasti. Mnogi izmed njih so se udeležili tudi obiska letalonosilke Saratoge, ki je privezana pri 7. pomolu. Letalonosilko spremljata križarki Thomas S. Gates in Biddle, do nedavnega pa je bila pri 7. pomolu privezana helikopterska letalonosilka Iwo Jima.
Mag. Majda Kaučič-Baša s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu se je udeležila 2. mednarodne konference o ohranjanju in izgubi manjšinskih jezikov, ki je bila na Nizozemskem. Ohranjanje manjšinskih jezikov je ena od temeljnih raziskovalnih smeri sociolingvistike; njen začetnik in utemeljitelj, Joshua Fis-hman, je bil glavni poročevalec tudi na znanstvenem sestanku. Konferenca je obravnavala vprašanja ohranjanja jezika pri avtohtonih etničnih manjšinah in pri priseljenih skupnostih, disciplinski pristopi pa šo bili lingvistični (vloga področij jezikovne rabe pri ohranjanju jezika; strukturni vidiki izgube jezika,-psiholingvistične in sociolingvis-tične razlage za ohranjanje oz. .izgubo jezika), jezikovnopolitični (jezikovna politika v različnih državah; jezikovni pluralizem in jezikovna asimilacija,- odnos večinske in manjšinske skupnosti do ohranjanja manjšinskega jezika,- manjšinski jezik in kultura v izobraževalnih programih različnih držav; vloga javne uprave in manjšinskih skupnosti pri šolski politiki) ter pedagoški (oblike dvojezičnega izobraževanja; razmerje med prvim in drugim jezikom v učnih programih).
Raziskovalka Slorija je na konferenci predstavila družbeno-jezikovno problematiko Slovencev v Italiji. V referatu o kodni izbiri pri tržaških Slovencih je razložila nekatere družbene in psihološke mehanizme, ki odlo-
čajo o tem, kdaj bodo pripadniki slovenske manjšine uporabljali manjšinski, kdaj večinski jezik -mehanizme, ki v skladu z njenimi ugotovitvami vodijo v opuščanje slovenščine.
Prispevek bo objavljen v zborniku mednarodne konference s posebnim poudarkom, saj predstavlja v sociolingvistiki izviren znanstveno metodološki pristop, ki je vzbudil zanimanje udeležencev. Problematika naše skupnosti in asimilacijski pritiski, katerim je podvržena, so tako dobili označitev v priznanem znanstveno mednarodnem kontekstu.
Mladinsko nelagodje na današnjem posvetu
Mladinsko nelagodje in šolski osip je osrednja tema posveta, ki ga na Pomorski postaji prirejata danes tržaška pokrajina in šolsko skrbništvo in ki se ga bo udeležil tudi podtajnik pri šolskem ministrstvu Giuseppe Matulli.
Na posvetu bodo analizirali podatke, ki so jih zbrali v treh tržaških šolskih okrajih, in sicer v 16., 17. in 18.; gre za številčni prikaz osipa v višjih srednjih šolah na Tržaškem, ki ga je objavila tržaška pokrajinska uprava. Položaj je zelo zaskrbljujoč, pravijo pobudniki posveta, ki se ga bo udeležilo veliko poročevalcev.
Bordon v vrhu »Demokratičnega zavezništva«?
Tržaški poslanec VViller Bordon ima resne možnosti, da postane vsedržavni koordinator novoustanovljenega Demokratičnega zavezništva. Govori se, da bi v tem primeru Bordon dokončno zapustil Demokratično stranko levice, medtem ko je trenutno član mešane poslanske skupine. Bivši miljski župan je bil izvoljen v parlament na listi DSL, ki je pristopila v »Demokratično zvezo Trst za Evropo«.
Demokratično zavezništvo so ustanovili v Rimu na pobudo nekaterih predstavnikov DSL, PRI in PSI ter še nekaterih drugih naprednih gibanj. Zavezništvo se zavzema za korenito reformo vo--lilnega sistema in bo najbrž v prvi osebi sodelovalo na upravnih volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad v nekaterih velikih italijanskih mestih.
V pristanišču konec protesta
Protestna akcija se je v tržaškem pristanišču včeraj še nadaljevala, po zagotovilih sindikalnih predstavnikov pa bi se moralo zaključiti danes, ob 6. uri. Pristaniščniki se namreč ne strinjajo z vladnim odlokom o preureditvi delovanja italijanskih pristanišč. V preteklih dneh so izpeljali že več protestnih akcij in se srečali s predstavniki pristojnih oblasti, da bi se položaj premaknil z dosedanje mrtve točke.
Skoraj vsa dejavnost je bila torej včeraj v pristanišču zaustavljena, že včeraj pa je bil tudi sklenjen dogovor za opravljanje nekaterih nujnih opravil, kot je na primer raztovarjanje sadja. Pristaniščniki so vsekakor pozitivno sprejeli ta prvi znak, ki naj bi privedel do tega, da bi se celotna zadeva lahko rešila v najkrajšem času.
Stavka se bo torej zaključila danes zjutraj, razprava o vlogi pristanišča in kompanije, ki v njem deluje, pa se bo še nadaljevala glede na važnost, ki jo pristaniški sektor v svoji celoti ima za celotno tukajšnjo gospodarsko stvarnost.
Ni treba posebej poudarjati, da je konec sporov v pristanišču gotovo pozitivna vest, ker ne gre pozabiti na splošno krizo, ki jo preživlja krajevni gospodarski sektor; število odpustov z delovnih mest je namreč doslej bilo zelo visoko.
Pečenik: Terapevtski center ne sme biti politični problem
Dolinska občinska uprava bo v prihodnjih dneh priredila javno skupščino o vprašanju lokacije terapevtskega centra za uživalce mamil, ki ga nameravajo zgraditi med Žavljami in Frankovcem. To nam je uradno potrdil župan Marino Pečenik, ki je rekel, da bo občinski odbor posredoval javnosti in seveda predvsem krajevnemu prebivalstvu vse potrebne informacije o tem vprašanju, ki nikakor ne sme postati predmet političnih špekulacij in podobno. Pečenik je imel očitno v mislih precej hud napad, ki ga je v zvezi s tem problemom pred dnevi naslovil na dolinsko upravo predsednik Ustanove za industrijsko cono (EZIT) Franco Tabacco. EZIT je lastnik zemljišča v »dolinskih br-dih«, kjer namerava skupnost S. Martino al Čampo zgraditi svoj terapevtski center.
Pečenik nam je še povedal, da Občina podrobno proučuje prve projekte, ki jih je predložil vodja omenjene terapevtske skupnosti duhovnik Mario Vatta. Slednji je v neki izjavi svoj čas poudaril, da ne misli zgraditi tega objekta proti volji domačega prebivalstva, dolinska uprava pa s svoje
strani noče, da bi vprašanje zadobilo politične razsežnosti, na katere očitno zelo računajo nekateri tržaški krogi.
Proti načrtovani lokaciji terapevtskega centra za uživalce mamil so pred kratkim nastopili prebivalci Žavelj in Frankovca. V peticiji, ki so jo poslali občinski-upravi (podpisalo jo je več kot tristo ljudi), ugotavljajo, da je načrtovana lokacija neposrečena, saj bi med drugim ustvarila kopico problemov in težav domačemu prebivalstvu. Podpisniki peticije ugotavljajo tudi, da problem mamil v dolinski stvarnosti ni tako pereč in razširjen kot drugod v državi, zato smatrajo, »da bi pobuda z značilnostmi odprtega rehabilitacijskega centra razširila in ne rešila problema uživanja in razpečevanja mamil«.
Predsednik EZIT je v svoji izjavi poudaril, da Občina ni nikoli izkazala nasprotovanja za terapevtski center, a kvečjemu razumevanje. Tabacco je dal tudi razumeti, da bi morebitno nasprotovanje Občine do tega projekta postavilo v dvom nadaljnje sodelovanje in odnose med dolinsko upravo in Ustanovo za industrijsko cono.
Odprli so jo v soboto na sedežu SPI-CGIL pri Sv. Ivanu
Fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč
Na pobudo Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED so v soboto zvečer na sedežu SPI-CGIL pri Sv. Ivanu odprli dokumentarno razstavo o grozotah nacističnih lagerjev z naslovom "Spomin na deportacije". Razstava, ki bo odprta do konca oktobra, je pritegnila že na otvoritvi veliko obiskovalcev, med katerimi so bili bivši deportiranci in predstavniki antifašističnih in borčevskih organizacij. Po kratkem pozdravu tajnice sve-toivanskega sedeža, sta o pomenu razstave spregovorila predsednik ANED Ferdinand Zidar in predstavnik SPI CGIL za Sv. Ivan Livio Cusma. »Naše združenje,« je med drugim dejal Zidar, »je že izrazilo odgovornim oblastem svojo zaskrbljenost zaradi izzivanj in napadov nacističnih skupin v raznih državah Evrope, pa tudi pri nas.« Naštel je vrsto po-
bud, ki jih združenje pripravlja v raznih krajih Italije, mnoge tudi v naši deželi, da bi javnost opozorilo na nevarnost novih pojavov nacifašizma.
Drugi govornik se je zaustavil pri vprašanju velikega pomena takšnih razstav in pobud, ki naj dovolj nazorno poučijo mladi rod o tem, kaj je pomenila zadnje vojna, kaj sta pomenila nacizem in- fašizem in kakšne so naloge mladih, da obranijo svet pred temi strahotami.
Pod slikami z dvojezičnimi napisi, je tudi verz, ki ga je naš igralec Stane Raztresen zapisal v svoji pesnitvi, posvečeni tržaški Rižarni: »Ko bodo potomci žrtev in zločincev obiskovali te kraje in Rižarno, se bratsko za roko držali, tedaj bodo tu gnezdili beli golobi miru, ki bodo leteli v siju svobode, brez groze in stranu.«
N. L.
V Nabrežini ustanoviti novo službo za odpravljanje gabaritnih odpadkov
Spoštovanje okolja je, posebno v zadnjih letih, zelo občuteno, vendar se tega vprašanja ni moč lotiti brez prehodnega poskusa rešitve »problema odpadkov«, ki bremeni še zlasti sodobne družbe.
Za prispevanje četudi zelo skromnega deleža k izboljšanju zaščite okolja, je Občina Devin Nabrežina pred kratkim ustanovila - v sklopu Sektorja za smetarsko službo - novo službo za nabiranje in odpravljanje gabaritnih odpadkov, ki so združljivi s trdimi mestnimi odpadki.
V to kategorijo sodijo vsi odpadki - ki jih je bilo doslej težko odstraniti - na primer trajne potrošniške dobrine hišne opreme, domače in splošne uporabe (elektrogospodinjski stroji, pohištvo, žimnice) ter razne embalaže, kartonaste škatle, leseni zaboji, ipd., ki so bili doslej zapuščeni vsepovsod in tako skazili podobo teritorija.
Za zbiranje tovrstnih odpadkov je ustanovljeno posebno zbirno središče pri občinskem Centru za razne službe, v bližini občinske telovadnice.
Gabaritne odpadke lahko brezplačno pripelje sleherni krajan na zbirni center v Nabrežini, vsak delovnik, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure.
Pri zbirnem centru sta v ta namen nameščena dva kontejnerja za odpadke, s kapaciteto do 35
kubičnih metrov, ki jih bo vsak mesec odstranjevalo sprecializirano, z Občino konvencionirano podjetje.
Ob zgoraj navedenih dnevih in urnikih bo na mestu prisoten občinski uslužbenec, ki bo nadzoroval reden potek službe ter skrbel, da bi ne puščali nevarnih, oz. toksičnih in škodljivih odpadkov, takih, ki jih zakon ne dopušča.
Prepovedano je puščanje gabaritnih odpadkov na cestah, pločnikih in v bližini zabojev za zbiranje odpadkov. Na škodo kršilcev predvideva zakon ostre sankcije.
Uprava, sklicujoč se na občutljivost vseh kraje-nov občine Devin-Nabrežina, vabi prebivalstvo k spoštovanju navedenih postopkov in predpisov za ohranitev čistejšega in manj onesnaženega ozemlja.
Okolje bo čedalje primernejše za življenje, če bo deležno ustrezne mere spoštovanja in če ga bo moč zaščititi od prelahkih vsakodnevnih dokazov nemarnosti.
Z ustanovitvijo te nove službe namerava devin-sko-nabrežinska občinska uprava storiti prvi korak k splošnemu izboljšanju na področju mestne smetarske službe, kar je že nekaj časa neodložljiva nujnost.
Kandidata za vstop v odbor tudi Slovenca Košutova in Peterlin
Jutri prvi poskus na Pokrajini za izvolitev novega predsednika
Pred današnjo sejo deželnih svetovalcev PSI
Carbone je spet potrdil umik iz deželne vlade
Usoda pokrajinske uprave visi na nitki in komisarska uprava vse bolj trka na vrata. Na jutrišnji seji pokrajinskega sveta bo prišlo morda do odločilnega poskusa za izvolitev novega odbora, za katerega pa je nujno potrebnih 13 glasov. Koalicija krščanskih demokratov, socialistov, Demokratične zveze, zelenih, Slovenske skupnosti in republikancev namreč razpolaga trenutno le z 12 glasovi in zato vneto išče še en glas. Ta podpora bi v tem trenutku lahko prišla s strani Stranke komunistične prenove, ki bo najbrž jutri odločilna za izvolitev novega odbora. Zakonski rok za oblikovanje uprave zapade vsekakor v petek opolnoči in v primeru nesklepčnosti na jutrišnji seji, obstaja še možnost za sklicanje skupščine v četrtek ali -kot rečeno- v petek.
Koalicija dvanajstih svetovalcev bo za predsednika predlagala republikanca Rossija, v odbor pa naj bi pristopila tudi Slovenca Nives Košuta in Ivan Peterlin. Zeleno listo bi zastopala svetovalka Donatella Ferrante, socialisti in demokristjani bi v upravo predlagali zunanje odbornike. Stranke, ki so podpisale ta dogovor so ob nekaterih sličnih programskih izhodiščih, mnenja, da bi bile volitve v tem trenutku popolnoma nepotrebne. Novost te koalicije bi bila izključitev Liste za Trst, ki je povedala, da noče sodelovati z zelenimi in z Demokratično zvezo. Po dolgem času bi bila v pokrajinsko upravo spet izvoljena dva slovenska predstavnika.
Jeziček na tehtnici bo vsaj na jutrišnji seji SKP, s katero pa so do sinoči morebitni novi zavezni-
ki imeli le neformalne stike. Načelnik skupine SKP Spetič je ponovil stališče, da komunisti v tej pogojih ne morejo sprejemati politične bigamije PSI in KD, ki na občini solelujeta v izrazito desničarski upravi, na pokrajini, ker se očitno bojijo volitev, pa iščeta drugačna politična zavezništva.
Ni rečeno, da bo jutrišnji poskus zadnji za izvolitev novega pokrajinskega odbora. Če bo spodletela poteza republikanca Rossija, obstajajo še nekatere možnosti, da se uprava izogne razpustu skupščine in torej komisarski upravi. V tem primeru bi se v politični igri znova znašli listarji in liberalci ter najbrž tudi fašisti, ki so povedali, da bodo podprli vsakršno koalicijo brez nekdanjih komunistov, zelenih in SSk.
Nekateri vsekakor še upajo tudi v podpodo Severne lige. Bossijevi somišljeniki v pokrajinski skupščini so na nek način pokazali, da bi bili pripravljeni pristopiti v odbor, a le pod pogojem, da dobijo predsednika in proračunsko od-borništvo. Bojijo pa se reakcij pokrajinskih voditeljev, ki so za strogo opozicijsko usmeritev. Liberalci pa ne morejo več nikamor brez Liste, ki jim je obljubila povezovanje na junijskih deželnih volitvah.
Politični položaj je, kot vidimo, skrajno negotov. Petstrankarsko zavezništvo s kandidatom za predsednika Rossijem bo danes popoldne po zadnjih posvetovanjih (najbrž tudi s SKP) predložilo program in kandidatno listo za nov odbor.(st)
Deželna svetovalska skupina PSI bo na drevišnji seji sklepala o napovedanem odstopu odbornika Gianfranca Carboneja iz deželnega odbora, do katerega bi moralo priti v kratkem, morda že ta teden. Carbonejeva napoved je naletela znotraj PSI na precej različne odmeve in ocene, posebno v furlanskem delu stranke, kjer se nekateri bojijo, da bi ta odbornikova poteza celo sprožila krizo Turellovega odbora.
Carbone je včeraj znova poudaril, da ima odstop iz deželnega odbora politične in ne osebne motivacije. Po njegovem je treba odločno obračunati z dosedanjim (preživelim) sistemom, kar zadeva PSI pa je treba stranki vrniti v marsičem izgubljeno verodostojnost. Obračun s preteklostjo bo po
Včeraj predstavili javnosti informatiziran fotografski arhiv tržaške rodbine Wulz
Na sedežu deželnega odbora na Trgu Unita so včeraj dopoldne predstavili tematski imenik fotografskega arhiva tržaške rodbine fotografov Wulz. Gre za približno 9 tisoč slik tržaške stvarnosti in ljudi v letih od 1860 do 1980, ki jih je uredilo specializirano podjetje Alinari iz Firenc. Slike so preslikane na mikrofiše in opremljene z didaskalijami, ki povedo, kdo in kaj je na posnetku, ter urejene v informatiziranem arhivu, tako da si kopije lahko priskrbi vsakdo, ki je zanje zainteresiran.
Tematski imenik sta predstavila deželni odbornik za kulturo Antonini-Canterin in predsednik družbe Alimari De Polo. Antonini-Canterin je izrazil zadovoljstvo, da je ureditev fotografskega arhiva rodbine Wulz zaključena, saj predstavlja veliko bogastvo za
poznavanje tržaške preteklosti. Giuseppe, Carlo, Ma-rion in VVanda Wulz so namreč ujeli v svoje fotografske kamere pomembne obraze in trenutke v tržaški zgodovini, pa tudi prizore iz vsakdana, ki so posebno dragoceni za razumevanje življenja naših prednikov. Deželni odbornik je povedal, da se deželna uprava zdaj zavzema za to, da bi v FJK nastalo več takšnih arhivov, ki bi jih med seboj povezali na način, ki ga omogoča sedanja tehnologija, tako da bi bili dejansko uporabni vsem. Tudi ta deželni fotografski arhiv bi morala urediti družba Alinari.
Včerajšnje predstavitve se je udeležil tudi tržaški občinski odbornik za kulturo Perelli. Opozoril je, da je občinska uprava pred nedavnim priredila razstavo del fotografske rodbine Wulz.
Film kot pomagalo za opredelitev uporabe zelenih mestnih površin
Evgen Kalc
Kmetijska zadruga Sv. Pantalejmuna prireja filmsko pobudo»01tre il Giardino«: gre za prikaz problematike izkoriščanja zelenih površin s pomočjo petih filmov. Prireditev se bo začela jutri ob 16. uri v kinodvorani Alcione z javno razpravo o upravljanju zelenih urbanih površin. Poročila bodo imeli Giuseppe Vittigli z deželnega ravnateljstva za delo, obrtništvo in kooperacijo, Vladimir Vremec z občinskega oddelka za zelene površine, ki bo govoril o pobudah in programih tržaške občine ter Franco Rotelli, ki je koordinator departmaja za umsko zdravje in bo govoril o komprenzoriju Sv. Ivana.
Namen pobude je oceniti važne novosti, ki jih prinaša nova zakonodaja o socialni kooperaciji, analizirati načrte tržaške občine o zelenih površinah in vse skupaj povezati glede na namembnost svetoivan-skega komprenzorija. To področje je namreč že predolgo časa prepuščeno samemu sebi in zaradi svoje zgodovine in ambientalne vrednosti lahko postane velik laboratorij »možnih izbir«, ki naj bodo v korist mesta.
Omejitve na cesti Bazovica-Padriče
Zaradi del za napeljavo plina bodo za nekaj časa delno zaprli pokrajinsko cesto Bazovica-Padriče, in sicer odsek med bazoviškim pokopališčem in padriško cerkvijo. Da ne bi povsem onemogočili prometa, so pokrajinski upravitelji sklenili, da bo pokrajinska cesta Gropada -Bazovica začasno enosmerna, in sicer tako, da se bo lahko promet po njej odvijal samo v smeri iz Gropade v Bazovico. Na tej cesti bo tudi prepovedano parkiranje avtomobilov na obeh straneh cestišča, poleg tega pa bodo uvedli omejeno hitrost 50 kilometrov na uro.
Na Padričah in v okolici se je včeraj hitro razširila vest, da je po daljšem bolehanju v 83. letu starosti umrl ugledni domačin Evgen Kalc. Bila so leta, in ne še tako daleč nazaj, ko smo se pogosto ustavljali na njegovem prijaznem in vedno gostoljubnem domu na gropajski cesti, da smo se pogovorili o tem in onem, o velikih in drobnih rečeh našega vsakdana in popili z njim kozarček tistega iz domačih brajd. Evgena je zanimalo vse in, čeprav brez velikih šol, se je znal o vsakem vprašanju pogovarjati in razmišljati trezno, razsodno in globokoumno, kajti njegova velika šola je bilo življenje samo, trdo, delovno, borbeno, zasidrano v naši zgodovini in sedanjosti in aktivno v naši skupnosti.
Evgen se je rodil na Padričah 23. junija 1909 in na Padričah tudi bival vse življenje razen tistega kratkega vmesnega medvojnega obdobja in takoj po njem, ko je partizanil po širni Primorski čez Kras tja do koničastega Krna in še nekaj malega po vojni, ko je delal v reški ladjedelnici.
Prvi poduk je dobival v domači osnovni šoli. Nadarjen kot je bil in
Prekupčevanje z orožjem: tri aretacije v naši deželi
Drevi v Nabrežini večer posvečen kraškemu svetu
Drevi ob 20.30 bo v dvorani Igo 9ruden v Nabrežini zanimiv večer posvečen Krasu, ki ga prirejata »Krožek 1991« in Kulturno društvo Igo Gruden. Na njem bodo namreč prikazali literarna dela (odlomke bodo brali v originalnem jeziku), ki na različne na-eine izražajo bogato in raznoliko Povezanost s kraškim svetom in s tukajšnjimi kulturami. Na večeru bo nastopil tudi domači dekliški Pevski zbor Igo Gruden, celoten spored pa se bo odvijal pod ges-°rn »Koraki med kraškim kačjem«.
V izvirnih jezikih bodo brali dela, ki z različno občutljivostjo lzražajo bogate in istočasno kompleksne odnose s kraškim teritori-leiu in njegovimi kulturami. Mi-jUnda Caharija in Patrizia Vascot-t° bosta podali odlomke ie del 2pbe, Stuparicha, Slataperja, 9rudna, Kosovela, Depangherja, °elkla, Giottija, Žerjalove, To-mizze in Ferrarija.
Trgovanje z orožjem vseh vrst, ki ilegalno najde pot v tiste države, v katere nikakor ne bi smelo priti, je vsekakor zelo cvetoč in donosen posel. V mednarodno mrežo je nedvomno vpletena tudi naša dežela, ki je v skoraj neposredni bližini vojnih dogodkov: preiskovalci sicer strogo ločujejo razne preiskave in ne povezujejo raznih odkritij v isto celoto, vsaj zaenkrat. Na včerajšnji tiskovni konferenci je namreč videmski državni pravdnik Giorgio Caruso predstavil novinarjem operacijo, ki jo je vodil videmski oddelek Digosa in med katero so prijeli tri osebe, ki so jih obdolžili mednarodnega trgovanja s strateškim materialom in s helikopterji, ki bi jih lahko uporabili tudi v vojne namene. Kot so nekateri mediji že napovedovali, je med njimi tudi Tržačan, in sicer 54-letni arhitekt Daniele Cejner. Poleg njega so aretirali še 33-letnega turističnega delavca Andrea Boema iz Vidma
in 67-letnega bivšega mornariškega oficirja Sergia Defillo iz Genove.
Caruso je posebej podčrtal, da so preiskavo vodili izključno v naši deželi, in to že od januarja dalje in da ni vezana na druge. Sicer pa preiskava, kljub trem aretacijam, ki so jih izvedli že pred nekaj dnevi, še zdaleka ni zaključena. Niso namreč še prepisali vseh telefonskih razgovorov, ki so jih prestregli in ki so preiskovalce privedli na sled mednarodni mreži prekupčevalcev z orožjem.
Vse tri aretirance dolžijo, da so kršili ministrski odlok o nadzoru nad trgovskim dogovarjanjem o helikopterjih, ki bi jih lahko - z ustreznimi spremembami - uporabili v vojne namene in o stateš-kem materialu. Mreža, v kateri so aretiranci igrali vlogo posrednikov, naj bi bila usmerjena - kot piše v uradnem komunikeju - v »države, ki so pod embargom«.
od rojstva navezan na zemljo, je nameraval postati agronom, pa je zaradi domače revščine namesto v višje šole moral na cesto in na gmajne tolči »batudo« in z volovsko vprego voziti kamenje in gramoz v mesto za gradnjo pomolov in palač. Potem je bil nekaj let zidarski delavec in nazadnje višji cestar na Krasu vse do upokojitve sredi sedemdesetih let. V tem garaškem življenjskem obdobju si je brusil socialno zavest, narodnostno pa si utrjeval v rodni vasi kot navdušen pevec v domačem zboru skupaj z nerazdružlj ivim prijateljem Rafaelom Grgičem. Dokler niso nastopili mlajši, je bil tudi odbornik domačega prosvetnega društva »Slovan«, bil je odbornik Gospodarske zadruge, po vojni pa član izvršnega odbora Kmečke zveze in odbornik Kmečke bolniške blagajne, kjer je njegova tehtna beseda vedno imela svojo veljavo.
Ob kapitulaciji Italije se je čeprav že družinski oče odzval klicu Osvobodilne fronte in vstopil v 17. Gregorčičevo brigado, se z njo boril na Goriškem in v Benečiji, na Kobariškem in Cerkljanskem, na Trnovski planoti in na Vipavskem, občasno pa so ga zadolžitve privedle ilegalno celo v Trst.
Ob kmetovanju na domačem vzorno urejenem posestvu, takore-koč v sadnem, vinogradniškem in cvetličnem vrtu, pa je Evgen ob petju še posebej ljubil slovensko knjigo, slovensko čtivo, ob katerem si je bogatil svojo razgledanost ne le v kmetijski stroki marveč tudi v leposlovju in raznih družbenih temah, ki so ga vedno zanimale, kot ga je zanimalo vse kar se je dogajalo z našo zamejsko skupnostjo in v svetu.
Sredi šestdesetih let je prestal težko srčno operacijo, pa se je, mož klene narave, dobro popravil, se spet oprijel dela čeprav malo manj vpreženo, pa tudi še na kakšen izlet se je podal s Primorskim dnevnikom ali z našo kmečko organizacijo. Potem se mu je pred nekaj leti zdravje začelo slabšati in še tako odporna življenjska sila se je morala vdati neizprosnosti smrti.
Zdaj Evgena Kalca ni več, v zavesti in spominih svojih sovaščanov in vseh, ki so ga poznali, spoštovali in imeli radi, pa bo ostal človek, kakršnim se imamo zahvaliti, da »smo previhrali viharje«, kot je dejal partizanski pesnik, in ohranili za današnji in bodoče rodove slovensko prisotnost na teh tleh.
Počivajte spokojno, dragi Evgen.
JOŽE KOREN
Carbonejevem mnenju možen le s korenito reformo volilnega sistema, ki bi nudila državljanom možnost, da neposredno odločajo o političnih in o upravnih zadevah. Predstavnik PSI je tudi prepričan, da je sedanji volilni sistem, ki sloni na proporcionali, v prvi osebi odgovoren za »reciklažo« tudi neverodostojnih politikov. Tem je dana možnost, da s peščico strankarskih izkaznic (ali preferenčnih glasov) lahko vodijo politiko, ki je povsem nasprotna od tiste, ki so jo do včeraj zagovarjali.
Kaže, da je Carbone precej časa (zaman) zahteval sejo deželne svetovalske skupine, ki jo vodi Dario Tersar, glavni kandidat za njegovo nasledstvo v deželni vladi. Tersar in Carbone sta skupno z večino somišljenikov v deželni skupščini pred nekaj dnevi podpisala dokument, ki se zavzema za odstop vsedržavnega tajnika PSI Bettina Craxija.
■ V videmski bolnišnici je včeraj umrl 20-letni Tržačan Alberto Bi-loslavo, ki se je ponesrečil prejšnjo sredo. Alberto Biloslavo je opravljal vojaški rok v Vidmu. Prejšnjo sredo zvečer se je vračal v vojašnico, ko je izgubil nadzor nad fordom escortom in treščil v drevo na robu cestišča. Zaradi številnih poškodb so si zdravniki ob sprejemu v bolnišnico pridržali prognozo.
Zapustil nas je naš dragi
Evgen Kalc
Žalostno vest sporočajo žena Evgenija, sinova Adrijan in Dušan z družinama, sestri, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo.
Pogreb bo v četrtek, 22. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v padriško cerkev.
Padriče, 20. oktobra 1992.
Ob težki izgubi dragega očeta Evgena izreka Dušku Kalcu in svojcem iskreno sožalje
Slovensko kulturno gospodarska zveza
Ob smrti nonota izrekamo Tomažu in sorodnikom iskreno sožalje
odbor, kolegi in kolegice Narodne in študijske knjižnice
Ob smrti Evgena Kalca iskreno sočustvujejo z Evgenijo, Dušanom, Ad-rijanom in ostalimi svojci
Magda, Maruša, Mitja in Vojmir
Ob smrti Evgena Kalca sočustvuje z Duškotom
Tom Marc z družino
Marta in Sandor sočustvujeta z Duškotom in družino ob izgubi očeta Evgena.
Ob smrti očeta sočustvujejo z Dušanom
kolegi iz uredništva Primorskega dnevnika
Ob izgubi dragega očeta izrekajo najgloblje sožalje Dušanu in svojcem
direkcija in uslužbenci ZTT
Barkovljani so proslavili stoletnico svoje župnije
HlgSgM
V soboto popoldne je bila v domači cerkvi v Barkovljah dvojezična maša s petjem, s katero so se verniki iz Barkovelj spomnili 100-letnice ustanovitve domače župnije in ob tej priložnosti odprli tudi v župnijski dvorani razstavo mašnih knjig, raznih delov mašniških oblačil in slike iz zgodovine Barkovelj (na sliki - foto Magajna). Sobotna maša je pomenila tudi počastitev obletnice Bratovščine Rožnega venca.
Na svečanosti so maševali v italijanščini Giovanni Angeli in domači župnik Elio Stefanutti, v slovenščini pa g. Jože Špeh. Mašo je spremljalo slovensko in italijansko petje nabožnih pesmi, ki so jih zapeli barko vij anski pevci in mladi italijanski pevci, ki so spremljali svoje petje s kitaro in orglami. Slovensko petje je spremljal organist Andrej Pegan.
Ves dan v nedeljo si je razstavo ogledalo veliko domačinov, pa tudi vernikov iz okoliških krajev, (ni)
Za mednarodno sodelovanje med mladinskimi organizacijami
Predstavništvo slovenskih mladinskih organizacij v FJK se je pred nekaj dnevi na sedežu Slovenskega kulturnega kluba sestalo s članom Španskega mladinskega sveta Mariom Diazom Martinezem ter s predstavnico Nemškega mladinskega sveta Iris Brosc, ki sta se prejšnji teden udeležila Evropske konference o strpnosti v organizaciji Evropskih mladinskih svetov.
Udeleženca srečanje je najprej pozdravil koordinator za zamejska vprašanja pri Mladinskem svetu Slovenije Peter Rustja, nato pa so predstavniki Slovenske zamejske skavtske organizacije, Slovenskega kulturnega kluba, Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, mladih socialistov predstavili dejavnost slovenske mladine v zamejstvu.
S tem srečanjem so se predstavniki mladinskih organizacij Slovencev v Italiji prvič predstavili predstavnikom državnih mladinskih svetov, zaradi tega je bil tudi govor o možnostih sodelovanja manjšinskih organizacij na mednarodnem nivoju, in sicer preko nacionalnih mladinskih svetov.
Na sliki (foto Križmančič) sestanek predstavnikov mladinskih organizacij na sedežu SKK.
Pedagoški študij
Sindikat slovenske šole sporoča učiteljem, ki so se vpisali na Pedagoško fakulteto ljubljanske univerze, program študija ob delu za zamejske učitelje v okviru koprske enote, da bo prvo srečanje jutri ob 16. uri na stari o.š. Srečka Kosovela, Bazoviška 9/a v Sežani. Na srečanju bo stekel podrobnejši dogovor o poteku študija in izpolnitev vpisa na PF ter sprejem novih vpisov. Prinesite s seboj dve osebni fotografiji 4 krat 6 cm.
Po dogovoru o študiju bi začeli s prvim predavanjem glasbene vsebine, ki ga bo imel mag. Mirko Slosar, od 17. do 19. ure.
Za programiranje dela je važno, da se prvega srečanja udeležijo vsi zainteresirani učitelji.
razne prireditve
Čarodej Mario - Pogačnik ima v zalogi presenečenja za prisotne na večeru v KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27, v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni.
izleti
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu obvešča člane in prijatelje, da prireja v nedeljo, 25. oktobra, obisk pri katoliških izobražencih v Ljubljani. Srečanje bo povezano z vodenim ogledom Kočevske Reke in Kočevskega Roga. Prijave vsak dan dopoldne na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, tel. 370846.
Sindikat upokojencev CGIL Devin-Nabrežina prireja v soboto, 24. oktobra, izlet v Čedad - Castelmonte. Za informacije telefonirati na št. 200036 ali 200007.
___________prispevki_______________
Namesto cvetja na grob Ivanke Luxa in Guštin darujejo družina Taučer 50.000 lir ter družini Milič in Ferfolja 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku in Mar-gherita Viterbo 20.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
V	drag spomin na gospo Angelo Pur-gher vd. Bandi darujeta Pavla in Jože Vodopivec 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob 2. obletnici smrti drage Odlije Čer-njava daruje karlo 50.000 lir za SPDT.
Ob 6. obletnici smrti Vlada Turine se ga spominja žena Vanja in daruje 50.000 lir za Prosvetni dom Tabor, 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič, 50.000 lir za Glasbeno matico in 50.000 lir za Zadružni center za socialne dajatve.
V	spomin na prijatelja Pinota Cermel-lija daruje Stanko Čok 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
__________gledališča________________
Stalno slovensko gledališče
Gledališka sezona 1992/93
V četrtek, 22. t. m., ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Trstu ponovitev predstave HAMLET V PIKANTNI OMAKI. Abonma RED H.
Ponovitev v petek, 23. t. m., ob 16. uri za abonma RED I.
Prodaja abonmajev vsak delovnik od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, telefon 040/632664.
Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Jutri, 21. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Danes ob 16.30 ponovitev dela Car-pinterija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio.
Jutri ponovitev ob 20.30.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja - vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri bo v
Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo duo FEDERICO GUGLIEL-MO in JOLANDA VIOLANTE.
Na sporedu Mozart, Dallapiccola in Brahms.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta.
Gledališče Mlela
Tržaški jazzovski krožek
Tretji koncert bo na sporedu 25. novembra ob 20.45, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN.
Milje - Gledališče Verdi
V	soboto, 31. t. m., bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas.
razna obvestila
Multimedialni tečaj slovenskega jezika, jezik in kultura, začetna stopnja in izpopolnjevalna stopnja za narečno govoreče (integracijski tečaj). Organizira Kinoatelje z ljubljansko Filozofsko fakulteto, Slavističnim društvom in ACLI iz Trsta. Informacije in vpisovanja: Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635954.
SKD Vigred s sodelovanjem Rdečega križa iz Sežane organizira v društvenih prostorih v Šempolaju nabiralno akcijo zimskih oblačil, posteljnine, pralnih praškov, toaletnih pripomočkov in hrane za begunce iz BiH danes, 20., in jutri, 21. t. m., od 17. do 19. ure ter v četrtek, 22., od 15.00 do 17.30.
Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure.
Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu sklicuje danes, 20. t. m., ob 17. uri na sedežu sindikata upokojencev CGIL v Ul. S. Ci-lino 44 pripravljalni sestanek za počastitev padlih za svobodo ob priliki dneva mrtvih, ki bo tudi letos pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu.
Krožek 1991 in KD Igo Gruden organizirata literarni večer »Pogled na Kras skozi dela literarnih ustvarjalcev« danes, 20. t. m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Izbrane odlomke slovenskih in italijanskih avtorjev bosta brali Miranda Caharija in Patrizia Vascotto. Nastopil bo dekliški zbor Igo Gruden. Vabljeni!
Zimovanje in smučanje na Kobil od
28. decembra 92 do 4. januarja 93 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje do 28. oktobra v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141. Interesenti pohitite, ker je število mest omejeno.
___________čestitke______________
Okrogli rojstni dan GUŠTO GER-DOL praznuje, zato »na zdravje« mu zbor veselo zapoje.
Istočasno se TONČKI OZBIČ kozarec nalije in še nji napitnico zapoje - Zbor sv. Vincencija.
razstave
V	TK Galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja ADRIANA BONA. Urnik: od torka do sobote od 8.30-13 in
15.30-	19.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom Imago mundi et Italie".
V	gledališču Miela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LLA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Toffoleti.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 30.
t. m. je na ogled razstava slikarke SILVE FONDA.
V	palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti.
Na tržaškem velesejmu, Trg A. De Gasperi 1, je do 25. t. m. na ogled razstava o Antarktiki. Umik: vsak dan 8.30-13,
14.30-	18, ob nedeljah 10-17.30.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je razstava videa in grafik Matjaža HMELJAKA: VAJE ZA TIPKOVNICO IN EKRAN. Predstavitev Aldo Castelpietra. Vabljeni!
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure.
V	galeriji "Laboratorio P" - Ul. S. Ci-lino 16 - Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma.
V	galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI.
Tržaški občinski galeriji - Trg Unita - je na ogled do 28. t. m. razstava tržaškega slikarja Roberta TIGELLIJA.
Milje - V prostorih letoviščarske ustanove bo do 28. t. m. na ogled razstava čipk. Urnik: vsak dan 10-12, 17-19, ob nedeljah 10-12.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 20. oktobra 1992
VENDELIN
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 10.43 - Luna vzide ob
24.00	in zatone ob 14.05.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna sezona 92/93
Danes, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
STEFAN MILENKOVIČ
(violina)
Lidia Caenazzo (klavir)
Na sporedu: BACH, TARTINI, PAGANINI in DE SARASATE Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni KD.
Lanski abonenti imajo popust.
kino
ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 La citta della gioia, r. Roland Joffe, i. Patrick Swayze.
EKCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Alien III., r. David Fincher, i. Sigour-ney VVeaver.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King.
NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE II - 16.40, 18.20, 20.15, 22.15
Io speriamo che me la cavo, i. Paolo Villaggio.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00,
22.15	Indocina, i. C. Denevue. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Gi-
ochi di potere, i. Harrison Ford. MIGNON - 16.00, 18.45, 21.30 La caduta degli dei, r. Luchino Visconti.
EDEN - 15.30, 22.10 Susanna tutta pan-na... il gusto in bocca, porn., □ □ CAPITOL - 17.20, 19.40, 22.00 Cuori ri-belli, i. Tom Cruise, Nicole Kidman. LUMIERE - Festival latinsko-ameriškega filma: 10.00 Ganga Zumba, r. C. Die-gues; 11.45 Ouilombo, r. C. Diegues;
16.00	Omaggio a Fernando Birri;
18.15	La bruciatura di Giuda, r. R. Chalbaud; 20.00 Pueblo De Madera, r. J .A. De La Riva; 22.00 Lola, r. M. No-varo. Vstop prost.
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.15 Oltre il giardino.
RADIO - 15.30, 21.30 Maliziosi turba-menti df Eva, porn., □ □
Jutri, SREDA, 21. oktobra 1992
URŠKA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.40 najvišja 29 cm, ob 12.07 najnižja -11 cm, ob
17.15	najvišja 11 cm, ob 23.28 najnižja -32 cm.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Costanza Peinkhofer, Tommaso Sperti, Alberto Delise, Gabriele Mastrogiacomo, Lorenzo Padovan, Ester Gaggi, Giogia Fontana, Martina Co-lombin, Christian Tassini, Alessandro Miot, Silvia Dario, Teresa Šerpo.
UMRLI SO: 93-letni Albino Bassi, 47-letni Giovanni Mauro, 79-letna Nerea Majcen, 79-letna Giordana Gelovizza, 94-letna Ema Zanatta, 53-letni Giuseppe Cavallo, 84-letni Giuseppe Iursich, 82-letna Rosalia Krmac, 93-letna Cristina Role, 87-letna Irina Ivasincova, 62-letna Maria Ghersini, 101-letna Maria Sto-nitsch, 61-letni Ivo Parajano, 74-letni Ni-colo Trampuš, 84-letni Giovanni Scrib, 68-letna Silvana Umek, 81-letni Ilario Del Bello, 75-letni Ugo De Nuzzo, 70-let-na Maria Attardo, 87-letni Giovanni Hodnik.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12. oktobra, do nedelje, 18. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 255141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom O D
_________mali oglasi______________
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
PRIMARNA DRUŽBA išče mladeniča, pogoji: dinamičnost, opravljena vojaščina, srednjevišja izobrazba, italijansko državljanstvo, znanje slovenskega in angleškega jezika, mesečna plača. Ponudbe poslati na Publiest, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Primarna druž-
TRGOVINA s tehničnim blagom v Gorici išče vajenca z znanjem slovenskega jezika. Za informacije tel. na št. (0481) 530114.
ŠIVILJA in modelistka sprejema vse vrste dela: popravila in izdelava novih oblek, tudi moških. Za informacije tel. 299710 v večernih urah.
KNJIGOVODINJA z dolgoletno prakso išče službo, po možnosti part-time. Tel. ob večernih urah na št. 812309.
PRODAM R5, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. na št. 944005.
PRODAJAM avtomobil VW maggiolino v dobrem stanju. Tel. na št. 44411 oziroma 415969 - Peter.
PRODAM renault 5 G TL, letnik 86, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 231139.
KUPIM rabljeno spalnico in dnevno sobo po možnosti svetle barve. Tel. tajnica (040) 418697.
PRODAMO trgovino s športno opremo. Tel. 214685 vsak dan, razen ob nedeljah, od 14. do 15. ure.
PRODAJAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
STANOVANJE v centru mesta, 4 sobe, kuhinja in kopalnica, samostojno gretje, dajemo v najem za urade ali drugo. Ponudbe poslati na Publiest, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanje«.
DAJEMO v najem poslovne prostore s kletjo (36 + 22 kv. m) v središču Opčin. Tel. ob uri obedov na št. (040) 211385.
IZ ZDRAVSTVENIH razlogov oddajamo v najem dobro vpeljano trgovino z jestvinami na Krasu. Za informacije tel. na št. 362925, oziroma 362949.
NUJNO rabim pomoč za angleščino. Tel. ob večernih urah na št. 228475.
menjalnica	OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB	21. 10.		1992
TUJE VALUTE / NAKUP	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE / NAKUP	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar 		1280.—	Švicarski frank 		975 —
Nemška marka		880.—	Avstrijski šiling 		122.—
Francoski frank 		255.—	Norveška krona 		211.—
Holandski gulden		775.—	Švedska krona		230.—
Belgijski frank		42,—	Portugalski eskudo		9,30
Funt šterling 		2110,—	Španska peseta		11,50
Irski šterling		2260,—	Avstralski dolar 		880,—
Danska krona		223.—	HUF		12.—
Grška drahma		6,—	ECU		—
Kanadski dolar		1000.-	Slovenski tolar 		15.—
Japonski jen		10,50	Hrvaški dinar 		2,25
	■■■		
			
Pomembno mesto tudi za Založništvo tržaškega tiska
Slovenske knjige v Pordenonu na letošnjem sejmu Edit Expo
PORDENON — V soboto, 24. oktobra, bodo na sejmišču v Pordenonu odprli sejem z naslovom Edit Expo. Gre za sejem založništva in knjig, ki ga v tem kraju letos prirejajo že tretjič. Tako v Furlaniji-Julijski krajini kot v Venetu je kar veliko knjižnih založb. V italijanskem svetu je pomembna tudi pordenonska založba Studio Teši. Tudi v Vidmu se nekatere založbe ukvarjajo s splošno problematiko, ne le s tisto ozko lokalistično. V Venetu je več založb. Še zlasti tiste v Benetkah, Padovi in Veroni igrajo pomembno vlogo v italijanskem kulturnem svetu. Pordenon pa je nekako v sredini obeh dežel in zaradi tega je bila zelo posrečena izbira, da tu priredijo specializirani sejem, ki istočasno pomeni tudi soočanje med založniki. Letošnji sejem bo razdeljen v dvoje. Trajal bo od sobote, 24. do vključno ponedeljka, 26. oktobra, po prekinitvi med tednom se bo nadaljeval v petek, 30. in soboto, 31. oktobra. Poleg razstavnih prostorov, kjer bodo lahko ugotovili, kako bogata je založniška dejavnost v treh Benečijah, bodo v kongresni dvorani na sporedu tudi nekatera strokovna srečanja, kulturni večeri, skupščina knjigarnarjev iz treh dežel, predstavitve knjig.
Tudi letos bo prirejenih nekaj tematskih razstav. Zanimivost letošnjega sejma je uradna prisotnost Slovenije in njenega založništva. To je dokaz, da sejmarje in založnike iz severovzhodnega predela Italije zanima realnost v
njeni neposredni bližini, saj že sedaj načrtujejo, da bodo prihodnje leto na sejmu sprejeli Madžarsko.
Slovenija bo letos prisotna v osrednjem paviljonu, kjer bodo slovenske založbe pripravile razstavo najnovejših tiskov. Poseben poudarek bo na mladinski literaturi. V posebnem oddelku bodo na ogled tudi slovenske knjige, ki se tiskajo v drugih državah. Med te sodijo tudi knjige tiskane v Trstu in v Gorici ter na Videmskem. Sicer pa je ZTT že na prejšnjih dveh sejmih razstavljala svoje knjige tiskane v slovenskem ter italijanskem jeziku. V ponedeljek,
26. oktobra, bo na sporedu tudi recital slovenskih pesmi.
Slovenski prisotnosti na Edit Expo v Pordenonu je dan uradni pečat s prisotnostjo člana predsedstva, sicer pa pesnika in pisatelja Cirila Zlobca.
V tiskovnih poročilih in tudi v listu "Notizie - Fiera di Pordenone" je posvečeno precej važnosti tej slovenski prisotnosti. V omenjenem listu je na uvodnem mestu objavljen Zlobčev članek "La Slovenia e gli sloveni". Miran Košuta, ki si je zelo prizadeval, da je prišlo do te predstavitve slovenske knjige, je napisal članek z naslovom "Leditoria delle mino-ranze". (AWS)
Danes na valovih Trst A izpoved Vladimirjeva duša
Danes, torek, 20. oktobra, bo na valovih Radia Trst A na sporedu radijska izpoved za eno osebo Vladimirjeva duša, ki jo je napisal in režiral Janez Povše. Posebej zanimivo je dejstvo, da je edini izvajalec Vladimir Jurc. Zahtevno zgodbo o človeku s številnimi duševnimi obrazi, ki se kažejo v pričetku kot svoboda spreminjanja iz enega razpoloženja v drugega, podaja Vladimir Jurc z njemu znano izraznostjo in ostrino. Končno se
pokaže, da je običajna razdrobljenost za človeka škodljiva in junak igre počasi spoznava rešitev v lastni celovitosti, ki jo je mogoče doseči le s požrtvovalnim dejanjem za sočloveka. Zaključek je zaradi tega presenetljiv. Redakcija igre je bila v rokah Nataše Sosič. Dodati velja podatek, da je bila igra z avtorjeve strani napisana prav za njenega izvajalca, člana našega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Valentino za leto 1993
Znani italijanski stilist Valentino je v Parizu me drugimi predstavil tudi to obleko iz svoje kolekcije za leto 1993. Gre za bluzo iz prosojnega muslina s srebrnimi našitki ter za črne kratke hlače pod dolgim prosojnim krilom	(Telefoto AP)
■■■■■■
:
	
današnji televizijski in radijski sporedi
iiiiiliiliiiiiiiiiiiiliiill
RAI 1
^ RAI~2~
Eh.
RAI 3
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik in gospodarstvo
10.15	Nad.: II prato delle vol-pi, vmes (11.00) vesti
11.55	Vremenska napoved
12.00	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1
13.30	Dnevnik 1 in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...?'
14.30	Rubrika za avtomobiliste TG Uno Auto
14.45	Film: La figlia dello sce-icco (pust., ZDA 1956)
16.25	Nan.: Gli anni d'oro
17.55	V Parlamentu in vesti
18.10	Nan.: Mio zio Buck
18.45	Variete: Ci siamo? (vodi Gigi Sabani), vmes Almanah
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo)
22.30	Dnevnik 1
23.45	Dok.: I grandi viaggi di Linea verde
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Nanizanke in risanke
9.20	Rubrika: Verdissimo
9.40	Film: Primo applauso (kom., It. 1957)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	100 ključev za Evropo
13.50	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.25 Santa Barbara
15.15	Film: L avventuriero di Burma (pust., ZDA 1955, i. B. Stanwyck)
16.40	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.00	Vesti in iz Parlamenta
17.10	Nan.: Un caso per due
18.10	Športne vesti
18.20	Nan.: Hunter
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Un inviato molto speciale - Poli-ziotto per un giorno
22.05	TG 2 Dosje
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Dokumenti: Viaggio
7.00	Sat News, Tele video
11.50	Šport: tamburello
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr.odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Figaro qua, Fi-garo la
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Šport: mladinske igre,
16.00	rubrika o odbojki,
16.25	hitra hoja, 17.00 ženski nogomet
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
18.00	Dok.: Cvetje, živali in sanje (zadnji del)
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.05	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Telefono giallo (vodi C. Augias)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	Nan. Perry Mason: II
grande bluff (i. R. Burr) 0.30 Dnevnik in vreme
[*F
TV Slovenija 1
9.10	Zgodbe iz školjke
10.05	Šolska TV, Analitična mehanika, angleščina
11.05	Sedma steza (pon.)
11.35	Svetovalna oddaja: Divr jačina na domači mizi
12.00	Poročila
14.55	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah
15.35	Napovednik
15.40	Film: Mala prodajalna groze (dram., ZDA 1960)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Lonček kuhaj, 17.20 Zverinice iz Rezije, 17.35 Prvi uspehi, 17.40 nan. Den-ver, poslednji dinozaver, 18.00 Po belih in črnih tipkah
18.40	Mostovi
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Žarišče in Osmi dan
21.30	Nad.: Skupna dežela
22.20	Dnevnik, vreme in šport
22.45	Poslovna borza
22.55	Po stari Ljubljani
23.25	Napovednik
23.30	Sova, vmes nanizanki
0.40 Rubrika opolnoči 1.20 Film: Un treno per l'in-ferno (dram., Fr. 1983)	dentro un sogno 0.15 Filmske novosti 0.25 Neaplej pripoveduje	0.55 Variete: Fuori orario 1.05 Film: Roma Pariš Barcelona (dram., It. 1988)	Svež veter v starem gradu in nad. Največji potres v Los Angelesu
			
CANALE 5	RETE 4	ITALIA 1	ODEON
6.30 Aktualno: Na prvi strani	6.55 Aktualno: Telesveglia,	6.30 Pregled tiska	13.00 Nad.: Colorina
8.35 Variete: Maurizio Co-	vmes vsakih 30 min. od	6.40 Otroški variete: aktual-	14.00 Deželne vesti
' vdiicit;; mauiiziu
stanzo Show (pon.)
H.OO Nan.: I Jefferson
U.30 Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti)
13.00	Dnevnik TG 5
13.25	Aktualno: Sgarbi guoti-diani (vodi V. Sgarbi)
13.35	Variete: Non e la RAI
14.45	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
13-15 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.45 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi)
16.00	Otroški variete: risanke in kvizi
1° 00 Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
40.00	Dnevnik TG 5
40.25	Variete: Striscia la noti-
20.40	Film: II piccolo diavolo (kom., It. 1988, r.-i. Roberto Benigni, Walter Mat-
22.40	Nan.: I Robinson
3.10	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik 30 Spored non stop
7.00	dalje TG 4 vesti
10.00	Nad.: Marcellina, 10.30 Ines (i. A. Gutierrez)
11.00	Aktualno: A časa nostra (vodi Patrizia Rossetti)
11.40	TG 4 vesti
12.50	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nad.: Sentieri, 14.25 Maria (i. J. Martinez)
15.1	Rubrika o lepoti
15.25	Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre d'amore, nato TG 4 vesti
17.45	Aktualno: C eravamo tanto amati
18.00	Kviz: La cena e servita
18.55	TG 4 vesti
19.30	Nadaljevanka: Gloria
20.30	Film: Appuntamento al buio (kom., ZDA 1987, r. Blake Edwards, i. Kim Basinger, Bruce VVillis)
22.30	Kviz: Io, tu e mamma
23.15	TG 4 nočne vesti
23.30	Film: Un uomo da mar-ciapiede (dram., ZDA 1969, i. Dustin Hoffman)
nosti, variete, risanke
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 La časa nella prateria, 11.45 La donna bionica, 12.45 Magnum P.I.
13.45	Otroški variete: Risanke in Ciao ciao Street
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nan.: Poliziotto a guattro
zampe - Dove Rinty?
16.35	Varieteja: E' pericoloso troppo šport, 16.50 Twin Clips
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.55	Varieteja: Lo dici tu,
18.00	Mitico
18.25	Nan.: MacGyver
19.30	Odprti studio in šport
19.45	Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke
20.30	Film: Lady Havvke (fant., ZDA 1984, r. Richard Donner, i. Rutger Hauer, Michelle Pfeiffer)
23.00	Šport: Torkov priziv
1.00	Odprti studio
1.15	Pregled tiska
1.20	Nočni spored
14.30	Risanke
15.30	TV film: Piu pazzo di Cotton (kom., i. Jean Simmons)
16.15	Film: La cena delle beffe (dram., It. 1941, r. Ales-sandro Blasetti, i. Ame-deo Nazzari, C. Calamai)
18.00	Nadaljevanka: Mariana
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Prova d innocenza (krim., 1984, r. Desmond Davis, i. Donald Suther-land, Sarah Miles)
22.15	Deželne vesti
22.30	Film: Nudi in Paradiso (kom., 1983, i. C. Atkins)
TMC
8.30	Nan.: Batman, 9.00 In Kingstone-Dossier paura
10.00	Rubrika: ženska TV (vodi Carla Urban)
11.45	Nan.: Doris Day Show
12.15	Variete: Kosilo z Wilmo
13.00	TMC News - Šport News
14.00	Film: Ce sempre un do-mani (dram., ZDA 1945, r. Delmer Daves, i. John Garfield)
TV Koper
15.10	Nan.: Projekt NLP
16.00	TV novice - Oresedici
16.05	Otroški program
16.50	Nan.: Chicago Story
18.00	Slovenska kronika in Studio 2
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.25	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Crime Story
20.45	Film: Megle nad morjem (dram., It. 1944)
22.15	Vsedanes - TV Dnevnik
22.25	Slovensko prvenstvo v motociklizmu
22.45	Dok.: G. Segnatini
23.45	Nan.: Projekt NLP
TV Slovenija 2
15.00	Mednarodna obzorja
15.40	Sova, vmes nan. Brok-
klynski most, nad. Največji potres v Los Angelesu ter dok.
17.20	Svet proroča
18.00	Regionalni programi
19.00	Orion
19.30	TV dnevnik ORF
20.00	TV igrica: 16 črk
20.30	Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (20. epizoda)
21.00	Glasba, show in cirkus
21.55	Omizje
23.55	Svet poroča (pon.)
16.15	Variete: Arniči mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Vesti: TMC News
19.55	Otroški variete: Le favo-le di »Arniči mostri«
20.00	Nanizanka: Maguy
20.35	Glasbena oddaja: La piu bella sei tu - Italia contro il Resto del mondo (vodita Luciano Rispoli, Laura Lattuada)
22.35	Šport: S trike, ribolov na ekranu
23.05	Nočne vesti in vreme
23.25	Film: Llnfanzia di Ivan (dram., SZ 1962, r. Andrej Tarkovskij, i. K. Ilajev)
1.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
14.00	Rubrika: Zelena dežela
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.: Anna ed io
18.30	Nad.: Destini
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Belo in črno
20.30	Nan.: I giorni di Brian
21.30	Rubrika: Šport in šport
22.30	Nočne vesti
23.30	Ena rastlina na dan
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran (pon.); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert;
11.30	Odprta knjiga: Most na Drini (r. Marko Sosič); 11.45 Kantavtorji in šanso-njeji; 12.00 Otrok in igra; 12.20 Italijanska lahka glasba; 12.40 MePZ Podgora; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna^ kronika; 17.10 Mi in glasba: violinist Črtomir Šiškovič, pianist Igor Lazko; 18.00 Izpoved za eno osebo: Vladimirjeva duša; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.45 Spot; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za serenado; 21.05 Radijska igra; 21.55 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, vmes koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi-Prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Skupščinska kronika; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Turistična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Remember; 16.00 Popoldne ob 4.; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d -Italy; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Pati... boom; 19.00 C'-est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Skrbi kako poskrbeti za begunce iz BiH pred bližajočo se zimo
V novogoriški in ajdovski občini je nastanjenih okrog 1700 beguncev
Nadaljevanje vojne v Bosni, ki ji ni videti konca, podaljšuje tudi trpljenje tisočev beguncev, v glavnem žensk in otrok ter starejših oseb, ki so se pred nesmiselnim in uničujočem nasilju še lahko pravočasno umaknili iz danes žal v večini razrušene domovine in si poiskali zavetje pri sorodnikih in prijateljih, oziroma v begunskih taboriščih v Sloveniji, na Hrvaškem in v drugih državah.
Danes je težko napovedovati, kdaj se in če se bodo lahko sploh vrnili na svoje domove. Eno je gotovo: prihodnjo zimo bodo preživeli v izrednih razmerah, v begunstvu.
V novogoriški in ajdovski občini se nahaja skoraj 1400 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Začasna prebivališča so dobili v tako imenovanih zbirnih centrih oziroma pri zasebnikih, ki beguncem namenjajo veliko skrb in nove napore, ki so potrebni zaradi bližajoče se zime.
Begunce, ki so bili v župnišču v Lokovcu nad Čepovanom, so preselili v zbirni center v Desklah, kjer bo čez zimo zanje bolje poskrbljeno. V Desklah je tako sedaj
zbranih skupaj okrog 200 beguncev, po večini žensk in otrok. Žive v nekdanjih delavskih domovih gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine in anhovske industrije Salonit. V omenjenem zbirnem centru so beguncem zagotovili vse udobje, ki'j e mogoče ter tudi centralno ogrevanje. Ob tem omenjamo, da zbirni center v Desklah velja za najbolj urejenega v Sloveniji. Begunci, ki se nahajajo v nekdanjem dijaškem domu v Če-povanu — gre za 24 mater z otroki bodo tam ostali tudi čez zimo. Te dni popravljajo streho objekta, da bo le-ta kljuboval mrazu, za ogrevanje pa bodo uporabljali električne peči.
V novogoriški občini se pri zasebnikih nahaja okrog 350 beguncev in tudi zanje bo čez zimo poskrbljeno. Beguncem iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno dobili dom pri privatnikih, s hrano, oblačili in drugimi potrebščinami pomagajo tudi organizacije Rdečega križa, humanitarna katoliška organizacija Karitas in drugi dobrotniki.
Veliko skrb namenjajo beguncem tudi v Ajdovščini. V nekdanji
vojašnici Srečka Kosovela se jih nahaja okrog 600. Med njimi so matere z otroki, starčki, a tudi nekaj mlajših in zdravih beguncev, ki bi se morda lahko vrnili domov v Bosno in Hercegovino, kjer bi sodelovali v obrambi pred napadalci na njihovo domovino. Za begunce v bivši vojašnici sedaj napeljujejo centralno kurjavo — namestili bodo skupaj 200 radiatorjev za ogrevanje - dela pa bo financiral Mednarodni Rdeči križ. Tako je postalo jasno, da se napovedi in obljube o tem, da bodo skrb za begunski center v Ajdovščini prevzele nekatere muslimanske države oziroma njihove človekoljubne organizacije, niso uresničile.
V občini Ajdovščina je pri družinah okrog 300 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Zanje vzorno skrbijo — in tako bo tudi čez zimo — tisti, ki so jih sprejeli v svoje domove. Beguncem, ki se nahajajo pri družinah pa pomagajo tudi razne humanitarne organizacije, zlasti Rdeči križ Slovenije in Karitas.	(m.d.)
Nocoj uvod v gledališko sezono
V Verdijevi dvorani nastopa SSG z delom A. Nicolaja
Slovensko stalno gledališče začenja nocoj abonmajsko sezono v Gorici. Prva od sedmih predstav, ki so napovedane v okviru programa, bo zanimiva in pikra komedija Alda Nicolaja "Hamlet v pikantni omaki". S tem delom je SSG začelo novo sezono tudi v Trstu, (foto Križmančič).
Posledice vremenske ujme ob koncu tedna
Največ težav v Vipavski dolini Voda zalila tovarno v Batujah
Vremenska ujma ob koncu tedna je mnogim Goričanom priklicala v spomin težke trenutke in strah, ki so ga doživeli pred petimi in več leti, ko je hudournik Koren poplavil dobršen del mesta in povzročil ogromno materialno škodo na stanovanjskih objektih, v trgovinah in delavnicah pa tudi na javnih zgradbah (n.pr. v palači Attems).
Tudi takrat je vremenska ujma udarila sredi oktobra, zato je bila zaskrbljenost toliko bolj upravičena!
Obilica padavin ob koncu tega tedna je res povzročila nekaj manjših poplav v mestu, vendar bolj zaradi slabo urejene oziroma zamašene kanalizacije. Odkar so pri Panovcu zgradili zadrževalnik Pikolut je nevarnost poplav znatno manjša. To se je pokazalo tudi tokrat, saj je bilo mogoče povsem nadzorovati reden odtok, oziroma pretok vode proti Novi Gorici, oziroma Gorici.
Deževje je napolnilo struge rek in potokov in povzročilo precej težav v prometu zlasti v Vipavski dolini pa tudi v dolini Soče. Najhuje je bilo v soboto zvečer, ko je bila za nekaj časa prekinjena celo magistralna cesta Nova Gorica - Postojna. Nekaj manjših krajev na Vipavskem je narasla voda povsem odrezala od sveta. V Batujah je Vipava poplavila tamkajšnjo tovarno poljedelskega orodja, vendar so uspeli delavci še pred vdorom vode umakniti stroje in izdelke ter tako omejiti škodo. Podobne izkušnje z naraslo Vipavo so v zadnjih letih imeli že večkrat in so zato primerno ukrepali. Voda je zalila mlekarno v Vipavi, v Lokavcu pri Ajdovščini je voda zalila nekaj hiš, težave pa so imeli tudi v vodovodnem zajetju Hublja.
Zaradi razmočenih tal, saj traja deževno obdobje že nekaj tednov, je nevarnost zemeljskih usadov.	.
V spodnjem toku Vipava ni povzročila večje škode, čeprav je mestoma tudi prestopila bregove, zlasti pri Gabrjah.
Začasna ohladitev, v nedeljo popoldne in zvečer, je v višjih legah prinesla tudi prve snežne padavine. Tanko snežno odejo je bilo včeraj zjutraj opaziti tudi na Trnovski planoti in Nanosu. V višjih legah so bile padavine izdatnejše. Cesta čez Vršič, med Trento in Kranjsko goro, je zaprta.
Kratkotrajno izboljšanje vremena, med nedeljo in ponedeljkomje omogočilo kolikor toliko reden odtok vode in s tem se je zmanjšala nevarnost obsežnejših poplav v primeru novih padavin, ki naj bi že danes ponovno zajele naše kraje. Tako namreč napovedujejo vremenoslovci.
Da je zima tik pred vrati je mogoče sklepati tudi po pojavu prve slane. Sredi prejšnjega tedna se je pojavila v nižjih legah tudi v neposredni goriški okolici, kjer je povzročila nekaj škode zlasti na povrtnini.
Dolgotrajno deževje ovira spravilo poznih pridelkov, v precejšnji zamudi pa je tudi jesenska setev.
Trgovinska zbornica svari pred nevarnostjo goljufov
Tudi trgovinske zbornice se morajo ubadati s takoimenovano "nelojalno konkurenco". Pravzaprav bi bil bolj primeren izraz goljufivo konkurenco. Pred meseci smo objavili sporočilo Goriške trgovinske zbornic, ki obvešča lastnike podjetij, naj se za plačilo raznih pristojbin zboprnici poslužujejo izključno overovljenih položnic, oziroma naj točno preverijo oznako na teh položnicah.
Pojavili so se namreč goljufi, ki to obveznost izkoriščajo in lastnikom podjetij pošiljajo najrazličnejše obrazce, opozorila in ponudbe.
Trgovinska zbornica je skupaj z drugimi zbornicami sprožila postopek, da se taka zloraba takoj preneha in krivci kaznujejo.
Trgovinska zbornica obvešča, da je medtem Zbornica v Milanu že naredila pomemben korak naprej v pregonu "nelojalne" konkurence. Prepovedano je bilo namreč oddajanje informacij, tudi na vsedržavnem nivoju, ki bi lastnike podjetij lahko zavedle.
Pri goriški trgovinski zbornici menijo, da bo ta ukrep v znatni meri zajezil pojav, ki je našel kot kaže, ugodna tla tudi v naših krajih.
Za plačevanje pristojbin Trgovinski zbornici velja samo poseben overovljen obrazec. V primeru, ko bi lastniki podjetij tudi v prihodnje dobivali na dom posebne obrazce, ki niso tisti, ki jih izdaja Trgovinska zbornica v Gorici, naj jih prinesejo v urade. S takim gradivom bo laže in predvsem hitreje izslediti goljufe.
Čimprej kongres PSI!
Skupina članov socialistične stranke na Goriškem se zaveda težkega položaja v katerem se je znašla stranka in si prizadeva za to, da bi čimprej sklicali izredni kongres. Mišljen je seveda izredni kongres na vsedržavnem nivoju in ki naj bi se sklical do konca leta.
Položaj v stranki je takšen, da se ni mogoče več skrivati za raznimi formalističnimi ali drugačnimi izgovori, nujna je poleg vsebinske prenove, tudi prenova celotnega vodstva stranke.
Pobudniki so v podporo svoji zahtevi začeli zbirati tudi podpise. Člani stranke lahko podpišejo vsak delavnik med 9. in 12. uro ter med 17. in 18.30 na pokrajinskem sedežu stranke ter na sedežu sekcij v Tržiču in Gradišču ob delavnikih med 17.30 in 19. uro.
Na ožjem Goriške območju stojijo za pobudo Manuela Botteghi, Rosa Maria Fontana Forzi in Paolo Zuliani, na Tržiškem Tiziana Mitari-tonna, Slavka Bacci in Francesco Messineo, na območju Gradišča in krmina pa Renato Toss in Massimo Cellie.
Na poti so bili skoraj teden dni
Upokojenci v Liguriji in na Elbi
Izlet, ki ga je Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice priredilo toč-i no pred mesecem dni v Ligurijo in na otok Elbo, bo udeležencem še dolgo ostal v lepem spominu. Zaradi številnih zanimivosti in lepot krajev, pa tudi zaradi ugodnega vremena, ki jih je spremljalo na skoraj enotedenskem potovanju. Na pot so šli 21. septembra zjutraj, ter v večernih urah prispeli v mestece Forte dei Marmi. Naslednja dva dneva so si ogledovali mesteca in ribiška naselja ter zanimivosti območja, ki je znano z imenom Cingue terre. Iz La Spezie so se odpeljali v toskansko Lucco, znano po stotih cerkvah in zlasti še po Tintorettovih slikah. V četrtek v popoldanskih urah so se odpeljali na otok Elbo, (tu je nastal tudi gornji posnetek) kjer so prebili še zadnja dva dneva med ogledovanjem znamenitosti, med katerimi so se jim najbolj vtisnile v spomin Napoleonove rezidence.
Anonimno
oporečništvo
Oporečništvo, pa čeprav za še tako plemenito stvar, izgubi svoj pravi pomen če je anonimno, povsem v dvomu pa je ko prihaja na dan na čudne in težko sprejemljive načine. To je v krajšem pismu, ki ga je poslal tudi na naše uredništvo, želel sporočiti don Rugge-ro Dipiazza, župnik v Podturnu.
Neznanec je namreč ponoči, s sprayem, pomazal zid tamkajšnje cerkve, ki so g[a prav pred kratkim prepleskali. "Ne militare ne civile non sottomissione".
Don Ruggero navaja različne možnosti o tem, kdo bi lahko bil avtor pacifističnega in antimilita-rističnega gesla.
Don Ruggero navaja, da kar se njega tiče, se nikakor ne čuti "v podrejenem položaju" in da bo že 3. novembra na preturi zadostil obveznostim, ki jih je sprejel kot davčni oporečnik.
Predstava bo ob 20.30 v Verdijevem gledališču in velja za vse vrste abonmajev.
Prireditelji so za obiskovalce iz okoliških krajev poskrbeli tudi za avtobusni prevoz. Vozni red avtobusa, ki bo veljal tudi ob naslednjih predstavah, objavljamo na drugem mestu.
Iz pisarne Kulturnega doma so nam sporočili, da je ogromna večina lanskih abonentov obnovila abonma in da so pridobili tudi lepo število novih gledalcev. Zaradi večje razpoložljivosti prostorov — predstave se bodo namreč še nekaj mesecev odigravale v Verdijevem gledališču - so abonmaji še na razpolago.
Interesenti jih lahko dobijo v pisarni Kulturnega doma vsak delavnik med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, ob sobotah pa med 10. in 12. uro. Informacije nudijo tudi po telefonu 33288.
Giusy in Marko sta dobila prvorojenko
SILVO
Ob veselem dogodku v družini izrekajo iskrene čestitke in najboljše želje sodelavci iz kolektiva Primorskega dnevnika.
Ob veselem dogodku v družini Gi-usy in Marka Marinčiča iskreno čestitajo člani PO SKGZ in Kulturnega doma, novorojenki
SILVI
pa želijo obilo sreče v življenju.
A star is bom...
Giusy in Markotu se je pridružila
SILVA
Vso srečo želi Kinoatelje!
razna obvestila
Kinoatelje pripravlja v Gorici Multi-medialne tečaje slovenskega jezika.
Tečaji so različnih stopenj: začetne stopnje, nadaljevalne in izpopolnjevalne stopnje, tečaj za narečno govoreče (integracijski tečaj) in tečaj za otroke. Informacije v knjižnici D. Feigel.
Slovensko planinsko društvo priredi 15. novembra tradicionalno martinovanje na Lokvah. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 17. do 19. ure. Število mest je omejeno.
Društvo upokojencev prireja tradicionalno martinovanje na gradu Dobrovo: obisk kleti, degustacija vin, večerja, godba, kostanj... Vpisovanje na sedežu ob sredah do 28. t.m. in pri poverjenikih.
kino
Gorica
VITTORIA 21.00 Ciklus planinskih filmov v priredbi CAI, sekcija Gorica.
CORSO 17.00-22.00 »Cuori ribelli«. VERDI 20.30 »Hamlet v pikantni omaki«. Nastop SSG.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Zadnji dnevi raja«. SVOBODA 20.00 »Čarobni kamen«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - ul. Romana 147 - tel. 40497.
pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Anna Gallob iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10.30 Edda Sculato iz splošne bolnišnice v Pordenon in ob 13.15 Giacomo Pinat iz splošne bolnišnice v Gradež.
Iz dela Sindikata slovenske šole na Goriškem
Sindikat napoveduje odločnejše korake glede urejanja statusa slovenskih šol
Člani goriškega tajništva Sindikata slovenske šole so naveličani čakanja na reševanje nekaterih že predolgo odprtih vprašanj na šolskem področju in se bodo, če se v kratkem času stvari ne bodo premaknile z mrtve točke, p o služili tudi sodne poti za dosego pravic, ki jih upravna oblast odreka. Na seji odbora sindikata, ki je bila pred nekaj dnevi, so spet razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki so v zadnjih mesecih pogosto na dnevnem redu: odprtje druge sekcije prvega razreda na zavodu Cankar, ki naj bi jo obiskovali dijaki iz Nove Gorice, osamosvojitev slovenske sekcije na industrijskem zavodu Galilei ter dokončna ureditev slovenskega šolskega središča v Ul. Puccini. Če ne bo šlo drugače, so sklenili, bo tudi šolski sindikat sledil zgledu Kon-zulte za slovensko manjšino pri goriški občini, ki namerava vprašanje osamosvojitve sekcije ITI posredovati deželnemu upravnemu sodišču (TAR). Dejstvo, da v devetem letu po nastanku sekcija še ni samostojna je namreč po oceni članov konzulte protizakonito, ker je v nasprotju z določili ustanovnega zakona slovenskih šol iz leta 1961.
Odbor sindikata je ugotovil, da kljub najrazličnejšim pritiskom, vlogam posredovanjem in celo dijaški stavki še vedno ni izgledov za dokončno ureditev in opremo prostorov v šolskem centru. Sprašujejo se, ali je sploh zakonito poučevati in se izobraževati v zgradbi, ki še ni dokončana? Odgovor je na dlani, zato utegne tudi ta zadeva romati na TAR.
Slovenski šolski sindikat je razpravljal tudi o vladnem gospodarskem manevru, ki je močno prizadel tudi šolnike. Kljub temu pa je naš šolski sindikat eden redkih v Italiji, ki se formalno ni pridružil
stavkam in to - kot piše v sporočilu za tisk - ker da večina njegovih članov malo verjame v stavke in meni, da so v tej situaciji neučinkovite. Po drugi strani pa SSŠ napoveduje možnost drugačnih oblik protesta, ki jih bodo še določili.
Na seji so še vzeli na znanje, da je mesto predstavnika za slovenske višje šole na skrbništvu letos prevzela prof. S. Hvalič in so s tem v zvezi naslovili skrbniku pismo s predlogi za definicijo njenih pristojnosti.
Sodelovanje med Konzorcijem ljudskih bank, WWF in šolami
Tudi letos bo ustanova WWF v sodelovanju s Konzorcijem ljudskih bank Furlanije Julijske krajine, med katerimi je tudi Kmečka banka iz Gorice, uresničila "razne pobude v okviru široko zasnovanega Projekta vzgoje v okolju. Z organizacijo WWF sodeluje tudi zadruga "Gaia", katere predstavnik VValter Franzil je povedal, da je projekt sestavljen iz raznovrstnih didaktičnih pobud, tako teoretičnih kot praktičnih, kot so, recimo, posegi in predavanja o temah narave in o okolju v razredih, vodeni izleti in tudi tako imenovani "zeleni tedni". Namen vsega tega je, da se mlademu človeku čim lepše in čim bolje prikaže zdrav odnos med človekom in naravo, med človekom in njegovim okoljem. Predstavnik zadruge "Gaia" je povedal, da so v zadnjih štirih leti dobro sodelovali z naravovarstveno organizacijo WWF in so z delom zadovoljni, saj se je lani njihovih pobud udeležilo čez deset tisoč mladih. Prav zato so letos že natisnili prvo številko svojega glasila, ki ga bodo razdelili med dvajset tisoč mladih naše dežele. Pomembno je tudi dejstvo, poudarjajo pri Konzorciju ljudskih bank, da je to delovanje samo logično nadaljevanje prejšnega, ko so v preteklih letih že razdelili lično knjigo-slikani-co o Langobardih, priredili zanimiva tekmovanja in nasploh namenjali veliko pozornost učencem in dijakom.
Škofijska Caritas zbira pomoč za sestradane ljudi v Somaliji
Škofijska humanitarna organizacija iz Gorice Caritas sporoča, da je spričo velikanske bede in potrebe somalskih prebivalcev odprla dva zbirna centra za pomoč: škofijski urad Caritas - Trg sv. Frančiška 1, tel. 531847 in Škofijski misijonski center - Ul. Seminario 9, tel.81309. Na razpolago sta tudi dva tekoča računa za denarne prispevke za sestradane ljudi v Somaliji: tekoči račun na pošti je 10284994 in pri Goriški hranilnici (Cassa di Risparmio) št. 20006817/9. Ob vsakem pologu je treba napisati razlog vplačila, ki naj se glasi: 'Aiuti per la Somalia -Pomoč za Somalijo".
Caritas prosi Goričane, naj širokosrčno podprejo pobudo in pomagajo reševati človeška življenja, zlasti pa življenja otrok.
Začel se bo v ponedeljek 26. oktobra
V Gorici dopolnilni tečaj
Vil 1	•• V e V •
za solske knjižničarje
Narodna in študijska knjižnica iz Trsta in Slovenska ljudska knjižnica Damirja Feigla prirejata tudi letos knjižničarski tečaj za šole. Tečaj se bo začel v Gorici (v ulici Croce 3) že 26. oktobra in bo trajal vsak torek in vsako sredo od 15. do 18. ure vse do 2. decembra. Namen tečaja je predvsem ovrednotiti vlogo šolskega knjižničarja, ki ima izredno pomembno vlogo za odnos, s katerim mladi sprejemajo ali odklanjajo knjigo. Knjižnica bi namreč na vsaki šoli morala pod knjižničarjevim vodstvom postati predvsem prostor, kjer naj bi šolska mladina spoznavala svet knjige in ga vzljubila. Zaradi tega pa morajo biti knjižničarji zelo dobro pripravljeni in prav to bo letošnji tečaj nudil, saj bo skušal v 12. popoldnevih, kolikor bo trajal, prikazati najnovejši način katalogizacije, vloge branja v učnem procesu, učenja uporabe knjižnice, sodelovanja med knjižnicami, tečaj bo pokazal delo s stvarnim katalogom, oblike dela z mladim bralcem in vse najbolj moderne načine dela v modernih knjižnicah. Tečaj je brezplačen, saj ga finansira Dežela.
Letos so se pri organiziranju natečaja obrnili tudi na Deželni raziskovalni zavod za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE, ki je dal obljubo, da bo pokrovitelj tečaja. Prav zaradi tega pa bi lahko vsi udeleženci knjižničarskega tečaja vključili tečaj v sklop ur, ki so jim letno priznane za poklicno izobraževanje. Narodna in univerzitetna knjižnica ter Italijansko združenje knjižnic AIB sta predlagala organizatorjem knjižničarskega tečaja svoje predavatelje, strokovnjake na področju bibliotekarstva.
Ker se bo tečaj začel že čez teden dni, je treba z vpisom pohiteti. Slovenska ljudska knjižnica Damirja Feigla iz Gorice sprejema
prijave vsak dan od ponedeljka do petka na svojem sedežu v ulici Croce 3 od 10. do 17. ure in tudi po telefonu na številko 531733. Ker je tečaj namenjen predvsem šolnikom in tudi zato, ker bo letos prvič obiskovanje knjižničarskega tečaja šolnikom šteto kot študijsko izpopolnjevanje in bo kot taka udeležba na tem tečaju veljavna tudi za pridobitev novih točk na lestvici, velja posebno vabilo za udeležbo prav šolnikom.
Tečaj furlanščine v Gorici
Na sedežu Furlanskega filološkega društva v Gorici v Bellinije-vi ulici 3 sprejemajo prijave za tečaj furlanskega jezika. V načrtu imajo tečaj za začetnike in nadaljevalni tečaj. Prijavijo se lahko osebe starejše od šestnajst let in ki imajo vsaj osnovnošolsko izobrazbo.
Sedež Furlanskega filološkega društva je odprt vsak delavnik, razen sobot, od 15.30 do 17.30.
Velikokrat je slišati pripombe, da je možnosti in priložnosti za učenje jezika naših sosedov malo ali da jih sploh ni. Razpis tečaja take trditve izpodbija.
_________prispevki______________
Ob prvi obletnici smrti moža Marčela Devetaka (Poldota) daruje Boža z družino 50 tisoč lir za vzdrževanje kulturnega in športnega centra Danica na Vrhu ter 50 tisoč lir za jamarski odsek "Kraški krti".
Družina Devetak z Vrha (Čotovi) daruje ob obletnici smrti Poldota Devetaka 100 tisoč lir jamarskemu odseku "Kraški krti".
KP daruje 150 tisoč lir za spomenik padlim v NOB v Štandrežu, 150 tisoč za Kulturno društvo Sovodnje in 15 tisoč lir za društvo slovenskih upokojencev Gorica.
w
Župna cerkev v Sovodnjah dobiva prijetnejši videz
Če vreme ne bo preveč nagajalo, župnijska cerkev sv. Martina v Sovodnjah, že v prihodnjih tednih dobila lepši zunanji videz. Na novo bodo uredili električno napeljavo, Poskrbeli za ogrevanje, izolacijo in Ureditev pločnika in stopnišča, pregledali so streho glavne stavbe in Zvonika in poskrbeli za primerne Posege, zlasti tam, kjer sta vlaga in cas naredila precej škode. Trenutno Pleskajo zunanjščino cerkve, nam je v telefonskem pogovoru povedal župnik g. Marjan Markežič. Vrednost Prenovitvenih del znaša okrog 170 jnilijonov lir. Nekaj bodo dobili od pežele, glavno breme pa bo prevze-la župnijska skupnost.
Maj ob tem zabeležimo tudi z zgodovinskega in umetnostnega vidika zanimivo vest. Med deli v zakristiji s° prišli na dan elementi starejše Zgradbe v gotskem stilu, verjetno iz Pfve polovice šestnajstega stoletja Pn tudi grb znane plemiške družine
Attems.
Med pobudami, ki jih pripravlja župnijska skupnost naj omenimo tndi knjižico, kjer bo predstavljena g odo vina kraja in župnije.
V cerkvenem pogledu so Sovodnje, K.°raj do jconca 18 stoletja sodile .drl šempetrsko župnijo in tam so
tudi hranili vse knjige smrti, porok in krstov, ki pa so bile med prvo svetovno vojno uničene. Medtem ko so dogodki in še zlasti demografski in socialni razvoj kraja v zadnjih dveh stoletij v glavnem znani in podrobno dokumentirani, bi kazalo zgodnejše obdobje podrobneje raziskati.
Na sliki (foto Marinčič) sovodenj ska cerkev obdana z opaži.
Prvi koncert v občinskem gledališču v Tržiču bo 28. oktobra
Glasbena in gledališka sezona
V Tržiču pripravljajo, tudi letos, kljub težavam v zvezi z urejanjem dvorane, bogato koncertno in gledališko sezono. Koncertna sezona — umetniško vodstvo so tudi tokrat zaupali Carlu de Incontreri — se bo pričela že 28. oktobra, prvi teden v novembru pa bo na odru občinskega gledališča prva gledališka predstava v tej sezoni.
Uvodni koncert bo imel 28. t.m. violončelist Miša Maisky, ki bo izvajal Bachove skladbe. 10. novembra bo na sporedu znani pianist Krystian Zimerman z glasbo Debussyija, Szymanowskega in Schuberta, 11. novembra bo nastopilo indijsko plesno gledališče Kathakali z zgodbami in glasbo ki se navezuje na znani ep Mahabharata. V petek, 27. novembra bo v Tržiču koncertiral pianist Stanislav Bunin, ki bo igral Bacha, Schumanna in Chopina. 9. decembra je napovedan nastop Gabriela Pieranuzzija (violina) in Edo-arda Strabbiolija (klavir). 18. dicembra bodo na sporedu pesmi iz ruske pravoslavne liturgije, ki jih bo izvajal zbor patriarhata iz Moskve. 13. januarja bo nastopil Orkester RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta in z gostom, pianistom Francoisom Joe-lom Thiollierjem, igrali bodo Korsakovo, Prokofjevo, Šnitkejevo in Skrjabinovo glasbo. 20. januarja ob 20.30 bo na sporedu Šostakovič String Ouartet. Pianist Grigorij Sokolov bo nastopil 3. februarja z zanimivim sporedom skladb Chopina, Rachmaninova in Stravinjskega. 25. februarja 1993 bo koncert Akademije za staro glasbo iz Moskve pod vodstvom Tatjane Grindenkove, ki bo tudi solistka. Izvajali bodo skladbe Schmelzerja, von Biberja in Vivaldija. V torek, 9. marca bo nastopila znana tržaška harfistka
Jasna Corrado-Merlak. Glasbeno sezono bo zaključil eden trenutno najbolj znanih kvartetov Kronos Ouartet.
Gledališke predstave v občinskem gledališču se bodo začele 3. in 4. novembra. Nastopil bo tako imenovani črni teater iz Prage z delom "II giardino delle delizie", 16. in 17. novembra bo nastopila gledališka skupina "Compagnia della Rancia z delom "La Cage aux folles", 24. in 25. novembra Stalno gledališče iz Furlanije Julijske krajine s Hrabalovo dramo "Una solitudine troppo rumorosa", 21. in 22. decembra nastopi "Teatro di Sardegna" z delom "II Vampiro". 7. in S.januarja je napovedano gostovanje skupine Compagnia Teatro dell Elfo" s Fassbinderjevim delom "La bottega del caffe"", 26. in 27.januarja bo Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine predvajalo delo "Anatol" Arthura Schnitzlerja, 4. in 5. februarja 1993 nastopi skupina "Le Ouatuor" z delom "Le diab-le aux cordes", 2.in 3. marca nastopi "Backstage S.r.l."z delom Domenica Starnona "Sotto banco", 22. in 23. marca nastopijo gledališčniki skupine "Plexus T S.r.l." z delom Roberta Thomasa 'II mistero dei bastardi assassini". Kotzadnje gledališko delo v sezoni bo na vrsti Millerjeva komedija "Morte di un com-messo viaggiatore". Igrali jo bodo 6. in 7. aprila.
Prejšnje dni so pri blagajni občinskega gledališča obnavljali lanske abonmaje. Zdaj so v prodaji novi, vendar, kakor je slišati, je prostih mest samo še nekaj.
Možno je nabaviti abonma samo za glasbene, oziroma samo za gledališke predstave, po ugodni ceni pa tudi kumulativni abonma.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1992-93
A Ido Nicolaj
HAMLET V PIKANTNI OMAKI
Režija Žarko Petan
Danes, 20. oktobra, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici. Abonma RED A in RED B.
Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje,_ 20.10 Sovodnje (pri Kulturnem domu), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Standrež.
Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega doma, Gorica, Ul. Brass 20, tel. 33288.
POBUDA
DIFFUSIONE DEL LIBRO D^AGOSTINI
Agencija »DE AGOSTINI« sporoča cenjenim bralcem da je v teku
VELIKA PONUDBA »DE AGOSTINI«
Ob naročilu najnovejše velike enciklopedije »GEDEA«, ki vsebuje 22 knjig vezanih v usnjeno platno, plačljivo v praktičnih mesečnih obrokih po fiksni ceni
DOBITE V DAR GORSKO KOLO,
VELIK SLOVAR »MAXIMUS« IN NOV EVROPSKI ATLAS
Izkoristite takoj to izredno in časovno omejeno pobudo!
Obrnite se na AGENCIJO DE AGOSTINI v Gorici Ul. Morelli 18 — Tel. (0481) 534329
V nedeljo v 4. kolu košarkarskega prvenstva B lige proti močnemu Ozzanu
Dobra igra, a spet poraz jadranovcev
JADRAN TKB - GIRA OZZANO 78:80 (38:38)
JADRAN TKB: Oberdan 6 (2:2), Čuk 12, Pregare 13 (3:4), Emili 4, Starc, Rebula, Pertot, Merlin 19 (1:2), Rauber 21 (7:9), Smotlak 3 (3:6), trener Drvarič.
GIRA OZZANO: Marchi 11, Della Valentina (0:2), Cumerlato 25 (7:12), Sanguettoli 8 (1:2), Roubal, Musco 14 (4:6), Picciarelli 2, Padovano 14 (6:8), Nicolosi, Marchetti 6, trener Magri.
SODNIKA: Barbini iz Milana in Vaccarino iz Busta Arsizia. SON: Jadran TKB 25; Gira 26; PM: Jadran TKB 16:24; Gira 18:30; PON: Rauber (37); TRI TOČKE: Merlin 4, Rauber 2, Marchi 3, Sanguettoli 1, Musco 2.
Športna sreča, o kateri se venomer govori ob priložnosti slehernega tekmovanja, pa naj gre za kolektivne ali pa individualne športne panoge, ne ljubi Jadranovih košarkarjev, ki so v nedeljo zvečer klonili pred močno postavo Gira Ozzano na način, za katerega je celo hladna prha nekoliko premila prispodoba.
Začetek je obetal mnogo, saj so jadranovci delovali zelo prepričano in prepričljivo. Natančno in učinkovito so izvedli prve 4 napade in si priigrali vodstvo, ki je v 3. min. znašalo 5 pik (11:6), toda dovolj sta bili samo dve slabo izvedeni akciji in košarkarji Oz-zana so že izenačili (11:11 v 5. min.). Odtlej pa vse do izteka je srčanje potekalo v znamenju prave izenačenosti. Jadran TKB je predvajal zelo gibljivo in agresivno osebno obrambo, Ozzano pa se je proti razpoloženim gostiteljem znašel v. težavah, zato je trener Magri precej zgodaj odredil prehod na široko consko postavitev 2-3. S svoje strani so imeli Drvaričev! fantje težave pri omejevanju udarne moči na-spronikovih centrov, še zlasti 209 cm visokega Cumerlata, ki ga v neposredni bližini koša ni bilo moč zajeziti, kljub njegovi okornosti in neestetič-nim gibom, ki so pa bili sila učinkoviti.
Košarkarji Jadrana TKB so to pot igrali zelo zrelo in motivirano. Vsakič, ko so napad odigrali po dogovoru ter poskrbeli za ustrezno in temeljito gibanje žoge, so goste spravili v škripce. Poleg tega so zabeležili zelo dober odstotek realizacije. V tem elementu so bili v prvem delu srečanje še posebno zanesljivi Čuk, Merlin in Rauber, v drugem polčasu pa se je razigral tudi Pregare, ki je v nedeljo prvič stopil na igrišče in dokazal, da je že v zadovo-
ljivi formi. Jadranovcem pa nikakor ni uspevalo organiziranje napadov izpod koša, saj so že navedeni Cumerlato, Marchetti in Padovano že v »kali« preprečevali vsak poskus gibanja Smotlaka v raketi.
V	9. min. se je poškodoval Starc, ki si je pretegnil eno izmed stegenskih premikalk, odtlej pa se je tekma za njega tudi končala. Na igrišče je stopil tudi Ivo Emili, ki je popolnoma upravičil trenerjevo zaupanje, zanesljivo vodil moštvo in na splošno odigral svojo vlogo brez napake.
V	drugem polčasu so jadranovci začeli v velikem slogu s silovitim tempom in natančno izvedbo napadov so si v treh minutah priigrali čedno prednost (52:43 v 5. min.) ter naspronikom zadali delni izid 10:2. V teh fazah so bili vsi razpoloženi v napadu, Rauber
in Smotlak pa sta dejansko prednjačila pod obema košema, kljub dejanski fizični in višinski premoči Bolonjča-nov.
Z večjimi ali manjšimi nihanji so »modri bojevniki« ohranili prednost vse do 17. min. d.p., kljub dejstvu, da so igrali s tremi zunanjimi igralci in samo dvema visokima. Emili je potrdil, da je že zrel za igranje na tem nivoju. Pregare in Merlin sta zadevala z visokim odstotkom in tudi Oberdan je prispeval svoj običajni delež pri vodenju ekipe in predvsem v obrambi.
Ozzano je v 8. min. d.p. nastavil conski pressing in dvakrat zmedel domačine, ki pa so se kmalu ustrezno organizirali, tekma je bila vseskozi privlačna in dopaldjiv, kajti nasprotniki so bili našim vedno za petami in niso dajali vtis, da se bodo kar tako podali v poraz.
Do 17. min. d.p. pa so Jadranovi košarkarji trdno držali vajeti v rokah. Takrat je zagrešil svojo 5. osebno napako Rauber, ki je bil sicer prepričan, da jih ima samo tri.
Gostje so pridobili novega zanosa, naša vrsta pa je ravno v tistih kočljivih trenutkih ponovno padla v nekatere običajne slabosti: neučakanost in prezgodnje zaključevanje napada, pre-
tirana živčnost, netočno izvajanje prostih metov. Vlogo »krvnikov« našega moštva sta prevzela drugi Ozzanov playmaker. Musco, ki je bil v prvem polčasu povsem neučinkovit in ki je med drugim dve minuti pred iztekom srečanja tako grobo zaustavil Smotlaka, da bi bilo treba v tistem primeru dosoditi namerno osebno napako, ter Marchetti, ki je vse opravljal sila nerodno in na videz posrečeno, ob koncu pa zapečatil izid v korist lastne ekipe.
V zadnji, razburljivi minuti so naši imeli še priložnot za izenačenje dve sekundi pred koncenp toda Smotlako-va podaja je bila za Čuka nedosegljiva.
Tako so jadranovci osuplo gledali objemajoče se košarkarje Gire in še enkrat ostali brez zmage. Pri tem velja pripomniti, da Gira ni ničesar »ukradla« in da je zapustila vtis močne ekipe, prav gotovo močnejše od Ancone.
Našim fantom pa je bilo verjetno enkrat več jasno, da se v tej ligi napake maščujejo mnogo bolj kruto kot v lanskem prvenstvu, predvsem pa, da se je treba proti višjim in postavne) -šim boriti brezkompromisno do konca, kajti tudi 38.minut res kakovostne in dobre igre je včasih premalo. (Cancia)
Igralec	Točke	Meti				Skoki		Žoge		Asist.	Blokade	Osebne napake	Minute
		2 točki	3 točke	Skupno	PM	Obram.	Napad	Izgublj.	Prid.				
D. OBERDAN	6	2: 4(50%)	0:2 (0%)	2: 6(33%)	2:2(100%)	3	—	1	3	—	—	2	26
M. ČUK	12	6:10(60%)	—	6:10(60%)	—	1	1	1	—	' —	—	4	24
D. PREGARC	13	5: 8(62%)	0:1 (0%)	5: 9(55%)	3:4(75%)	2	—	3	3	—	—	4	22
I. EMILI	4	2: 2/100%	—	2 2/100%	0:1 (0%)	1	—	1	1	—	—	4	17
C. STARC	0	—	0:1 (0%)	0: 1 (0%)	—	—	—	—	—	—	—	1	8
K. REBULA	NV	—	—	—	—	—	—	. —	—	—	—	—	—
M. PERTOT	NV	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
U. MERLIN	19	3: 6(50%)	4:6 (66%)	7:12(58%)	1:2 (50%)	2	1	1	3	—	—	3	36
S. RAUBER	21	4: 8(50%)	2:6 (33%)	6:14(42%)	7:9 (77%)	12	—	3	—	—	1	5	37
A SMOTLAK	3	0: 2 (0%)	—	0: 2 (0%)	3:6 (50%)	3	—	2	4	1	—	4	30
SKUPNO	78	22:40 (55%)	6:16 (37%)	28:56 (50%)	16:24 (66%)	24	2	12	11	1	1	27	200
V zveznem odbojkarskem pokalu
Po pričakovanjih
V sobotnem kolu tekmovanja za zvezni odbojkarski pokal je po pričakovanjih zmagal le Koimpex, nasprotnika Bora in Valprapora Imsa pa sta bila premočna (oba iz B-l lige), da bi lahko pričakovali uspeh, vrh tega pa sta naši šesterki zaigrali slabo, tako da je bil gladek poraz neizbežen. Nasprotno, so slogašice videmskega CUS-a povsem onesposobila in se mu oddolžila za poraz iz prve tekme. Slogašice imajo zdaj možnost, da si na lestvici 12. skupine zagotovijo končno drugo mesto, ki še daje upanja na repesažo za drugo fazo.
ŽENSKE
11.	skupina
IZIDA 4. KOLA: Sangiorgina - Bor 3:0, Kennedy - Orna Vitrani 3:0 (15:12, 15:0, 15:5).
LESTVICA: Sangiorgina 8, Ken-nedy 6, Oma Vitrani 2, Bor 0.
PRIHODNJE KOLO (24.10.): Oma Vitrani - Bor; Sangiorgina - Kenne-dy.
12.	skupina
IZIDA 4. KOLA: Koimpex - CUS Videm 3:0, Altura - Latisana 0:3 (2:15, 9:15, 12:15).
LESTVICA: Latisana 8, Koimpex 4, Cus Videm in Altura 2.
PRIHODNJE KOLO (24.10.): Latisana - Koimpex; Cus Videm - Altura.
MOŠKI
15. skupina
IZIDA 4. KOLA: Valprapor Imsa -VBU Videm 0:3, Copat Pordenon -Rojalese 3:1 (15:10, 9:15, 15:7, 15:13).
LESTVICA: VBU Videm 8, Copat PN 4, Rojalese in Valprapor Imsa.
Pokal FJK: v 2. fazo Sloga in Sokol Indules
Deželni odbojkarski ligaši so kvalifikacijske boje za deželni pokal FJK sklenili v soboto, v drugo (polfinalno) fazo pa se je uvrstilo po šest najboljših moških in ženskih še-sterk. Med moškimi so to Sloga, Cremcaffe Tržič, La sedia Videm, VBU Videm, Sacile in Flebus Povo-letto, med ženskami pa Sokol Indules, Torriana Gradišče, Sagrado Zagraj, Gemona Humin, Codroipo in Porcia.
MOŠKI
Skupina A
IZIDA 6. KOLA: Bor - Sloga 0:3, Zaule - Rozzol 1:3. KONČNA LESTVICA: Sloga 10, Zaule 6, Bor in Rozzol 4.
Skupina B
IZIDA 6. KOLA: Soča Sobema -Torriana 3:0, 01ympia CDR - Cremcaffe 2:3 (3:15, 15:12, 1:15, 16:14, 13:15). KONČNA LESTVICA: Cremcaffe 12, Soča Sobema 6, 01ympia CDR 4, Torriana 0.
ŽENSKE
Skupina A
IZIDA 6. KOLA: Sokol Indules -Koimpex 3:0, Bor Friulexport - Vir-tus 3:2. KONČNA LESTVICA: Sokol Indules 12, Koimpex 8, Bor Friulex-port in Virtus 2.
Skupina C
IZIDA 6. KOLA: Pav Natisonia -Kmečka banka 3:1, Šanson - Sagrado 3:1. KONČNA LESTVICA: Sagrado 10, Šanson Ločnik 8, Pav Natisonia 4, Kmečka banka 2.
Četrtoligaša odpovedala Bolje v promocijski ligi
NOVICE IN ... ŠTEVILKE
Tako košarkarji Bora kot Kontovela sta tokrat ostala praznih rok, zlasti pa zaskrblja Kontovel, ki je na domačih tleh izgubil skoraj s 30 točkami razlike proti Coneglianu, medtem, ko so si borovci zapravili vodstvo 10 točk in so s slabo igro v zadnjih minutah tekme prepustili točki domači postavi iz Sta-ranzana.
OSLARIJE: »Porazno smo zaigrali v boju pod košema, kjer so nas nasprotniki pogosto preskakovali, vsakdo izmed nas pa se je žal izkakal tudi z nekaterimi odvečnimi "oslarijami".« (Marko Debeljuh, Bor)
TAKO PA RES NE GRE: 2:9 pri metu iz igre, preveč izgubljenih žog in zmeda v kritičnem trenutku tekme, ko so si borovci zapravili visoko vodstvo. Upamo, da bo "Doča" (Štefan Persi) kmalu ujel pravo formo.
KDOR NE TRENIRA: Igor Civardi se je na prejšnji tekmi poškodoval in zaradi tega tudi ni vadil med tednom. Rezultat tega je, da namesto običajnih 15-20 točk, je Kontovelovo krilo doseglo na sobotni tekmi 2 sami točki.
NAŠI STRELCI (D liga): Po treh tekmah je največ točk zbral Robi Smotlak (51), sledi mu Robi Paulina (48), 'bro-
nasta kolajna" pa začasno pripada Igorju Civardiju (46).
”PROMO“NOVICE...
Po pričakovanju sta zmagala Cici-bona in Sokol, medtem ko je Breg izgubil proti ekipi Cus. Vse po pričakovanju, nihče pa ni pričakoval tako visokih razlik.
KAJ JE Z NJIM ?: mnogo let je bil uvrščen med najuspešnejše in najobetavnejše tržaške igralce, vsakič je bil zmožen nasuti nasprotnikom več kot 30 točk, 25-letni Fabrizio Korošec pa se je kar naenkrat odpovedal igranju in pustil soigralce ter ekipo Brega v ... rokah novih upov, s katerimi se trener Canciani pošteno trudi.
STARA NAVADA: lani je bil na končni lestvici strelcev peti, letos pa je pričel še bolje kot lani. Kdo bo zaustavil Andreja Cupina ?
PREVEČ IGRALCEV ?: trener Sokola Vatovec ima na razpolago več kot 10 igralcev, tako, da mora vsakič kdo "počivati". Nismo pričakovali, da bo že prvo tekmo sedel na tribuni bivši Jadranov mladinec Ivan Lesica. Kdo pa bo "čičal" naslednjič ?
(V. Jogan)
košarkarska prvenstva
MOŠKA B LIGA	
IZIDI 4. KOLA	
JADRAN TKB - Ozzano	78:80
Cento - S. Marino	99:93
Faenza - Oderzo .	94:77
Montecchio - Ancona	76:75
Ravenna - Montegranaro	90:63
Campli - Pordenone	105:77
Mestrina - Argenta	88:80
Porto S.E. - San Dona	69:78
LESTVICA
Faenza	4	4	0	361:320	8
Cento	4	3	1	362:349	6
Campli	4	3	1	358:313	6
Ozzano	4	3	1	331:312	6
Mestrina	4	3	1	271:262	6
Ancona	.4	3	1	315:292	6
San Dona	4	3	1	292:276	6
Oderzo	4	2	2	356:334	4
Ravenna	4	2	2	327:314	4
Pordenone	4	1	3	258:286	2
Argenta	4	1	3	320:331	2
Montecchio	4	1	3	288:326	2
Porto S. E.	4	1	3	280:321	2
Montegrnaro	4	1	3	254:300	2
San Marino	4	1	3	364:361	2
JADRAN TKB	4	0	4	290:312	0
PRIHODNJE KOLO
Pall. Pordenone - JADRAN TKB (v nedeljo, 25.10. ob 17.30); Argenta - Mon-tecchio; Ancona - Cento; Ozzano - Ra-venna; San Marino - San Dona; Mestri-na - Faenza; Montegranaro - Porto S. Elpidio; Oderzo - Campli.
JADRANOVI STRELCI Čuk 61 (poprečno 15); Merlin 58 (14,5); Rauber 58 (14,5); Smotlak 37 (9,2); Starc 25 (6.2); Oberdan 20 (5); Pregare 13 (13); Crlsma 8 (2,6); Rebula 6 (3); Emili 4 (4); Pertot 0.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 3. KOLA
KONTOVEL - Conegliano	74:102
Staranzano - BOR RADENSKA	90:87
Don Bosco - Limena	94:70
Udinese - Inter Muggia D.C.	82:86
SGT - Porcia	87:61
Martignacco - San Daniele	68:75
Portogruaro - Arte Gorica	83:80
Jesolo - Virtus Videm	65:84
LESTVICA
Don Bosco	3	3	0	272:209	6
Inter Muggia	3	3	0	243:215	6
Portogruaro	3	3	0	237:222	6
Limena	3	2	1	240:234	4
Martignacco	3	2	1	220:192	4
Arte Gorica	3	2	1	261:247	4
Conegliano	3	2	1	259:228	4
BOR RADENSKA	3	1	2	248:238	2
San Daniele	3	1	2	221:216	2
Udinese	3	1	2	244:242	2
SGT	3	1	2	230:221	2
Staranzano	3	1	2	245:263	2
Virtus Videm	3	1	2	202:239	2
KONTOVEL	3	1	2	219:259	2
Jesolo	3	0	3	196:264	0
Porcia	3	0	3	190:238	0
PRIHODNJE KOLO
BOR RADENSKA - Inter Muggia Dino Conti (v nedeljo, 25.10. ob 11.00); San Daniele Acli - KONTOVEL (v sob.
25.10	ob 20.45); Arte - Martignacco; SGT - Udinese B.; Limena Padova - Jesolo; Porcia - Corridoni Staranzano; Don Bosco - Conegliano; Virtus - Portogruaro Beretich.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem
IZIDI 1. KOLA
Cus Ts - BREG	94:60
CICIBONA PLAS - Libertas	104:61
Lega Naz. - SOKOL VVARM	63:84
Barcolana - Ferroviario	77:80
St. Azzurra - Fincantieri	78:69
Inter 1904 - Santos	56:63
Fiamma B. - Scoglietto	92:95
LESTVICA
CICIBONA PLAS.	1	1	0	104:61	2
Cus TS	1	1	0	94:60	2
SOKOL VVARM	1	1	0	84:63	2
St. Azzurra	1	1	0	78:69	2
Santos	1	1	0	63:56	2
Scoglietto	1	‘1	0	95:92	2
Ferroviario	1	1	0	80:77	2
Barcolana	1	0	1	77:80	0
Fiamma Basket	1	0	1	92:95	0
Inter 1904	1	0	1	56:63	0
Fincantieri	1	0	1	69:78	0
Lega Naz.	1	0	1	63:84	0
BREG	1	0	A	60:94	0
Libertas	1	0	1	61:104	0
PRIHODNJE KOLO
BREG - CICIBONA PLASTEREDILIZIA (v soboto, 24.10. ob 18.00); SOKOL -Barcolana (v soboto, 24.10. ob 20.00); Santos - Fiamma B.; Ferroviario - Cus TS; Fincantieri - Inter 1904; Libertas -St. Azzurra; Scoglietto - Lega Naz.
obvestila - obvestila - obvestila - obvestila
ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi vse, ki bi se radi seznanili s sezonskim smučarskim programom 1992/93, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu.
SPDT - MLADINSKI ODSEK prireja 25. oktobra 3. zamejsko tekmovanje v orientiringu. Zbirališče ob 8.30 pred telovadnico v Zgoniku. Udeleženci se lahko prijavijo na sedežu ZSŠDI ali po telefonu na št. 55180 ali 30 minut pred startom. Vabljeni!
ŠD BREG - OTROŠKA TELOVADBA obvešča, da so se začele ure otroške telovadbe v občinski telovadnici v Dolini ob ponedeljkih od 16.00 do 17.15 in četrtkih od 16.00 do 17.30. Tečaj bo vodila prof. Katja Dolhar. Vabljeni otroci vrtca ter 1., 2. in 3. razreda osnovne šole.
ŠD BREG - MINIBASKET obvešča, da se je pričela vadba mini-basketa za letnike 1982/83/84, ki poteka v odlinski telovadnici ob torkih od
16.30	do 18.00 in ob četrtkih od 17.00 do 18.00 pod vodstvom Emanuele Fe-renčič-Meden.
SK BRDINA
obvešča vse starše tekmovalcev, da bo sestanek 21. t.m. ob 20. uri v Domu Br-dina na Opčinah.
SK BRDINA
organizira sejem smučarske opreme, ki bo 6., 7. in 8. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v četrtek, 5. novembra, od 18. do 20. ure.
SK BRDINA
sporoča, da je sedež odprt za razne informacije ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 25. t.m. »2. kraški suhi slalom«, ki bo na zasebnem terenu blizu nogometnega igrišča v Velikem Repnu, s pričetkom ob 10. uri. Informacije dobite na tel. št. 212859.
ŠZ BOR
obvešča, da je za žensko rekreativno telovadbo ob sredah (ob 10.20) in ob sobotah (ob 9.30) še nekaj prostih mest. Interesentke se lahko prijavijo pred začetkom vadbe.
ŠD SOKOL
obvešča, da se je v nabrežinski občinski telovadnici pričela vadba miniod-bojke za deklice, rojene leta 1981 in mlajše, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi za naraščajnice (letnika 1979 in 1980) pa so ob sredah in petkih, s pričetkom ob 14. uri.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljujejo tečaji na plastični stezi v Nabrežini. Drugi tečaj za začetnike se bo začel 27. t.m., drugi izpopolnjevalni tečaj pa začetka novembra. Dan bomo naknadno javili. Pohitite s prijavami na tel. št. 220423 ob večernih urah. Na razpolago je še nekaj mest.
SK DEVIN
organizira tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15. in 16. novembra v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
SK DEVIN
obvešča, da se 21. t.m. prične telovadba v telovadnici osnovne šole v Devinu s sledečim urnikom: ob sredah predsmu-čarska od 18.00 do 19.15, za odrasle od
19.15	do 20.30 in ob petkih predsmučar-ska od 18.00 do 19.30, za odrasle od
19.30	do 21. ure. Za informacije tel. Brunu Škerku na št. 200236 ob večernih urah ali neposredno v telovadnici.
ŠK KRAS
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da so redni treningi namiznega tenisa za začetnike v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prijavite se
lahko neposredno pred treningom. Vabljeni!
ŠK KRAS
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da bo v kratkem stekla v večernih urah vadba namiznega tenisa za rekreativce v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vse informacije dobite v tajništvu društva ob ponedeljkih od 18. do 20. ure, tel. 229477, ali pri trenerju Šercerju vsak dan od 16.30 do 20.30.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠZ BOR RINCES
sporoča, da poteka redna vadba za začetnike ob torkih in četrtkih od 17.15 do 18.45. V ta čas je zajeta tudi dodatna razgibalno-kondicijska telovadba. Interesenti se lahko prijavijo na društvenem sedežu, kjer prejmejo vse potrebne informacije.
NOGOMETNI KLUB BOR vabi vse mlajše cicibane, ki jim je všeč nogomet, na treninge, ki so ob ponedeljkih na nogometnem igrišču v Bazovici, oz. ob četrtkih na nogometnem igrišču v Dolini od 15.30 do 17.00. Za tiste otroke, ki ne morejo priti sami na treninge, bo poskrbljeno za prevoz na igrišče in nazaj.
V 7. slovenskem derbiju v promocijski nogometni ligi
Juventina izvrstna v 1. polčasu Primorje si je opomoglo v drugem
Drevi (20 JO) v pokalu UEFA
Juventus v Atenah
Od danes do pojutrišnjem bodo spet v središču pozornosti evropski nogometni pokali, v katerih bodo odigrali prva srečanja 2. kola. Od 32 tekem na sporedu bosta dve že danes, in sicer Panathinaikos - Juventus v pokalu UEFA ter Spartak Moskva - Liverpool v pokalu pokalnih zmagovalcev.
Italija ima v konkurenci še vseh šest vpisanih ekip. Poleg Juventusa namreč igrajo še Milan (jutri v pokalu prvakov v gosteh pri Slovanu iz Bratislave), Parma (prav tako jutri, in sicer v pokalu pokalnih zmagovalcev proti Boavisti) ter Napoli, Roma in Torino v pokalu UEFA (Torino bo igral v četrtek).
Od vseh italijanskih ekip bo morda še najtežje prav za Juventus, ki ima iz Grčije nekaj bridkih spominov (finale pokala prvakov leta 1983 in 2. kolo pokala UEFA leta 1987).
De Petri poškodovan
KAIRO — Italijan Alessandro de Petri, ki je na »ralliju faraonov« vodil med motociklisti, je bil med 9. etapo žrtev padca. Po nesreči, med katero je tudi izgubil zavest, so ga odpeljali v bolnico. Vodstvo na skupni lestvici je tako prevzel De Petrijev rojak Franco Picco (gilera).
JUVENTINA - PRIMORJE 2:2 (2:0)
STRELCI: v 7' Cecotti, v 22’ Gam-bin, v 76' in v 80' (11-metrovka) Antoni,
JUVENTINA: Pascolat, Persoglia, Pizzi, Trevisan, Bastiani, Kaus, Kovic (v 84' Cingerli), Gandin, Peteani (v 75' Andaloro), Cecotti, Braida,(Peric, Ta-bai)
PRIMORJE: Babich, Luksa (v 11' Podrecca), Trampuš, M. Štoka, Tul, Sa-varin, Auber, Miclaucich, P. Štoka, Crevatin, Antoni (Concina, Milani, Guštin, Gherbassi)
SODNIK: De Odorico iz Vidma.
V nedeljo je bil na vrsti sploh prvi slovenski derbi v promocijski ligi. Takoj povejmo, da sta na razmočenem igrišču v Ul. Baiamonti v Gorici tako standreška Juventina kot proseško Primorje pokazali precej skromno igro. Gostje so začeli prav katastrofalno, predvsem na sredini in v obrambi, kjer so se vrstile napake. Juventina je to takoj izkoristila s hitro in urejeno igro. Cecotti je bil v tem delu prava uganka za proseško obrambo in je sredi domačih napadalcev prvič zatresel mrežo v 7. minuti, ko je preusmeril v vrata podajo s prostega strela. Domačini so nadaljevali z napadi in večkrat brez težav prodrli v kazenski prostor
gostov. Do drugega zadetka je prišlo po zgrešenem posegu Štoke v kazenskem prostoru, tako da je Gambin nemoteno podvojil po podaji z levega krila. Primorje je zatem izpeljalo le nekaj prodornejših akcij, a še najboljša priložnost se je ponudila Antoniju, katerega strel je Pascolat spretno odbil v kot. V zadnjih minutah polčasa so se Štandrežci že spet nevarno podali v kazenski prostor gostov, vendar so bili netočni prav v ključnih trenutkih.
V drugem polčasu je prišlo do preobrata. Juventina je popustila na sredini in Primorje je začelo vztrajno napadati. Že v 51. minuti je Tul z odličnega položaja v kazenskem prostoru streljal čez prečko. Nato sta še posebno Antoni in Miclaucich nekajkrat zaposlila spretnega Pascolata. Do prvega zadetka gostov je prišlo v 76. minuti, ko je Antoni prestregel žogo med Tre-visanom in Pascolatom ter brez težav zmanjšal razliko. Domačini so bili zatem nemočni pred številnimi prodori v njihov kazenski prostor. Persoglia je v 80. minuti naredil prekršek prav ob prodoru proti vratom Antonija. Slednji je tudi uspešno izvedel 11-metrovko. Kar so v prvem polčasu doživljali Pro-sečani, so tedaj doživljali Štandrežci.
V zadjih minutah so gostje celo »tvegali« zmago. Rezultat pa je pravično ostal izenačen.
Po tekmi sta nam predstavnika obeh ekip povedala:
MAURI (JUVENTINA): »Kar se nas tiče, bi rekel, da smo v prvem polčasu igrali dobro. Povedli smo že v uvodnih minutah, ob tem pa smo imeli še več dobrih priložnosti, ki jih žal nismo izkoristili. Po obetavnem začetku smo že mislili, da imamo tekmo v rokah in smo vidno popustili, kar nas je drago stalo. Primorje pa do konca ni izgubilo upanja in si je prav zato zaslužilo točko. Sedaj moramo proučiti, zakaj je prišlo do določenih napak, ki bi nam v nadaljevanju še lahko škodile.«
ANTONI (PRIMORJE): »Mislim, da smo igrali pod našimi sposobnostmi in nasploh doslej nismo še zdaleč pokazali svojih zmožnosti. O tem priča že dejstvo, da smo tokrat že drugič v treh tekmah nadoknadili dva zadetka v drugem polčasu. So trenutki, ko sploh ne ujamemo pravega ritma, kar nas bi v Gorici lahko drago stalo. V obrambi nam manjka še nekaj samozavesti, medtem ko nam na sredini primanjkuje lanska solidnost. Vsekakor sem prepričan, da se bomo sčasoma lahko samo še popravili.« (Š.M.)
V derbiju 3. AL Gaja iztržila točko v Doberdobu
1. AMATERSKA LIGA
SKUPINA B
ZARJA - PRO ROMANS	1:0 (0:0)
STRELEC: Voljč v 51'
ZARJA: Milani, Donaggio (v 88' Renčelj), Ferluga, Štrukelj, Voljč, Marassi, Speranza, D. Fonda, Kalc (v 69' E. Fonda), Antonič, De Micheli.
Zarjani so zmagali z minimalno razliko in potrdili dobro igro s prejšnjega gostovanja, ko so sicer iztržili le točko. Tudi tokrat so pokazali veliko več od gostov, ki se morajo zahvaliti radodarnosti domačinov, da so prejeli en sam gol. Zarjani so začeli zelo dobro in že v uvodnih minutah imeli odlično priložnost z De Michelijem, ki pa je bil le za las prepočasen. Preteklo je le 10 minut, ko je Voljč silovito streljal in vratar je moral odločno posredovati. Le nekaj minut zatem je imel Voljč stoodstotno priložnost, ko se je predstavil sam pred vratarjem, ki pa je instinktivno rešil v kot. Napadi zarjanov so se do konca polčasa še ojačili, toda največ, kar so dosegli, je bila prečka po strelu Speranze.
V drugem delu so se gostje končno predstavili v kazenskem protoru zarjanov, ki pa so se urejeno branili. Toda po nekajminutni obrambni igri so zarjani ponovno prešli v napad in v 51. minuti tudi zatresli mrežo: na levi strani sta Antonič in Ferluga lepo speljala na led obrambo Romansa ter z dolgo podajo servirala na drugo stran do Voljča, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. Po golu se je zarjanom ponudilo vsaj pol ducata stoodstotnih priložnosti, ki pa so jih tudi na neverjeten način zapravili, tako da je rezultat vse do konca ostal nespremenjen. Tokrat moramo poleg Damjana Fonde Pohvaliti še mladega Ferlugo, ki igra iz tekme v tekmo bolje. (Big)
VESNA - OPICINA	0:0
VESNA: Zemanek. N. Sedmak, Švab, Castello (Kriscjak), Malusa, Bertoli, No-nis, Leonardi, Kostnapfel (P. Sedmak), Si-9Ur, Candotti (Francioli, Vlach, Pichier-
ri).
Križani so na proseškem igrišču remi-zirali proti Opicini. Rezultat očitno ni zadovoljil kriškega trenerja, ki je prav gotovo računal na celotni izkupiček. Žal pa So domačini igrali res slabo, tako da so Pasprotniki v prvem polčasu imeli rahlo
3. AMATERSKA LIGA Skupina E
IZIDI 3. KOLA
S. Nazario -	Union				1:1	
Lelio Team	- Grado				1:0	
Romana - S. Vito					1:0	
GGS - Stock					1:1	
Fincantieri -	• Montebello				3:1	
CUS - Don Bosco					2:0	
Mladost -	GAJA				1:1	
LESTVICA						
Mladost	3	1	2	0	10:5	4
fincantieri	2	2	0	0	4:1	4
R°mana	3	2	0	1	2:1	4
CGS	2	1	1	0	3:1	3
CUS	3	1	1	1	5:4	3
Gaja	2	1	1	0	2:1	3
Lelio Team	2	1	1	0	2:1	3
Mock	2	1	1	0	2:1	3
Grado	3	1	1	1	3:3	3
S- Nazario	3	0	2	1	1:2	2
S- Vito	3	0	2	1	1:2	2
Gnion	3	0	2	1	4:9	2
Gon Bosco	2	0	0	2	0:3	0
Montebello	3	0	0	3	1:6	0
PRIHODNJE KOLO JNn Bosco - GAJA, Montebello -US, s točk - Fincantieri, S. Vito -GS, Grado - Romana, Union - Lelio eam. S. Nazario - MLADOST.
terensko premoč, čeprav niso nikoli resno zaposlili Zemaneka.
Tekma se je odvijala brez večjih razburjenj. Nevarnejši priložnosti sta se v drugem polčasu ponudili Švabu in Versi, vendar sta oba z dobrega položaja zaključila čez prečko. Drugače so bili Križani zelo netočni, predvsem z Nonisom, ki je v treh primerih streljal previsoko. Kar je nekoliko razživelo srečanje, je bila izključitev Leonardija, ki je reagiral po grdem prekršku nasprotnika. Pohvalo so vredni le Kriscjak, Castello in Švab, ki so igrali res dobro. (S.k.)
2. AMATERSKA LIGA
SKUPINA D
PRIMOREC - ZOMPICCHIA 4:1 (2:0)
STRELCI: Apuzzo v 37' in 41', Smilo-vich v 63', Pertan v 75'
PRIMOREC: Savarin, Peres, Pollicardi, Frasson, Pertan, Srebrnič, Giuressi (v 83' Kralj), Purič, Smillovich (v 70' Benet), Apuzzo, Gargiuolo.
Proti eni izmed slabših ekip v ligi so Trebenci osvojili zanesljivo zmago. Igralci so po bledem nastopu z Lavarianese-jem stopili na teren koncentirarni in si tudi pokazali zadovoljivo igro. Ves prvi polčas je Primorec naravnost oblegal kazenski prostor Zompicchie, vrata pa so bila kot začarana. Priložnosti so se vrstile kot na tekočem traku in le odličnim posegom vratarja se morajo gostje zahvaliti, da niso stalno pobirali žoge iz mreže. V eni izmed neštetih gneč pa je Apuzzo vendarle dosegel zadetek in jasno je bilo, da se domačim nasmiha nova zmaga. Kmalu zatem je razpoloženi Apuzzo po predložku Frassona spet realiziral.
V	nadaljevanju je Zompicchia igral bolj napadalno in ustvaril nekaj priložnosti. Po eni izmed teh pa je Deganutti z roba kazenskega prostora premagal sicer zanesljivega Savarina. Furlanska obramba je puščala vse preveč prostora Tre-bencem, ki so v protinapadih dosegli še dva gola. Prvič so gostje slabo nastavili off-side zanko in »bomber« Smilovich sam pred vratarjem ni zgrešil. Drugič je Pertan z močnim strelom zaključil lepo akcijo Pollicardija. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da je moštvo zelo homogeno, piko na i pa postavijo boljši posamezniki v odločilnih trenutkih. (Dimitrij)
KRAS - RONCHIS	1:1 (1:0)
STRELEC ZA KRAS: La Calamita v 27'
KRAS: Rebez, Castro, Massai, Šuc, Vitram, Norbedo, Spazapan, La Calamita, Rotta (v 80' Drioli), Lepore, Božič (v 65' Cucarich).
RDEČI KARTON: Massai.
Žal so Brežani že drugič letos po nepotrebnem izgubili točko. Tudi nedeljski nasprotnik je bil namreč izredno skromen, njegov edini cilj je bil, da z repen-skega igrišča (ki je bilo sicer v slabem stanju, bodisi zaradi dežja kot zaradi tega, ker so na njem v soboto nastopili veterani, v nedeljo zjutraj pa eno od moštev Triestine) odide neporažen, kar mu je tudi uspelo, domači pa ga kljub terenski premoči in lepim priložnostim niso znali spraviti na kolena.
V	prvem polčasu je bil Kras vseskozi v napadu, vendar je vse preveč prenagljeno streljal, a gostje so se na vse kriplje branili, predvsem tako, da so razbijali ritem igre in žogo metali s terena. Tako se je polčas končal le z enim zadetkom v korist domačih.
V	drugem delu tekme bi krasovci lahko spravili izid na varno, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo: najprej se je Spazapan znašel sam pred vratarjem, slednji pa je žogo ubranil, a Rotta je zadel prečko. Ključna je bila 65. minuta: tedaj sta se huje poškodovala Božič in eden od igralcev Ronchisa. Oba sta skočila za žogo in se udarila v glavo, Božič nad očesom, nasprotnik pa v tilnik. Morali so poklicati rešilec Rdečega križa, v
bolnici pa so obema morali šivati rani. Igra, ki je bila dotlej korektna, je postala bolj ostra, pri Krasu je bil izključen Massai, pri Ronchisu kar dva igralca. Gostje pa so svoj cilj dosegli pet minut pred koncem, ko so izenačili po napaki domače obrambe.
SKUPINA F
FINCANTIERI - BREG	4:2 (1:1)
STRELCA ZA BREG: v 5' Diminich, v 65’ Buzzi.
BREG: Hervatin, Pavletič, Pekar, Paoli, Kozina, Armani, Huez, Olenik, Diminich, Švara, Vescovo (v 60' Buzzi), (Petronio, Zobec, Sancin, Švab).
Zgleda, da pri Bregu nekaj ne gre. V gosteh smo bili tokrat priča tretjemu zaporednemu porazu naše ekipe v letošnjem prvenstvu in sploh ni bilo znaka o izboljšanju igre. Res je, da je bil teren težak, po blatu pa se je komaj še dalo igrati.
Brežani so tako žal znova izgubili točke, ki jih proti koncu prvenstva ne bo zlahka nadoknaditi, pa čeprav so tokrat pričeli dobro, saj so kaj kmalu zatresli nasprotnikovo mrežo z močnim strelom Diminicha izven kazenskega prostora. Skozi ves polčas sta si bili ekipi enakovredni, »plavi« pa so le bili nekoliko bolj »živi«: Vescovo je na primer že prelisičil vratarja, žoga pa se je žal odbila od vratnice. Kot se v nogometu rado dogaja, je za napako prišla kazen: domačini so nekaj minut pred iztekom prvega polčasa izenačili.
Kmalu po začetku 2. polčasa so igralci Fincantierija slavili. Potrti Brežani so se le podali v napad, da bi zaostanek nadoknadili, nasprotniki pa so jih znova presenetili. Trener Valdevit je poslal na igrišče mladega Buzzija, ki je kaj kmalu izkoristil napako vratarja in znižal rezultat na 3:2. Naši so si spet nekoliko opomogli in začeli napadati. Nasprotniki pa so v protinapadu dokončno pokopali njihova upanja. Pred iztekom časa je moral predčasno v slačilnico Armani, ki je reagiral po nasprotnikovem prekršku. Zdi se, da se Brežanom obetajo hudi časi. Upajmo, da se motimo. (Laš)
MEDEA - SOVODNJE	1:1 (0:0)
STRELCA: Cimbaro (Medea) v 48' in Modula v 78'
SOVODNJE: Gergolet, Agosto, Černič, Zotti, Grillo, Devetak, F. Sambo (Modula od 70'), Fajt, Visintin, Luisa, Bizaj (E. Sambo, Gulin, Hmeljak).
Čeprav so Sovodenjci tokrat igrali slabše kot v prejšnjem kolu, bi si vseeno zaslužili zmago, ne glede na to, da so bili celo na robu poraza.
Sovodnje so imele terensko premoč in precej priložnosti za zadetek (kar tri samo v prvih 20 minutah igre), zelo nenaklonjeni sodnik pa je tudi spregledal očiten prekršek nad Fajtom v kazenskem prostoru. Do gola pa vendarle ni prišlo, delno tudi zato, ker so Sovodenjci svoje napade preveč usmerjali v sredino na-
sprotnikove obrambe, namesto da bi jo obhajali po krilih.
V drugem polčasu so gostitelji nepričakovano povedli. Po visoki podaji sta v sredini sovodenjskega kazenskega prostora skočila za žogo napadalec Medee Cimbaro in Černič. Cimbaro je bil spretnejši, a njegov strel je šel nad vrata, sodnik pa je na splošno začudenje vseh (tudi pripadnikov Medee) dosodil najstrožjo kazen v korist domačinov.
Sovodenjci so po zadetku brž reagirali in 12 minut pred koncem tekme tudi zasluženo izenačili, potem ko sodnik ni upošteval kar nekaj prekrškov nad Vi-sentinom zunaj in znotraj šestnajstmetr-skega prostora. Luisa je odlično podal Moduli, ki je brez težav ukanil vratarja Medee.
3. AMATERSKA LIGA
SKUPINA E
MLADOST - GAJA	1:1 (0:1)
MLADOST: Baldan, Devetak, Devetta, Marušič (Gerin), Dario Gergolet, Bressan, Culata, Argentin, Blason, Foresin, Kobal, 12 Diego Gergolet.
GAJA: Baxa, Capolino, Masala, Gabrielu, Majcen, Gelussi, Vengust, Biloslavo, Gombač, Majcen, Košuta (Pugliese, Ma-nuelli, Ghiotto, Calzi).
STRELCA: v 23' Košuta, v 67' Feresin.
Po borbeni tekmi na razmočenem igrišču sta se v slovenskem derbiju Gaja in Mladost razšla pri neodločenem izidu. Že v uvodnih potezah je tehnično boljša Gaja brez večjih težav nadzirala igro zdesetkanih Doberdobcev (slednji so se morali odreči se Marušiču, ki si je takoj po začetnem žvižgu poškodoval koleno). Igra se je v tem delu srečanja odvijala predvsem na sredini, obrambi pa sta zlahka nadzirali vsak poskus napadalnih akcij bodisi na eni kot na drugi strani. V 23. minuti pa je Gaja prešla v vodstvo: Košuta je po lepi kombinaciji na sredini z diagonalnim strelom premagal Balda-na. Domačini so skušali organizirati igro ter ustvariti napadalne akcije, predvsem z visokimi podajami v kazenski prostor, kjer pa so zlahka prednjačili gajevci. Prvi del srečanja se je tako zaključil brez večjih presenečenj.
Tudi v nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila. Domačini so sicer igrali bolj borbeno in ogrožali vrata Baxe predvsem s prostimi streli, na drugi strani pa sta Košuta in Majcen večkrat spravila v težave doberdobsko obrambo, v 67. minuti je Faresin izkoristil dolgo podajo v kazenski prostor in z močnim strelom izenačil. Domačini so po izenačenju igrali bolj odločno, vendar je to trajalo le nekaj minut, do izključitve Feresina, po kateri so gajevci prevzeli sredino in večkrat ogrozili Baldana. Zadnja priložnost se je ponudila Košuti, ki je iz ugodnega položaja streljal mimo vrat. Zadetek bi bil le prehuda kazen za Mladost, (dg)
Na sliki: akcija s tekme Primorec -Zompicchia.
rezultati
PROMOCIJSKA LIGA Skupina B
IZIDI 4. KOLA
Pro Fiumicello -		Gonars			0:0	
San Luigi •	- Fortitudo				2:2	
Varmo - Valnatisone					1:1	
JUVENTINA - PRIMORJE					2:2	
Union 91 -	Lucinico				1:3	
Cormonese - Ruda					1:1	
Aguileia -	Flumignano				1:0	
Costalunga - Trivignano					1:2	
	LESTVICA					
San Luigi	4	2	2	0	7:4	6
Trivignano	4	2	2	0	5:2	6
JUVENTINA	4	1	3	0	6:4	5
Fortitudo	4	1	3	0	5:4	5
Cormonese	4	2	1	1	7:3	5
Aguileia	3	2	1	0	2:0	5
Ruda	4	1	2	1	2:3	4
Fiumicello	4	0	4	0	4:4	4
Flumignano	4	1	1	2	3:4	3
Gonars	4	1	1	2	1:3	3
Varmo	3	1	1	1	5:5	3
VALNATISONE		4	0	3	13:4	
Lucinico	4	1	1	2	8:10	3
Union 91	4	0	2	2	2:5	2
PRIMORJE	3	0	2	1	4:6	2
Costalunga	3	0	1	2	2:7	1
PRIHODNJE KOLO Flumignano - Costalunga, Ruda -Aguileia, Lucinico - Cormonese, PRIMORJE - Union 91, VALNATISO-NE - JUVENTINA, Fortitudo - Var-mo, Gonars - San Luigi, Trivignano -Pro Fiumicello.
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 4. KOLA
Portuale -	Ponziana				1:1	
ZARJA - Pro Romans					1:0	
Isonzo S.P.	. - Staranzano				0:0	
VESNA - Opicina					0:0	
Villanova	- Mossa				0:2	
Torreanese - Cividalese					2:2	
Edile - Piedimonte					3:2	
Turriaco -	San Marco				1:1	
	LESTVICA					
Torreanese	4	2	2	0	7:4	6
Ponziana	4	2	2	0	8:2	6
ZARJA	4	2	2	0	4:1	6
VESNA	4	1	3	0	3:2	5
Staranzano	4	1	3	0	2:3	5
Turriaco	4	2	1	1	6:4	5
Isonzo	4	1	3	0	2:1	5
Mossa	4	1	3	0	4:2	5
Cividalese	4	1	2	1	4:3	4
Pro Romans	4	1	1	2	3:7	3
Opicina	4	1	1	2	3:4	3
San Marco	4	0	3	1	3:5	3
Edile	4	1	1	2	5:8	3
Villanova	4	1	0	3	2:6	2
Piedimonte	4	0	2	2	5:7	2
Portuale	4	0	1	3	4:7	1
PRIHODNJE KOLO Piedimonte - Turriaco, Cividalese -Edile, Mossa - Torreanese, Opicina -Villanova, Staranzano - VESNA, Pro Romans - Isonzo S.P., Ponziana -ZARJA, San Marco - Portuale.
2. AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 4. KOLA
Talmassons	- Morsano				1:1	
Camino - Castionese					0:0	
Bertiolo - Santamaria					0:0	
Zaule Rab. -	Junior Aur.				2:1	
Mereto D.B.	- Romans				0:1	
KRAS - Ronchis					1:1	
Lavarianese	- Lestizza				3:1	
PRIMOREC	- Zompicchia				4:1	
LESTVICA						
Bertiolo	4	2	2	0	6:3	6
Santamaria	4	2	2	0	3:1	6
Morsano	4	2	2	0	5:3	6
Zaule	4	3	0	1	8:5	6
KRAS	4	2	1	1	5:4	5
PRIMOREC	4	2	1	1	6:3	5
Lavarianese	4	2	1	1	7:4	5
Romans	4	2	1	1	10:4	5
Talmassons	4	1	2	1	3:3	4
Aurisina	4	0	3	1	4:5	3
Camino	4	0	3	1	4:5	3
Lestizza	4	1	1	2	4:6	3
Castionese	4	1	1	2	1:2	3
Mereto D.B.	4	0	2	2	0:2	2
Ronchis	4	0	2	2	2:7	2
Zompicchia	4	0	0	4	2:11	0
PRIHODNJE KOLO Lestizza - PRIMOREC, Ronchis - La-varianese, Romans - KRAS, Junior Aurisina - Mereto D.B., Santamaria -Zaule Rabuiese, Castionese - Bertio-lo, Morsano Strada - Camino, Zompicchia - Talmassons.
Skupina F
IZIDI 4. KOLA
Villesse -	Pieris			2:1	
Moraro -	Capriva			0:0	
Fogliano	- Poggio			3:0	
Roianese	- Audax			4:1	
Domio - Pro Farra				0:1	
Fincantieri - BREG				4:2	
Muggesana - Fossalon				3:0	
Medea - SOVODNJE				1:1	
	LESTVICA				
Fogliano	4 4	0	0	11:5	8
Muggesana	4 3	1	0	6:1	7
SOVODNJE	4 2	2	0	8:4	6
Fincantieri	4 3	0	1	9:6	6
Moraro	4 2	2	0	4:2	6
Pro Farra	4 2	1	1	5:4	5
Villesse	4 1	3	0	3:2	5
Capriva	4 1	2	1	4:4	4
Roianese	4 2	0	2	7:8	4
Domio	3 1	1	1	6:5	3
Fossalon	4 1	0	3	8:10	2
Medea	4 0	2	2	5:7	2
Poggio	4 0	2	2	4:8	2
Pieris	4 0	1	3	5:10	1
Audax	4 0	1	3	2:7	1
Pieris	3 0	0	3	4:80	0
PRIHODNJE KOLO Fossalon - Medea, BREG - Muggesa-na, Pro Farra - Fincantieri, Auaax -Domio, Poggio - Roianese, Capriva -Fogliano, Pieris - Moraro, SOVODNJE - Villesse.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
torek, 20. oktobra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Napredovanja Triestine z mrtvim tekom žal ne bo
Po 11. kolu v prvi slovenski nogometni ligi
Nogometaši Olimpije spet pred Mariborom
TRIESTINA - VIS PESARO 0:1
(0:1)
STRELEC: Pellegrino v 15. minuti.
TRIESTINA: Facciolo, Tangorra, Milanese, Conca, Cerone (Marino od 22'), Arrigoni, Danelutti, Terraci-ano (Bressi od 59'), Mezzini, Torac-chi, Labardi.
SODNIK: Contento (Salerno) Praznik ni uspel. Oziroma, uspel je le deloma. Čudovita koreografija (nikoli ni športni dogodek v Trstu zbral na tribunah toliko gledalcev) na krasnem prizorišču (stadion Roc-co je po meri tudi najzahtevnejšim sladokuscev) ni pripomogla k uspehu Triestine, ki je proti skromni ekipi iz Pesara zabeležila skoraj neverjetni domači poraz.
Mnogo bi lahko razpravljali o tem, da je nedeljski poraz Tržačanov krivičen, ker je Pesaro, po odkritosrčnem priznanju svojega trenerja Accardija, imel veliko sreče in dosegel zadetek po edinem strelu v vrata. Domača ekipa pa je imela skozi vso tekmo pobudo in nešteto priložnosti za izenačenje, saj je bila nasprotnikova obramba prezaposlena, kot zgovorno kaže število kotov (16:0 za Triestino). Med drugim se je obramba Pesara marsikdaj poslužila nedovoljenih posegov, da bi zaustavila napade domačinov.
Veliki italijanski trener je zaslovel po geslu: »Edino, kar je pomembno v nogometu je, da dosežeš gol, istočasno pa preprečiš, da bi ga dosegel nasprotnik.« Ta trener je bil ravno Nereo Rocco, po katerem je poimenovan nov tržaški stadion. Lahko bi rekli, da se je tudi Pesaro zelo uspešno oddolžil Roccovemu spominu s potrditvijo veljavnosti teorije o »catenacciu«.
Razumljivo je, da so igralci Triestine stopili na igrišče precej nervozni, saj je od njih »prvoligaška množica« (30 tisoč gledalcev) pričakovala le izdatno zmago. Kmalu so bili pod dodatnim šokom zaradi nepredvidljivega vodstva gostov po mojstrsko izvedenem kazenskem strelu Pellegrina. Tako je domača ekipa potrdila vse svoje hibe: negotovo obrambo in počasno ter predvidljivo igro na sredini igrišča. Napadalci so imeli velike težave, saj so si uporabne žoge, ki so si jih med drugim morali po večini priigrati sami, zapravili bodisi zaradi smole bodisi zaradi brezupnih potez, za katere so
se odločala zaradi prenatrpanosti v
poraz Triestine verjetno pokopal upe na povratek Tržačanov v višjo ligo z mrtvim tekom. Občutek imamo, da se je v navidezno brezhibnem kolesju naenkrat marsikaj zataknilo, kar pomeni, da bosta morala trener Pe-rotti in društvo primerno poseči po protiukrepih, saj sta obramba in vezna vrsta precej šibki. Drugače bo zelo težko doseči zaželjene cilje.
Igor Pavletič
OSTALI IZIDI 7. KOLA: Alessan-dria - Empoli 2:1, Arezzo - Leffe 2:1, Chievo - Spezia 4:1, Massese - Siena 1:0, Palazzolo - Carrarese 0:1, Pro Šesto - Como 1:1, Sambenedettese -Ravenna 1:1, Vicenza - Carpi 1:1.
LESTVICA: Empoli 11, Sambenedettese in. Vicenza 10, Ravenna, Chievo in Triestina 9, Spezia in Siena 7, Como, Leffe, Vis Pesaro, Carrarese, Carpi, Pro Šesto in Massese 6, Alessandria 5, Palazzolo 4, Arezzo 3.
PRIHODNJE KOLO: Carpi - Triestina, Carrarese - Alessandria, Como - Arezzo, Empoli - Massese, Leffe - Vicenza, Ravenna - Palazzolo, Siena - Chievo, Spezia - Sambenedettese, Vis Pesaro - Pro Šesto.
V italijanski nogometni A ligi
Milan nezadržen Udinese odlično
Milan je v šestih kolih dosegel že 20 golov, v nedeljo jih je Laziu nasul kar pet (Gullit, Papin, Van Bas-ten dvakrat in Simone) in veliko vprašanje je, ali mu bo kdo sploh lahko kos, glede na to, da je Juven-tus spet izgubil točko, tokrat doma proti solidni Brescii romunskega »čarovnika« Lucescuja. Ljubitelji napetih prvenstev vsa upanja polagajo na Sampdorio, proti kateri mora Milan še igrati (v Genovi) zaostalo tekmo. Za Genovežane navija vsa Italija...
Videmski Udinese je z goloma Brance in Dell Anna spravil v veliko zagato Napoli, hkrati pa spet pridobil zaupanje svojih skeptičnih navijačev.
IZIDI 6. KOLA: Atalanta - Torino 0:0, Foggia - Genoa 2:2, Juventus -
kazenskem prostoru gostov. Vsekakor je drugi zaporedni
Brescia 0:0, Milan - Lazio 5:3, Parma
-	Ancona 3:0, Pescara - Fiorentina 0:2, Roma - Inter 4:1, Sampdoria -Cagliari 2:0, Udinese - Napoli 2:0.
LESTVICA: Milan 10, Sampdoria, Torino in Juventus 8, Fiorentina, Brescia in INter 7, Roma, Lazio, Genoa, Parma in Udinese 6, Atalanta 5, Napoli, in Cagliari 4, Pescara in Foggia 3, Ancona 2.
PRIHODNJE KOLO: Ancona -Foggia, Brescia - Cagliari, Fiorentina - Sampdoria, Genoa - Pescara, Inter - Juventus, Lazio - Atalanta, Napoli - Roma, Parma - Milan, Torino -Udinese.
B liga: Cremonese vse boljši
IZIDI 8. KOLA: Cesena - Lucchese 3:1, Cosenza - Lecce 0:0, Cremonese
-	Verona 3:0, Andria - Monza 1:1, Padova - Bologna 2:4, Piša - Modena 0:0, Reggiana - Piacenza 1:0, Spal -Bari 0:1, Taranto - Ascoli 1:4, Terna-na - Venezia 0:3.
LESTVICA: Cremonese 12, Ascoli in Reggiana 11, Bari 10, Venezia, Cosenza in Piša 9, Verona, Lecce in Cesena 8, Bologna 7, Modena in Paodva 6, Piacenza in Monza 5, Lucchese in Spal 4, Andria in Ternana 3, Taranto 2.
PRIHODNJE KOLO: Ascoli - Piša, Bari - Lecce, Bologna - Spal, Lucchese - Ternana, Modena - Cremonese, Monza - Cesena, Piacenza -Padova, Taranto - Reggiana, Venezia - Cosenza, Verona - Andria.
Nogometaši Olimpije so spet točko pred Mariborom, čeprav so pred enajstim kolom mnogi napovedovali obratni razplet: da bo Olimpija izgubila v Izoli, Maribor pa premagal Železničarja. Ob odmoru mariborskega mestnega derbija med Železničarjem in Mariborom (pri 0:0) je največji aplavz požel napovedovalec, ki je objavil, da Izola vodi z 1:0. Toda na koncu je bilo vse drugače: v Mariboru je ostalo 0:0, Olimpija pa je dosegla dva gola.
V Izoli je kakih tisoč navijačev videlo eno najboljših predstav Izole v tem prvenstvu, toda to je bilo premalo za zmago nad izjemno razpoloženo Olimpijo. Izolani so povedli z golom Perkata s prostega strela, potem ko je žoga na poti v mrežo oplazila enega izmed ljubljanskih igralcev. Ljubljančani bi že v prvem delu lahko dosegli nekaj golov, toda učinkoviteje so zaigrali šele v nadaljevanju. Natančneje: Primorec Samir Zulič je z dvema goloma zapečatil usodo Marjonove-ga moštva, ki v linišu ni imelo moči, da bi lahko še kaj spremenilo. Izolani so se zdaj znašli na predzadnjem mestu na lestvici, v klubu so šokirani, o zamenjavi trenerja pa menda še ne razmišljajo. Vsaj en razlog za to imajo: ob taki igri se jim obeta lep prodor navzgor.
Drugi derbi je bil v Murski Soboti, kjer sta igrala Mura in Ljubljana, nasproti pa sta sedela trenerja Soški č in Prašnikar, ki nista ravno pri-
1.	— 1. Tiail	2
	2. Civerchio	2
2.	— 1. Master Gleam	X
	2. Andrea's Wish	2
3.	— 1. Antunies	X
	2. Blu Sabino	1
4.	— 1. Miller	X
	2. Nushi	1
5.	— 1. Let me win	X
	2. Fusio	1
6.	— 1. Miagal	X
	2. Luigi	2
	KVOTE	
12 (26 dobitnikov)	32.533.000 lir		
11 (668 dobitnikov)		1.250.000 lir
10 7.675 dobitnikov)		106.000 lir
Atalanta - Torino	X
Foggia - Genoa	X
Juventus - Brescia	X
Milan - Lazio	1
Parma - Ancona	1
Pescara - Fiorentina	2
Roma - Inter	1
Sampdoria - Cagliari	1
Udinese - Napoli	1
Cremonese - Verona	1
Spal - Bari	2
Alessandria - Empoli	1
Messina - Perugia	1
KVOTE
13 (50 dobitnikov) 296.983.000 lir 12 (2.642 dobitnikov) 5.620.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Atalanta - Napoli; Cagliari - Fiorentina; Foggia - Parma; Juventus - Ancona; Milan - Torino; Pescara - Inter; Roma - Brescia; Sampdoria - Genoa; Udinese - Lazio; Cremonese - Ascoli; Piša -Bologna; Avellino - Acireale; Monopoli - Catanzaro
jatelja, saj sta oba pretendirala na Murin stolček. Golov ni bilo, izid pa je bil seveda ugodnejši za Ljubljano, ki za Olimpijo zaostaja le dve točki. Mura je sicer trikrat zadela vratnico, Ljubljana le enkrat, toda to je slaba tolažba za Sobočane, ki so jih presenetljivo dohiteli Novo-meščani. Ti so z golom Kosiča zmagali v Celju s Publikumom, to je bil četrti nastop trenerja Gugolja na klopi Studia D, izkupiček pa je zanj sijajen: tri zmage in en remi.
Mura mora v prihodnjem kolu na težko gostovanje v Koper, Koprčani pa so se tokrat "prebudili" v Rogaški Slatini, kjer so v težkih razmerah dosegli dva gola in iztržili remi. Strelca za Koprčane sta bila Ribarič in novinec Čondič. Goričani pa so se odrezali slabše, v Zagorju je bilo moštvo, ki ga vodi vratar Zupan brez vsake možnosti. Zagorjani so sicer edini zadetek dosegli iz enajstmetrovke, toda nanizali so še nekaj priložnosti.
Oblakova Živila Naklo so morala tekmo odigrati na Jesenicah, ker je na tekmi z Mariborom nek igralec napadel stranskega sodnika. Sprva je Oblaku, ki je - če ne bi bilo zmage - napovedal slovo, kazalo slabo, ob odmoru je bilo 0:0, potem so gostje povedli, šele v linišu pa sta brata Pavlina dosegla tri gole.
V sredo bo mlada repreezentanca Slovenije odigrala prijateljsko tekmo z madžarskim prvoligašem ZTE v Lendavi, selektorju Prašnikarju pa je udeležbo odpovedal Izolan Ružnič, ki odhaja k vojakom.
, REZULTATI 11. KOLA: Kompas Holidays - Nafta 3:0 (0:0), Belvedur Izola - SCT Olimpija 1:2 (1:0), Publikum - Studio D 0:1 (0:1), Živila Naklo - Potrošnik 3:1 (0:0), Elektroele-ment Zagorje - Gorica 1:0 (1:0), Železničar - Maribor Branik 0:0, Steklar - Koper 2:2 (2:2), Mura - Ljubljana 0:0, Rudar - Slovan Mavrica 0:0.
VRSTNI RED: Olimpija 17, Maribor 16, Ljubljana 15, Mura in Studio D 14,- Rudar 13, Kompas in Naklo 12, Zagorje in Koper 11; Publikum 10; Gorica in Nafta 0; Slovan in Steklar 8; Železničar in Izola 7; Potrošnik 5.
PRIHODNJE KOLO (25.10.): Nafta - Slovan, Ljubljana - Rudar, Koper -Mura, Maribor - Steklar, Gorica -Železničar, Potrošnik - Zagorje, Studio D - Naklo, Olimpija - Publikum, Kompas - Izola. (Franci Božič)
V 6. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige
Dragocen uspeh tržaškega Stefanela
MARR - STEFANEL 84:92 (42:46)
MARR RIMINI: Ferroni 17, Middleton 23, Romboli 7, Israel 6, Ruggeri 18, Terenzi, Semprini 5, Calbini 5, Dal Seno, Altini 3, trener Bernardi.
STEFANEL TRST: Bodiroga 21, Pilutti 16, Meneghin 1, English 17, Cantarello 6, Budin 2, De Pol, Bi-anchi 16, Alberti 4, Pol Bodetto, trener Tanjevič.
Tržaški Stefanel je v 5. kolu osvojil svojo tretjo zmago in se zaenkrat s 6 točkami vsidral na sredino lestvice. Zmaga v Riminiju je bila še kako dobrodošla in dragocena ter povsem zaslužena. Bivši stefanelovec larry Middleton je sicer dal 23 točk, tudi to ni bilo dovolj, da bi lahko Marr presenetil tržaško moštvo, pri katerem se je tudi Jan Budin vpisal med strelce.
OSTALI IZIDI 5. KOLA: Benet-ton - Teamsystem 94:89; Scavolini - Phonola 96:84; Messaggero - Philips 95:98; Clear - Panasonic 80:75; Robe di Kappa - Kleenex 78:83; Baker - Scaini 94:71; Bialetti -Knorr 75:88.
LESTVICA: Philips Milan in Knorr 10; Panasonic Reggio Ca-labria in Benetton Treviso 8; Messaggero Rim, Clear Cantu, Scavolini Pesaro in STEFANEL TRST 6; Baker Livorno, Robe di Kappa Turin, Kleenex Pistoia in Bialetti Montecatini 4; Phonola Caserta in
Scaini Benetke 2; Marr Rimini in Teamsystem Fabriano 0.
PRIHODNJE KOLO (22.10. ob 20.30); Philips - Baker; STEFANEL - Messaggero; Phonola - Clear; Robe di Kappa - Marr; Panasonic - Knorr; Teamsystem - Bialetti; Kleenex - Scavolini; Scaini - Benetton.
Lokar 16 točk
V 5. kolu A-2 liga je Auriga iz Trapanija, za katero igra tudi Slovenec Marko Lokar, visoko premagala Cagivo iz Vareseja. Lokar pa je dal kar 16 točk.
IZIDI 5. KOLA: Glaxo - B. Sar-degna 88:73; Fernet Branca - Hy-undal 102:78; Auriga - Cagiva 91:75; Titicno - Telemarket 96:87; Napoli - Medinform 102:80; Teore-matour - Panna 95:89; Mangiaebe-vi - Ferrara 115:92; Burghy - Sidis 94:82.
LESTVICA: Napoli, Ticino Siena in Burghy Modena 8; Auriga Trapani, Mangiaebevi Bologna, Glaxo Verona, Sidis REggio Emi-lia, Cagiva Varese in Banco di Sardegna Sassari 6; Fernet Branca Pavia, Teorematour Milan, Hyun-dai Desio, Ferrara in Telemarket Forli 4; Panna Firence in Medinform Maršala 0.
V	nedeljo v košarkarski B-l ligi
Goriškemu Ciemme se pišejo hudi časi
V	doslej daleč najgrši tekmi je goriški Ciemme zanesljivo izgubil doma proti ekipi Elledi iz Padove, ki je sicer prvi na lestvici, Goričani pa so igrali tako slabo, da so še kako olajšali nalogo gostov.
Če bodo Dalipagičevi varovanci še tako naprej igrali, se ne bodo borili za prestop v višjo kategorijo, temveč resno tvegajo, da izpadejo iz lige.
IZIDI 4. KOLA: CIEMME - Elledi 70:87; Battipaglia - Pozzuoli 97:74; Brescia - Bergamo 58:61; Imola - Pesaro 79:66; Piombino -Cagliari 80:70; Ragusa - Montichi-ari 87:68; Sangiorgese - AP Udine 103:82; Fracasso - Victors 71:69.
LESTVICA: Fracasso Vicenza in Elledi Padova 8; Ragusa, Sangiorgese, Imola in Pozzuoli 6; Bergamo in victors Rim 4; Battipaglia, Pesaro, Montichiari, Cagliari, AP Udine, CIEMME GORICA in Piombino 2; Brescia 0.
PRIHODNJE KOLO (25.10.): Battipaglia - Piombino; Bergamo -Ragusa; Cagliari - Petrarca; Montichiari - CIEMME GORICA; Pesaro - Brecia; Pozzuoli - Fracasso; Victors - Sangiorgese; AP Udine -Imola.
Po 5. kolu italijanske odbojkarske A-l lige
Še dva nepremagana
Po petih kolih v italijanski moški odbojkarski A-l ligi sta le dve ekipi še nepremagani. To sta Alpitour iz Cunea in maxicono iz Parme, ki je v derbiju tega kola premagal Sisley iz Trevisa.
IZIDI 5. KOLA: Maxicono - Sisley 3:2 (9:15, 15:10, 11:15, 15:11, 15:10); Sidis - Misura 0:3 (8:15, 3:15, 10:15); Messaggero - Lazio 3:0 (15:3, 15:5, 13:15, 15:2); Gabeca - Jockey Dero-ma 3:2 (16:17, 7:15, 15:6, 15:12, 15:9); Charro - Panini 3:1 (15:4, 12:15, 15:11, 15:8); Centro Matic - Aguater 3:2 (12:15, 15:11, 11:15, 15:12, 15:7); Alpitour - Olio Venturi 3:0 (15:11, 15:8, 15:9).
LESTVICA: Maxicono Parma in Alpitour Cuneo 10; Misura Milan,
Messaggero Rvena, Sisley Treviso, Charro Padova in Gabeca Montichiari 8; Panini Modena 4; Aguater Brescia, Centro Matic Firence in Jockey Schio 2; Olio Venturi Spole-to in Lazio Rim 0.
V Tokiu slavje Ivana Lendla
TOKIO — Čehoslovak z ameriškim državljanstvom Ivan Lendl je na mednarodnem teniškem turnirju v Tokiu osvojil svojo 92. turnirsko zmago. V velikem finalu je namreč premagal presenetljivega Šveda Henrika Holma s 7:6, 6:4 in si prislužil čedno vsotico 135.000 dolarjev.
Med najvišjimi donosi na tržišču
■
Možnost odbitka pri davkih
■
Maksimalna prilagodljivost
To so nekatere značilnosti zavarovanja
prevpenza
Nov način varčevanja z zavarovanjem
Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji Noricam Vita
v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360
NOR1CUM
VITA