I0ZILS1 Poštnina platana v gotovini LJUBLJANA, SI. JANUARJA 1934 > i. '.Jj Leto 47 — štev. 5 \domo€jjum Jopise ID spise sprejema u red ni S« v o »Domoljuba.. _ Telefon 21-49. Prostor ene drobne vrstice v inserntnem deiu stane tO Din. — Naročnina itane W Din za celo leto, za inozemstvo M) Din. Posamezna Številka I Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92. ladar vržejo vero med staro šaro Vsa Francija je že tedne in tedne raz-iirjena zaradi nezaslišanih lopovščin vele-eparja Stavijskega, ki je francoske male var-svalce ogoljufal za stotine milijonov frankov, tem smo že pisali. Vendar je potrebno, da Hem škandalu spregovorimo še nekaj besed. |i Kdo pa je bil Staviski? Bil je Francoz, jskega roju, po veri pa Žid. Že pred vojno i bil zaprt zaradi goljufije. Leta 1996 so i/a lovič dali pod ključ in uvedli proti njemu 5'reiskavo, ki pa je kmalu zaspala. Proti jam-tvu so ga celo pustili na svobodo. Takoj jato so mu oblasti dovolile, da je v Bayonu sporazumu z občinsko upravo in poslancem laratom ustanovil občinsko hranilnico, ki se |e z raznimi goljufijami kmalu razvila v ve-jllko denarno podjetje. Veliki slepar je imel najtesnejše zveze raznimi francoskimi in tudi inozemskimi olttiki. Minister Dadimier je n. pr. uradne, jriporočll vsem zavarovalnicam na Francoskem, naj vlagajo svoj denar v to hranilnico. |Finančni minister je sleparju dovolil, da je Brnel ustanoviti Se kmetuko banko. Notranje |ministrst.vo mu je dalo legitimacijo, da je {višji policijski uradnik. Ko ga je policija pred ?par meseci tožila, so vsi tozadevni spisi v I ministrstvih enostavno izsfinili .. V Budim-Ipešti je Stavijski imel tesne zveze z bivšim ftnln. predsednikom Karolvjeni. ki mu je po-Iniagal, da je za mal denar kupil tamušnjo [francosko trgovsko banko in cele kupe nič-I vrednih bonov mednarodne banke v Baslu, i za katere so potem ljudje morali plačevati sleparju njihovo [Kilno vrednost. Dobiček sla | si razdelila oba gospoda. Tesne zveze je Imel slepar tudi z italijanskimi emigranti. Ko je vršil vse te nečedne posle, je pa v Parizu prirejal najvplivnejšim politikom razkošne gostije, jim dajal kraljevska darila, plačeval njihove, dolgove in razmetaval milijonske vsote za podkupovanje časopisov in vplivnih politikov, ki so potem morali skrivati njegove goljufije. Končno se je le ujoll Naenkrat je završalo: Stavijski je poneveril tri milijarde dinarjev našega denarja. Slepar je zbežal in dobili so ga mrtvega. Nekateri pravijo, da se je sam sodil, drugi pa trdijo, da so ga ubili oni, ki so se bali, da bo prišla njihova sokrivda na dan. Po celi Franciji velikansko razburjenje! Muli varčevalci zahtevajo svoje težko prislužene prihranke nazaj. — Slede ostavke ministrov, ki so bili v tesnih zvezah s Stavijskim. Poslance, časnikarje in ugledne osebnosti gonijo v zapore. Parižani demonstrirajo pred parlamentom. Mrtvi in ranjeni leže po pariških ulicah ... Vlada je morala odstopiti. Kako se je le moglo vse to zgoditi? In celo v državi, ki je veljala za vzor dobro urejene države? V deželi, ki je dala že toliko svetnikov in duševnih velikanov, kot nikjer drugod? Padli ministrski predsednik Chau-temps je sam dal odgovor na to vprašanje, ko je rekel: »Nravnost je omajana, treba bo najprej ozdraviti človeško družbo«! Vse lepo, toda kdo pa je kriv, da je tako daleč prišlo? Ali ne ravno družba, kateri je načeloval gospod Chauleinps sam, družba svobodnih zidarjev, ki že dolgo let vodijo francosko politi!. o? To so oni ljudje, ki so odstranili verouk iz francoskih šol, ki so izbrisali ime Bog iz šolskih knjig in so se z besnim sovraštvom borili proti Cerkvi in njenemu nauku. Ali niso ravno ti ljudje izgnali verske rodove iz vzgojevališč, sirotišnic in bot- Kaj bi si tajili ali olepšavah, ko vsi predobra veoi in tisoči ljudi, tekih kot sem jaz kot si ti, strada in proti In berači in uiuv zuje in gladu nuje. l isici -r kdo bi jih pre-šiel — tudi med našim, ljudstvom, naši ljudje. Onemogli staroi se vlačijo od hiše do hiše, krepki mladeniči si podajajo vrata in prosijo. In nihče se ne sramuje, oa berači, nima časa misliti na to, mora mora! Ta .»mora« je tako silen, s tako močjo ukazujoč, da stre ponos mladega, zmožnega človeka in ga požene, da si od ure do ure nabira kruh, da od večera do večera išče strehe In materi vrže otroka v naročje in še dve nebogljenčka požene za njo in gredo z obupnimi obrazi, njih beseda je samo: prosim njih oči so medle, z obraza vpije, vpijo glad... In kaj je v njihovih dušah? Glad. V njihovih srcih: glad; v njihovih obrazih: glad; v njihovi liesedi, v njihovi pc-šnji: glad. Glad! Stoje barake, stoje na pol raztrgane bajte, skromne kočice, na njih pa čez in čez z velikimi črkami zapisano: Glad! Jaz sedim v topli, zakurjeni sobi. imam obleke, imam hrane. Ti morda sediš v gostilni; ti si v kavarni; ti pri bogati pojedini; ti pri banketu; ti šteješ denarce, ki ti jih je vrgla dobra kupčija; ti si pri zabavi; ti kupuješ; ti premišljuješ, kako bi zapravil odviš-nji denar; ti iščeš bogate službe ko si dobro penzijo dobil; ti računaš obresti naloženega kapitala; ti... 0, ali vemo, ali kaj mislimo, ali kaj vidimo, da je nekje z velikanskimi črkami zapisano: Gladi? Da govorimo zlato besedo o krščanski kulturi, o časti, o pravični državi, o pravičnih zakonih, o neverjetnem napredku novega časa, o čudovitih iznajdbah, o novih strojih, da, o plinih in o strojnicah in o podmornicah in o mirovnih pogajanjih in o mednarodnih pogod- nišnic? Ali niso fraraasonski književniki, časnikarji, učitelji in profesorji porabili vsako priliko, da bi iz src ljudstva iztrgali temelje vere in poštenja? Kar so sejali, to sedaj žanjejo! In ne bo prej bolje, dokler se ne bodo gospodje, ki vodijo usodo narodov, vrnili k temeljem, katere so zapustili, — k veri it} Cerkvi. Da, treba bo ozdraviti človeško družbo! Pa ne le na Francoskem, ampak tudi marsikje drugje. Saj se tudi pri nas že pojavljajo taki žalostni slučaji. Ne gre še v milijarde, do milijonov smo pa že prišli. Ravno zadnje čase smo lahko Čitali par takih žalostnih slučajev, ko so se posamezniki okoristili s težko prisluženim denarjem malega človeka. Nravnost je omajana! Naj si izprašajo vest vsi, ki danes vodijo usodo narodov, ali niso oni krivi, da je poštenje tako zelo padlo. Brez vere in Boga ne boste inogli vzgojiti poštenih drr Žavljanov. O bali, o zaščiti kmota in delavca, o svobodi, pa o pametnem, plodonusnem gospodarstvu, in še o vzgoji iij o enakosti in o bratstvu . ^ . A «f nekod se naru pa vsak dan s silnejšo grozo reži v obraz, strahoten napis: Glad L Jji nji?'Ali nismo prečesto med onimi, ki govore sladko donečo besedo, med, tem ko tU soči stradajo in prezebajo? Ali si ne damo preveč opravka s potrebami, ki v veliki stiski iu \ božji sodbi ne bodo imele obstanka? Tako je. Ali mar »stanu primerna zabava« ni več dovoljena? Gotovo je a vprašanje je, kaj to danes pomeni, O. ta beseda se daneis zlorablja. za njo se skriva marsikaj grenkega in včasih uaravnost strašnega. Ta »stanu primerna zabava« mora biti v sili in stiski tudi času primerna. Ali nismo že pozabili na tisto evan-geljsico besedo; Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe? Pozabili smo. kaj so stari cerkveni očetje rekli že pred mnogimi stoletji. Da je tisti, so rekli, kdor vidi stradajočega brata, pa mu ne pomaga, morive«, ubijavec, ropar, da njegovo dejanje vpije v nebo. k nebeškemu Očetu, ki !)o takim nebesa zaprl. Ali se zavedamo tega? »Tisti, ki revnim nočejo pomagati, store vsak dan umor 3 tem, da ono, kar bi revež potreboval pridržujejo zase/: (Gregor Veliki), »Ce revežu ne damo, nas zadene ista kazen, kakor če bi revežu vzeli to, kar imamo sami« (.Tnnez Zlatoust). *Plašč, ki ga ima«, pripada raztrgancu, in kruh, ki ti je odveč in ki z njim nimaš kaj početi, pripada lačnemu« (sv. Ba-zilij). Salvijan pravi, da je smrtni greh pustiti ubožca lačnega. In mi? 0, kako smo trdi, kakor da je is: kamina naše srce! Saj damo revežu, že, damo mu nekaj, saj ne da miru; kajne, tako si večkrat mislimo in zraven smo morda še oelo po- razgled po svetu V ? ••VHMtne me- Si. atuiac« e- mttp tomm. /ith. ".M r Tiac" n Bjiiiie. -ssi-ar 'ni n«i lajša*;«::. —i j.-.maij.f> ac 'C ■» e : n i-wnra wns-:.i h >m<«»sx:»' vi n iflr iMflKii waiich o— j»TKf. 7 'iinaitf''* » >«ir~ n? » »»ar . - nrni. "«"if. a«*at. r^fnp-i—.:,» sjf'la^ait* >" wr«i « -jtrnaf-i« obmk r^arf n ir-iioi« a i«; e ^iijmraa -.»šiffij c s- Kai >» ŠPf^JsaSEis -i«st Derete dežela 4 "pran. Ta!« ma; "»i n lejfiB) 4r r«. *» ilifil—i^srh "iinga Bora. -t»aa ac 'irisasjh n irz»tr£r.,''.:h > iaaffj 3sn: an wl -iaie - ipaii an: ničih S a ^r-ts-Hi um - -•nit! šs„ v ie t:. a 7»': -auiLSu ■M -M -mkr-i .U j- r UJ». irt»it ri. aaa'. iaiijj. • si, ,-}.'Urf^ pet- in'£. -oiCi J. 1 ~ra r. irtat. Kiir-a sata -e u. oi-.ea- .■«•-.- r :er«/.aa p ra. i: ta** -nu^mrr-i. ii xo,r.i:itad>;imwr> moio 3a >:< sju •» ia: -<»'.. ;,n i* iM.ui. i-.*'* if! n.T. c.n.i' =oq. a;«.: i*- te- .-a Kje je narobe scet v- ^ 11 J?:.- Js Ifagn. • T»i irrr >rf»»«> «,J jr. -f-i. ngjnm\, m -nsif aij^i iheit ""'So ro^fv .-»u, — i. v.iiah ~ -<> ekbbi :.» r ifjve : n .Maisuiu ui bt ' -iits^ii iiv.-i.- ™r- nnL «i ji j-.aii«: p.;; z lacirr-,, jr. nT^r.>tii i« • aa-ia ".-»hi > it-.i':util...':ii sji^h JMc^m »r m^iti : rim. •„.-! ' r-. 11T«. 7Om[i«fiik. ji irmtr: ili e o hauja - iaaiu »a >Vrrfa ~ -r*. ^i" ir!nri"e baain-hr r^"ir:;s£«c. -v -i'i-uit5{a fti jr.aai!K! • air., -n:: -„:: ijsuHKa "aa • ■ i.-..iiin ur/,,.^ rjetr lis, - ur-SHU. °t|fe? ^n.tar^i^ mtm.-n.rs ,„ taiiia numin ; i -^r-',, -nrr ^rasuji. .« '» .tatim — ■ " nrrraai*- mme^--. iamnm .jjp- -ia jrm Jaaj.msaerau naniarsiri armns. si ta .aa uia np-iiteaii ' e •DMtv-ia ;—.nuj-:. IP-I! •Jaii -nas in a-trijs*..-3 ijt-r. ,. j^-tat jrimni. -»ta . . ?»,:,;»- .b .utiatirca. .tasra ms ':r 11 itifi-^iiiMi.^ j* caitsi*. ".-'u limci'-- - '?«••« -!',' --Jirt .aitifaira^ • "in>-i^rs.. Htrr:.!' jcu—nin « — . v; tf1—^Tt.r^ »"' T..£1 -t^ll*' rj? -ai)Kub. *"" -mi -*a ni- istiz. -i>t- V* *»«- imaanici- i uic^i.i ii.-Krw.itfa pet L-«" lata -šum". ^ >a s^cni - tao>- itKrstsara *«. «en.m«!:t vnMtnisaa —trn -bi« i."S.i k- -iia 3a n t»»-r» wo«e»i»^*ei" -• v.za.- ja»>i< ujc; a «_ :a-'»i la ' s*nk .n.U.-.n> .a>- v a« - ^ .»i * '.< r 11 ■ — 1 ^ i t*. >; --*rw»». Ji.v-.tL te-n; AVSTRIJA__ i itciba. a* * ^-aria-:«^. , u M ZiMuiaat. JM .^a. iti, i: ;':«!. «• ^a V -k- liHnerava,.. tr-iu •la jgrc- ii-iil t U3. « a- -Miaai n«. ■ ••.r:^ .. -r-.^-ri r.th.i i r>' *r 14 leta. 3.ii i i.-.";—ii;. Ohsirt 'K.--ft_a- fa Sitg^A . :-n>-asj. »«x-«aai_ i« Se«R iir.-: >«4wpiiSS8« x i-aijr- .u-. ifljta.- « agairrh ir-.ci j>.t M* 1«L3? >» ;Wffre«ii » jl» j •-a 3iia4eai*ew r «09«^* te '.£=!T . <£1 «1 SllM - :j*aa -ta v »•«>»« T4 J^ /sn 1 sl i'9**tx . • tM.«aa - Peisfc itn inihi jo •'. r-;ij» Vtiimi/, kaj m 5J» .tJ'-.:- "* 16. '■* ?tO|IUl. — V ■ V 'V 'MK «»t *! littSl — »h'-«.. .^rac Mi .i aajA>wt». "■••u-aji >"a btn. »^p--a.-, j šaw- - . r- ". •>•*•»»';. »*ir-r - DROBNE NOVICE VT«:ki !i*»i 1 ».t-«- j A" tTT.,1 prv^lilm '..-•?:! v ^...ec st- U. iS: LaM>:ct e J rt "STr- Z 2a?«r>.tnrti *ar*s iftadcc- sa» BttsScv&c- iteh foisait. Prm* ?a ssss rac m k<- Jf-au-rv z >-v o:f l <-,tT-je: tsa ■*eiB (S-^aAja/. ^a '-^a-r^i *-r-. I. r-jr-a Raiaik * /.a- , rtisii- L«4'W. r'-::'.' aiaafc. Spjft srvhtio. 60 s^otaf&t M^jaSb •fa OtSpriemtSn denar v laQo»lavK tnna u, ..^a*.,, ^ £ -,;a>i ....(aja „(/aWBS uaaj M*a. " # -»ajsuiiiiiii- " • m T* imfaenu. «i •''.! >r"-'Uii'■ e -e- -.uo^fai. T-. f ma »'osania ji sat fuzarec. -te" T J1 insaii -^-v«mm* iraa- 7* »»t «mme -„ae. .ju -jts a iua. aiir,er j neaKi^aa. -'»,er f.atnp. * « iojatiB«»a* - ^ " «.«rri. «...r: m. -•-ujrf,. uadmi ase. sBnn tat-- > J";,m » a/., iil ii-Hi; ** .»"•fnncjca ansiii '• jaacrt jtjiai. ia !, :a irt-ie t^stt. »iain-I:K-. x>. irtini; ;n ansi. ia alt ' iMio.tr.! ____it—.aj> — n:-3U). uitua- la >■'(•:;, nufi^! u» u«—^»au. u. ta it»na. u uita« •»'•a luuua u«- -* '«1. -nmmi. tniiar;. no . -en .;. '.jr-h a-tene^r lia,-o. . •„. ®v ' Kar «- jktpk taaa-ii , >n asi p tmet^i -- « trmi -tmtt y ^ « >• aamerat wt , »i natc7?v3i > Hj. 'Gla«i-- «»t. jafi-{a«» BJ natrgana »-•asia. Ob« jj M3iaas>> 'ia iva? - c-r^ivseSu.1!. br«i"i.Mw«-- ««• ' v:\'. "a z-.M 0W«. A « jia-1 prosi - M ait Jjvti^ aU skftHna* stivinf. LBane." p"> <» fe vtfč fOSS* SAR60V KALODONT Kijev postane zopet glavno mesto Ukrajl-od 1. 1920 dalje je bil prestolica Harkov. Protihitlerjevsko demonstracijo so prireje katoliške mladinske organizacije v nem-jtein Stutlgartu. Redni zračni promet o tvorijo med Varša-Poznanjem in Berlinom. Posojilo t višini osem milijonov dolarje Rusija dovolila Turčiji. Fašizem je lačel zagovarjati >Daily Mailc, jen največjih angleških Ifetov. V trdnjavi llavi, 12 metrov pod zemljo, zaprtih 10.000 članov romunske železne »rde. Bolgarski kralj in kraljica sta obiskala več, dni Romunijo. »napadalni dogovor za do>bo 10 let zavaroval pred mrazom ln pred hudim zračnim pvitiakom oziroma prehudo razliko v zračnem pritisku. Na glavi bo imel posebno čelado, ki jo bo »rel električno, telo pa al bo zavil v posebne obveze. Na naši sliki: na levi zgoraj čelada, na desni Igoraj polkovnik povit v obveze, spodaj levo; model z odprto gondolo. Desno: letalčov® sliki. L U € (Drobna misel za Svečnic.o) Na čudovit način se zaključuje božična doba. Prav posebna, topla božična luč še enkrat zasveti kakor močna večerna zarja na predvečer novega dne nove dobe. Učlovečeni Bog se je najprej izroč i v srce deviške Matere. V oni moči je pc-hitela z niim v Jeruzalem in tam je bil rojen kot ubožno dete — a vendar pravi Bog, Sin B ga Očeta, v katerega je varovala Mar j i, veroval sveti Jožef, počastili so ga pastirji, prepe-ali so mu angeli, modri z vzhoda so se mu pr šli poklonit kot novorojenemu kralju. In na današnji dan je šla Marija v tempelj, da je izpolnila Moze-covo postavo očiščenj* in odkupnine. In tu^aj je bil častitljivi starček Simeon, ki je v svojih visokih letih pričakoval in upal samo eno še, da bo videl Mesijo, Odre eoika, Ko je zazrl to malo dete, tedaj je začutil, da ims vse, da je svojo službo dovršil. Kakor od sv. Duha navdihnjen je zapel svoj mogočni, globoki slavo-spev: Zdaj odpuščaš Gospod, svoj.ga služabnika v mirui iakaj videle so moie oči tvoje zveličanje, ki si ga pripr .vil prc.i obIič;em vseh narodov: luč v razsvetljence poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva (iz evangepja). Luč. Da, luč vere je zasijala ta dan v polnem soju. Simeon je veroval, veliko veroval. »Luč v razsvetljenje poganov« je imenoval to malo i;e;e. In to dete je Bog, pravi, resnični, vsemogočni. Dvoje nam more pomeniti luč. Najp ej Kristusa. Tako ga imenuje Simeon, tako ga imenuje tudi evangelist. Luč od luči . .« Prava luč je Kristus, saj je prinesel na svet novo življenje, nova doba se je pričela, kakor nov dan je prišel in temu novemu dnevu je sonce in luč on, Kristus. Njegova luč je vodila učence in apostole, v njegovi luči so živeli p: vi kristjani, njegovo luč so prinašali prvi misijonarji (apostoli) tedanjemu poganskemu svetu (»Luč v razsvetljenje poganov«). Z njegovo lučjo so bili obsijani prvi preganjani kristjani in njegova luč ja dajala moč številnim ruučencem. In skozi vsa stoletja do danes sije Kristusova luč z nezmanjšano močjo in vodi sveto Cerkev, čuvarico resnice, žge pogubne zmote, ogreva verna srca in vodi ijttdi po varni poti na kraj, kjer sije večna luč, v nebesa. Premnogi domišljave! in napuhnjenci v zgodovini in danes so skušali in skušajo to luč upihniti, ugasniti njen plamen. Z zmoto prihajajo, z vsakovrstnimi besedami, s prezirom in s kruto silo, a luč gori mirno, ne boji se, nič ne zatrepeta. Kristus živi naprej in naprej in bo živel s sveto Cerkvijo do konca sveta.« Prerok Izaljj. vidi to Luč že davno prej, preden je zagorela: »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je ugledalo močno luč; prebivalcem pokrajine smrtne sence se je svetloba prikazala, Zakaj Dete se nam je rodilo ... In imenuje ae močni Bog ...« Druga luč mora biti — naša vera. Ta mora biti kakor odsev Kristusa, njegove luči. •Tudi mi nosimo v aebi podobo božjo, zakaj po njej smo bili ustvarjeni. Tako moramo verovati, kakor je veroval Simeon. Ubogo dete je imel pred seboj, pa je veroval, da je Bog, da je Mesija, da je OdreSenik za vse narode, za vsakega posameznika. Tako šibki včasih v veri, ssmo nekaj zunanjega je še mirda pri nas. Da gremo v cerkev, tisto tudi še, a v nas samih, v g'obok< .notranjosti nečesa m njka, nekaj krepkega, žilavega, kar bi pokazali tudi na zunaj Da, napa vera. to mora biti ona luč, ki nas bo vodila pri vseh naih dejanjih, ki nam, bo kazala in s*vetila r.a pot. Take vsre potrebujemo, ki bo obsijala vse naje javno in privatno življenje. In taka vera nam bo tudi pomagala do dejanj, do kakršnih pridemo le po trpljenju, po močni, živi ljubezni. Če bi ta luč danes, prav v dar.ašnjih dneh in prav pri nas, bolj močno svetila, bodimo prepričani: veliko manj bede in revščine in ubojev in pretepov in tarnanja in vzd hovanja, pa veliko več ljubezni in usmiljenja bi bilo. Ži,-hlajenja, nikdar pa ne pred okuženjem. , Ako se hočete znvurovnti pred okuženjem. | jemljite pastilje 1'unflavin. Pri odprtih heraerofdih ie znanstveno dugnano, di »F I T G N I N« zelo ublaži bolečine, ker razkuiujc runo i;, ud. pravi vnetje, srbečico in zbadanje. Steklenica Dk 20.— v lekarnah. Po poStnem povzetja dve : |CV|C. niči Din 50.—. Poučno knjižico št. 17 poSlje brtz plačno: ->F i t o n« , družba s o. j., Zagreb 1-78 d Ljubljansko mestno tržno nadzorstvo jt dalo v letu 1933 preiskati 722 vzorcev mleka. Od teh je bilo 597 dobrih in 125 oporečnih. Od 125 oporečnih vzorcev je bilo 80 vzorcev onesnaženega mleka in 45 vzorcev posnetih, ski-sanih ali z vodo pomešanih, tako, da jc hilo slabega mleka le 1%, drugače dobrega, toda več ali manj onesnaženega pa 10V Iz lega sledi, da je imela Ljubljana v primeri s sla- 1 tistikami o pregledanem mleku v drugih mestih zelo dobro mleko, čigar maščobnost se jt gibala povprečno pri 4%, medtem ko zaton dovoljuje žc 2 6% kol zadostne maščobe- d Kdo je občinski dobavitelj? O vprašanju občinskih dobaviteljev se mnogo razpravlja v kamniškem okraju. Člen 26. zakona o občimh določa, da ne morejo biti občinski odborniki dobavitelji občine in podjetniki občinskih del. Zdaj pa je vprašanje, kdo naj it v prvi vrsti smatra za občinskega dobavitelja V neki manjši kmečki občini je trgovec dobavil za občinsko pisarno par svinčnikov, nekaj peres in steklenico črnila. Ko je bil izvoljen pri zadnjih volivah za občinskega odbornika nove povečane občine, je bil kmalu nato razrešen, češ da kot občinski dobavitelj ne more biti član občinskega odbora. Zdaj vlada velike zanimanje, kako bo rešena pritožba, ker ji trgovec dobavil naštete pisarniške potrebščine še pred zložitvijo prejšnji majhni občini. — h občinskega dobavitelja je bil ofnačen tudi nekdo, ki je popravil ograjo pri šolskem poslop ju, in drugi, ki je popravil šolske klopi. Vpra sanje pa je ,aii sme biti tak res označen sa občinskega dobavitelja, saj šola ni občinska pač pa je last šolske občine, ki je pravno zast d Za sodne takse v kolkih je izdala lani Slovenija 11,357.412 Din. Eksckucij in civilnih pravd je bilo lani manj kot leta 1932. d Slovensko dekleta, ki si služijo svoj kruh v Belgradu, so sc zbrala oni dan v dvorani za katoliško Cerkvijo ter so polagale račun o svojem delovanju v Zvezi služkinj v pretekli poslovni dobi. Dvorana je bila nabito polna samih slovenskih deklet, ki so razmolrivala vprašanje vzdrževanja dekliškega zavetišč« To vprašanje postaja z dneva v dan vse boli pereče, k«r postaja vedno večja brezposelnost deklet, nn drugi strani pa so stroški za vzdrževanje zavetišča veliki. Po poročilih, ki so bila soglasno sprejeta, je bila izvoljena za predsednico Francka. Meden, za tajnico Marija Tetina, za blagajničarko pa Tončka Dular. Občnega zbora se je udeležil tudi katehet Tomaž Ulaga, ki jc zbranim dekletom polagal na srce, naj skrbijo za naše zavetišče. d Ciganska nadloga. Cigani, ki so v Van-čavas stalno naseljeni, so postali prava nadlega za kraj. Podnevi prosjačijo in lenubarijo, a ponoči kradejo, kar jim pride pod roke-Seveda jih ima orozništvo pod stalnim nadzor- stvom. Vendar so že mnogim gospodinjam po-i-adii vso perutnino, do zadnje kokoši. Pred edni so vlomili v trgovino na Radenskem vrhu odnesli precej blaga. Orožništvo je pa cigane kaj hitro izsledilo in vtaknilo pod ključ, blago pa vrnilo lastniku. V preteklem tednu so se pa ti prijatelji tujega blaga napotili zopet v Slovenske goric«. To pot so se spraviil nad prašiče. Toda imeli so smolo. Ko so imeli že več prašičev, ki so jih omamili, da jih nc izdali s cviljenjem, na varnem, jih je zalotilo orožništvo. En cigan je bil tam celo z vozom, da bi nakradene prešiče nemoten?) odpeljal domov, pod pretvezo, da pelje radensko slatino. Toda prešički so se prišli dalje dc-elit domov, cigani pa so zopet odromali v zapor, najprej v Mursko Soboto, potem pa v Maribor. med brati hrvati d Strupeno vodo so pili. Iz Bihača poro-jo: V vasi Glince, cazinski okraj, se je le dni zgodil slučaj zastrupljenja, ki je zavil v črno družino Nikole Petroviča, enega najugodnejših gospodarjev v vasi. Pred štirinajstimi dnevi je zbolela Petrovičeva 14 letna hčerka. Začela je bruhati, drugi dan pa je kazala znake norosti. Dva dni pozneje sta Petroviču zbolela še dva otroka iu sicer 16 letni sin in letni hčerka. Tudi ta dva sta kazala iste znake bolezni. Oče je poklical zdravnika, ki je pri vseh treh bolnikih ugotovil zastrupljenje. Deset dni po zastrupljanju je vsem trem udarila kri v oči, nos in usta in so vsi trije umrli v strašnih bolečinah. Pred štirimi dnevi je Petroviču obolel četrti otrok, 25 letna hčerka, ki kaže iste znake bolezni in je gotovo tudi ona zapisana smrti. Pod vaškim pokopališčem leži Petrovičev vodnjak, v katerem se je pred štirinajstimi dnevi na površini vode pojavila čudna mastna smetana. Kmetje pripovedujejo, da je bilo v vodnjaku letos veliko več vode kakor kedaj poprej. Mislijo, da je mastna smetana, ki se je pojavila v vodnjaku, nastala na ta način, ker voda, ki teče v vodnjak skozi grobove, zbira strupene soke in pline iz zemljišča, na katerem so pokopani mrtveci. Nujno potrebno je, da zdravstvena oblast da analizirati vodo iz vodnjaka in prepove kmetom uživanje te vode, ker je nevarnost, da postanejo žrtve zastrupljenja še drugi ljudje. d Vsa živina fe postala stekla. V vasi Klek pri Velikem Bečkereku je začel kazati rrnake stekline pes posestnika Bauerja. Najprej je popadel in ugriznil Bauerjevega sina Niko-lo. Bauer je takoj peljal sina v bolnišnico v Veliki Bečkerek, kjer so mu vbrizgali serum proti steklini. Ko se je Bauer vrnil domov, ga je čakalo presenečenje. Medtem se je pobesneli pes spravil nad živino in jo popadal kar od kraja. Vsa živina je postala stekla, in sicer 4 konji, 6 žrebet, 3 krave in več svinj. Sanitetne oblasti so takoj postrelile steklo živino in odredile, da sc imajo v vsej vasi pobiti vsi psi in mačke. d Vrnjeno cerkveno imetje. Te dni je prejel škol Budanovič obvestilo, s katerim se mu vrača baško škofijsko posestvo, postavljeno svoj čas pod sekvester. Posestvo sestoji iz njiv in gozdov in meri 14 000 oralov. Škof Budanovič hoče dohodke tega posestva porabiti za vzgojo duhovniškega naraščaja. Ker je vsled sekvestra utrpela škofija veliko škodo, bo škof Budanovič zahteval primerno odškodnino. - I'ri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju. Medici, obolelosti ilez, izpuščanja na kožt, "vorib uravnava >Fraas-Josel< voda iiborno toli važno J delovanje črevesa. i IZ NASE PRESTOLICE d Ostavko je podala dne 25. januarja 1934 vlada Milana Srskiča. Novo vlado, iz katere sta izpadla prosvetni minister dr. Stan-kovič in Pavao Matica, je sestavil Nikolaj Uzunovič. Prosvetni minister je postal dr. Šu-menkovič Ilija, minister za gozdove in rudnika Demetrovič Juri) d b Službenih sovin. Belgrajski uradni list z dne 25. januarja objavlja, da je v naši državi prepovedati uvoz in razširjanje brošure: »Pismo Srbom za novo leto ob koncu decembra 1933« od Svetozarja Pribičeviča. d Okrog Jugoslovanske narodne stranke. Narodni poslanci Hodžera, dr. Metikoš, dr. Ke-'šeljevič, Josip Stažič, Miloš Dragovič, dr. Lu-kič in Vlada Krstič so danes dopoldne kot člani glavnega akcijskega odbora jugoslovanske narodna stranke predložili notranjemu ministru Laziču akt s potrebnim materijalom, s katerim obveščajo notranjega ministra, ds so ■zpol.iili določbe § 14 zakona o društvih, shodih in zborovanjih in so ga radi tega prosili za odobritev te stranke. Po navedbah gori navedenih poslancev, je jugoslovanska narodna stranka organizirana v vseh banovinah in 5 mestih. Prošnjo za potrdilo stranke je podpisalo 13.000 pristašev jugoslovanske narodne stranke. V dravski banovini je po izjavah poslancev jugoslovanska narodna stranka organizirana v devetih okrajih in tudi v Ljubljani. d Jugoslovanska Radio razstava bo od 18. do 26. februarja v Belgradu. d Krematorij, to je poslopje, v katerem sežigajo mrliče, hočejo zgraditi v Belgradu. Za krematorij se zavzemajo največji frama-soni. Katoliške cerkev je proti sežiganju mrli-čev. Krematoriju ugovarjajo tudi prebivale? tistega dela Belgrada, v katerem bi stalo do-tično poslopje. d b belgrajske cerkvene kronike. V Belgradu je 10 pravoslavnih cerkva in 41 pravoslavnih župnij. V teh cerkvah je bilo v letu 1933 poročenih 1665 parov, krščenih pa 3023 otrok. Pravoslavnih Belgrajčanov je umrlo lani 1515. — Iz drugih ver je prestopilo v pravo-slavje v cerkvi sv. Save 47 žensk in 9 moških. V katoliških cerkvah pa je bito lani krščenih 743 otrok, poročenih pa 483 parov. Katoliia- nov je lani umrlo 410. Ce odštejemo število mrtvih od števila novorojencev, dobimo, da so se belgrajski katoličani z naravnim prirastkom pomnožili za 333 duš. Ako številke katoličanov primerjamo s številkami pravoslavnih, vidimo, da je v Belgradu nekako ena četrtina katolič?nov v primeri s pravoslavnimi. d 1107 oseb je izjavilo pri ljudskem štetju v Jugoslaviji, da ne pripadajo nobeni veri. Ni jih mnogo, vendar je čudno, da se v današnji prosvetljeni dobi sploh najdejo tako zagatnani ljudje. - Pri revmatizmu v nlavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah » kolkih, usedu fHe.tensehuss) sc uporablja naravna »Fraaz josefova« voda s velikim pridom pri vsakdanjem izpiranja prebavnega kanala NESREČE d Požar je nastal te dni v drugem največjem mlinu v Osjeku. Goreti je začelo v tretjem nadstropju, kjer je bilo 150 vagonov moke. Mlin je zavarovan in lastniki ne bodo trpeli škode. d Tovorni avto je strmoglavil v prepad na cesti Belgrad—Obrenovac. Ena oseba ubita, pet hudo ranjenih. d Mrtvega so potegnili ii bajerja. V vasi Klakari v Bosni se je zgodila smrtna nesreča na zamrznjenem bajerju tik ceste. Po ledu se je drsala skupina šolskih otrok. Naenkrat je počil led in pet otrok je padlo v vodo. Štirje otroci so se rešili, 2 letni Milan Vujič pa je utonil in so ga čez nekaj ur potegnili mrtvega iz bajerja. d Pri podiranja drevja je najel smrt 60 letni bivši posestnik Blaž Hribernik iz Pod-vrha pri Braslovčah. d Brzevlak je do smrti povozil nad vasjo Breg pri Borovnici 65 letno Telbanovo mater. d Z okna je padel na štedilnik triletni sinček nekega posestnika iz Podloga pri St. Petru v Savinjski dolini. V bolnišnici je podlegel poškodbam. d Pri atentatu s peklenskim strojem na brzovlak Dunaj—Zagreb, o katerem je »Domoljub« že zadnjič poročal, so bili trije mrtvi in sicer: Edvard Wachtel z Dunaja, uradnik kemične tovarne v Hrastniku Mirko Barachini in Tržačan Anton Kapus. V. j: .IUOF.PA. k. J, Za,!*, (toni 12 Oglu It «*>•'<• V* S. bt. «7 «4 10 1. 19H V vsako hišo Domoljuba! 2n»e štinttt ueirooe pri Ooroignv, kjer je srcšoio u« *u>?rah vas je oble! pred menoj.< je dejal ta**:. rh st obotavljal. da bi tope« zavzel svoj frrO^j > Nor-trn nevljudnost mi ni bila v mislih.« je odgovori! Gilbert. >?«iiie. gospod. Pravite, d* si* izgiiaijec- Jaz sem le malo več kakor pcft-o4i:ik. oropan tvoje dedščšne.« >In pnhajete semkaj .skat pravice?« je vpraša! menih laničijivo. >V Rimu ni papeža. Poslednji je bil usmrčen lani na čelu čete v<~ M"1 obronkih kapitoia. oni pa. ki je sedaj papež. yr prav tak popotnik koi vi ali jaz. V Risan imamo -sedaj republiko in senat is sek-r vrši* pravica, toda samo za Rimljane: in r.;kdo c® lasti vlada rstva nad človeštvom: kajti jf.^t biti pravi, .jati prostoft, in ii-**■ pravi. živeti j*iiSiti.< ih . sa vtdeS. i* mu je podobna ta vsSa prostost.« jr rekti Gilbert ikEiišIjeno. >Za svojo niše« vajen takih misli in akorjvno t*w -koliko »tal o tgie??i gospodar po naravni po-•Savi. C«eb naj 5m«i deli cco s slabotnim, kar lahko c-Mrži sim lise? In si o po vašem idtaln m*ra tako sicriti. zakaj ne bi potem »t>č*H sarad <}e!il svoje stoa in svojega bo-paslva ? svojijn slabotnim sosedom? Mar ni Scrtošj. it oaj močni svojevoljno ce uniči fib-*ega ia twf; črczzit ue ravna nepofieno i ff njim? Mi Normani ne moremo videti nobene večje škode ali krivice v tem. da imamo, kakor v tem. da vzamemo vse. kar moremo; in ia\oljo tega ne bomo nikdar razumeli vaših republik in vaših senatov « »Normanec ste. gospod?« je vprašal me-i nih. »Ali ste rojak Guiscardov in onih. ki so poslednji? Rim požgali? Ne čudim se. da se vam zdi civilizacija republike čudna!« Gilbert je poslušal bes.de. njegove oči pa so se obrnile od menihovega obraza v smeri prašne ceste, ki je peljala v Rim. Sredi govorjenja meniha je njegovo vtstro uho začuio glasove kopit, dasi še ni bilo videti drugih konj kakor njegovih. Baš ko je menih nehal govoriti, se je na ovinku ceste prikazala četa sedmero jezdecev. Bili so divji ljudje v dolgih rjavih plaščih, ki so bili ob robu raztrgani. Na glavi so imeli okrogle oklepne čepice s široko usnjato vrvico ped brado. Njihovi obrazi *o bili prav tako slabotne zunanjosti kakor oni sam.. Gilbert je skočil pokonci skoraj v istem hipu. ko jih je zagledal: spoznal je. da niso potniki in da ne morejo biti drugega kot roparji. Njegova spremljevalca sta bila prav j tako hitro na nc^ah kakor on, gonjač mul pa j je tiho in urno ugir.il za kočo kakor miš ka-! dar se prikaže mačka. Gilbert je pohitel na-| ravnost proti konjem. Dunstan in Ulrik na zi njim: predno pa je mogel priti do njih.' sta j dva izmed jezdecev preskočila jarek ob cesti j ^ga pn^nssria, dočim so ostali j„diU dajje proti koči. ds mu odvzamejo konje. Kakor blisk je bil njegov meč iz nožnice in njwo« a spremljevalca sta stala poleg njega tudi i i c>rožjeni v roki; tudi jezdeci so potegnili i in vse je kazalo. da je boj neizogiben. Angld | ; je za-, ihtel svoj dolgi meč nad glavo in udar« bi kmalu padel po eneru izmed roparjev- Tedajci so ga čvrste roke zagrabile« členke m menih je sial med njim in njegovi« : nasprotnikom, kateremu je i iztegnjeno roko velel, da se uuiakne. Široki rokavi so um ! zdrknili s členkov in razkrili ruja.o, >«!* ! roko. na kateri je bilo videti iiie. ki so sere ! jale in ovijale kakor breiiista trta p' i drevesu. Njegove ustnice so bile blede, oči u-. reče in glas naenkrat owien in zapovedujoč- ■ »Nazaj!« je zavpil skoraj divje. V veliko Gilbertovo začudenje je ta ea>r; , beseda imela kakor bi trenil čudovit učili« j Jezdeci so povesili orožje, se spogledali * vtaknili meče v nožnice; ostali pa. ki so w j vezavali Gilbertove konje in mule. so sl,r!'f menihovega glasu mirno obstati. Tedaj f eden. ki je bil najbližji Gilbertu in ki je t"1 nekoliko manj divji od ostalih ter je nosil M svoji čepici pero iz faza novega repa. skočil«« tla in sključen pod svojim rujavini plašče® vzel v svojo desnico rob menihove halje ter 1° goreče poljubil. Gilbert je stal ob strani opirajoč se na goli meč in njegovo »čudenje f venomer naraščalo, ko je gledal ves priz"r- »Prosimo vas odpuščanja. Fra ArnoMo,« je vtdihnil poglavar Je vedno ua koleni«->Kako smo mogli vedeti, da zajtrkujete dan«' Stna 58______ SOVI GROBOVI t! mt*. Mri U«- V Pnrian pn Heatgim * tsri 64 k ta. — V H-.--Tc.ii ve premami Lonii-- Jtser- o:« xrrartt upravitelja t Not: Okjc a t :«ve fcae: črafcra t Hona-t — V laeciorta * t.iU t G-jf|»3» pe pl»Hlo sai-ifia hi-„ v-ica Vrti dcama iz G:-.nee — * »e'en"a v. r- "'T -' '.rfvrec :»rip Džiti č- — • i rit: i- 3trc-*3itk t k&BK -olmo M t'.u J £tr JRi^t t y.t «arii>o--*ke£i orret-: i! -r p3dc-H» Riralu. — V Sei«k! v is.i :.»k: iari » S»t« * T *** tof-^B&r Zrn. — *• J'«" -iz::, sat pr, LrrtitMO * lUvU v &:*J »s etz.i V i.-, i s »: ■ C»enrix — Ki > • ti'--- z>~ -t"r t zist TJ-kc n :>: n.--r: — ~ pstrj-ii trm f«rur — V - - -rs ki b hryr'-mije^i rvnar ti .i r - Prrera. — V r^iKttat C--,i:_- --i saa-is *>'!_- .i S ri.tr- :■:• 7- --i — litr-iajfc iSi «OBTH p^itsa sr:—T ?-s: eir.i Butara Kar*- = (Mtiiiru £ ■a i ] .'-vfrr — V 1 -- -v - -- -- " li- 4.;.. a oc--.-i =Afc Mi-:;J| Orjak, N. p. v HAZSO______ Ce-^djr <>a;*i p»-:irji » na dežel; sk> i i- » naš« .iudsjie . ;r "i pre:- Jici Kioovsnih erao tud; oder uporabiti I t £i.:viSo oč-3ovo svojih župl;acjv. Zato ; - n. iti naročniki adesj >Zaioei* ljudskih i.er . Zt iein-: nar^ciDO 6Ci Dm d'jb:jo ine-.a =..ri Zadostuje navadna dopis-t a ia iaskfv: T siirvno dnišho v Kranju. T0 ie rc«xd Ka-.nakiL bivši KJinis:er f-ratde, t 4 oripODKigel radi »volili zvez 2 najnovtj-fcn: finančnimi ?kandali do pacca tbautem^ sove vlade o i«la p»d'.». iker It?« desarc* PošHfte n^-oenino! O DOMOVINI Iz zagrebike torbe. (Zagreb.) To pot pride vanjo enkrat nekaj posebno dolga. Misijonl Da, da, lega je pa Zagreb že kaj 110 potreben, zakaj malo je Zagrebčanom po-ano s tistim izpraševanjem vesti, ki ga jim dan za dnem židovsko časopisje, ki sicer raz-a marsikatero nečednost — toda na razgaljeno pa los t maže le take žavbe, ki rane še poveču-in delajo še bolj boleče. Letos bo pa misijon o dvajsetih letih. Za to priliko seveda tudi za-iški Slovenci ne smemo zaostali. Dali so nam azpolago cerkev sv. Katarine. Dobili pa bomo gorečega misijonarja lazarista g. Šavelja, Ko | le ob tej priliki vsi ali vsaj večina prišla do znanja tega, kar pove razglas: Verjemo, trdno Ifjemo, da ne bi bilo toliko bede in nesreče v 'lanjem svetu, če bi v narodu bila vera dovolj boka... — Zagrebški banovinski svet je zase-te dni. Tako so govorili — modro so govorili da je treba rešili veliko perečih vprašanj, Polagati brezposelnim, zaščititi matere in otroke, raniti in pomnožiti šolstvo, graditi nove ceste — da, veliko ie potreb in skrbi... Elektriko bi ,di povsod, pa bi bilo treba za to 400 milijonov !nl Mislim, da se bo še marsikje svetilo s trska-I Za petrolej že kar ni več denarja marsikje. Ta-so si banski svetovalci potožili svofje skrbi in ižave .., Nekaj zanimivosti. (Sv. Gregor.) Nizka številka umrlih leta 1033. nas je napotila, i smo pregledali mrliško knjigo od početka naše pnije in smo letos res dosegli rekord v zdrav-u v najnižjem številu mrličev. število naših fara-iv se suče okrog 000. Največ mrličev in sicer 44 je ilo v letu 1874., navadno je bilo mrličev 10—12 na lo. Med umrlimi se nahaja sem ter tia tudi kak etuzalem. Tako je umrl lela 1801. Jurij Orebenc i Marsičih, ki je dočakal 104 leta, Simon Vintar I Vintarjev 103 leta, Primož Hočevar od Vintar-i 102 leti. Pa ne samo moški so bili take korenine, Bdi ženska Jera Kožar s Skrlovice jc doživela 101 :to. Nad 90 let starih je umrlo 24. Ti očaki so uini-'i več kot pred sto leti. pozneje ni nikdo dočakal 100 let. Pač pa smo še mi poznali 07 letnega Matevža Skrbca, 93 letnega Franceta Zgonc«, 91 letno Marijo l.ovšiuovo z Oašpinovega in 90 letno Marijo Pirnat z Grabna. Imamo pa še živo 94 letno Marijo Zgajnarjevo. Od 80 90 let starih živi še 18 in od 70 - 80 let pa še 30 korenin. - — Kot zanimivost vam sporočamo pismo, katero smo dobili od jjokojnega g. Nikolaja Stazinskega z Dunaja. Pisal je na sam sveti večer in milo tožil svojo osamclost med tujci v tujini in izrazil srčno hrej>enenje po svojcih v slovenski do movini. »Resno bi obolel,« tako je zapisal, »ako ne bo kmalu rešitve.« In rešitev je res prišla že 9. jan. čez 16 dni, ko ga je Gosjiod nenadno sredi duhovnega dela poklical ne v slovensko, temveč v svojo nebeško domovino. Spoznali smo ga, ko je kot župnik na sosednjih Vel. Poljanah vneto in goreče obdeloval ondolni duhovni vinograd. Smrtna kosa. (Bukovca pri Vodicah.) Dne 22. t. m. smo pokopali jx>sestnico Mano Jež, ki je umrla po kratki bolezni stara šele 45 let. Zapušča moža in 5 nepreskrbljenih otrok. Bila je dobra in krščanska žena. Naj jx>čiva v miru! Razne novice. (Blagovica.) V nedeljo dne 4. februarja se prično pri nas duhovne vaje za može in fante. Kot pripravo na to opravljamo sedaj develdnevnico. pri kateri je zastopana po večini vsaka hiša v župniji. Bog dai veliko uspehov! — Na god ipreobrnjenja sv. Pavla se je vrši! v Blagovici običajen sejem. Lepo vreme je privabilo veliko ljudstva, živine in tudi kramarjev. Na živinskem trgu je bila kui^čija srednja, kramarji I>a menda niso bili posebno zadovoljni, kar je pač znak sedanje krize. — Kljub težki krizi se tudi letos število naročnikov »Domoljuba« suče okrog 70. Par naročnikov je letos manj kot lansko leto. Ker je »Domoljub« eden najboljših družinskih prijateljev, se človek težko loči od njega, ako ga ima enkrat v hiši. Po dobrem listu se pozna družina! — Tudi nekaj bolnikov in mrličev imamo že letos. Španska bolezen je zagrabila nekatere stare in mlade. Dne 3. januarja smo pokopali Frančiško Pestotnik iz Podsinrecja, ki je 15 let grozno trpela. Neozdravljivi rak ji je razjedel skoro pol obraza. 18. januarja pa smo zagrebli Antoni o I rdin, Bervarjevo mater iz Vrank, ki je imela prav lep pogreb. Saj je bila članica Marijine družbe, poštenega življenja in zve sta bralka »Domoljuba«. Naj počivata v miru! Žalosten dogodek. (Vranja peč.) Dandanes so poročila o ubojih in umorih ne* kaj vsakdanjega. Strahotno znamenje časa! Motijo se, ki iščejo takim žalostnim pojavom vzrokov jamo v revščini in pomanjkanju, Tudi uboi, ki se je zgodil 17, januarja na Veliki Lašini, ima svoj globlji izvor. Kjer je v du<šah glob-oka, živa vera, tam se kaj takega ne more zgoditi. V naši župniji ni-hie ne pomni, da bi ee bilo že kaj takega primerilo, odkar fara obstoji. Značilno je, da ne storilec ne njegova žrtev nista bila rojena tukaj, ampak sta se priselila od drugod. Storilec je prišel v faro .šele le-ta 1928. Vendar bodi ta nad vse žalostni dogodek opomin in svarilo: Ljudje božjil Ne zapuščajte Boga, njegove zapovedi naj vam bodo svetel — Nekateri listi so poročali tako, kakor da bi Velika I.ašina bila v občini Paloviče, pa spada v drugo občino. Tudi Mal£ Lašina nima s pa-lovško občino nič opraviti. Koncert. (Mavčiče pri Kranju.) Na s\ečnico priredi naš pevski odsek ob treh v cerkveni dvorani pevski in tamburaški koncert. Program je zelo obširen in pester. Nastopil bo mešani, ženski, moški in tamburaški zbor. Nekaj novega in zanimivega pa bo spremljanje harmonike na meh pri treh prleških pe=mih. Vljudno ste vabljeni okoli Id in domači ljubitelji naše narodne pesmi. V nedeljo dne 4. febr. nastopi zbor v Smledniku. Na svidenje! Vse sorte. (Reteče pri škofii Loki.) Prosveta vprizori v nedeljo dne 4. febr. ob 3 popoldne v Domu, dramo v petih dejanjih (devetih slikah) »Zlatarjevo zlato«. Snov igre je vzeta iz hrvatske zgodovine iz leta 1860. in kaže tragiko hrvatske devoike, lepe zlatarjev« Dore. Prepričani smo, da bo šla igra vsem do srca, zato naj se je vsakdo udeleži. — V preteklem letu jih je umrlo 12, rojenih je bik) 24. Napredujemo! V zakonski jarem je skočilo 10 parov. — Zima kar noče popustiti. Ljudem primanjkuje stelje za živino, še bolj pa de- (jutrai tukaj zunaj? Mislili smo. da ste daleč jta severu!« »In zavoljo tega ste mislili, da smete ro-ati tujce, krasti živino in si rezati drug dru-emu vratove?« >To jf morebiti košček civilizacije te re-Ublike,« si je mislil Gilbert in se nasmehnil. Roparji so na to raz.jahali in stopili pred rnolda iz Brescije z globokim, dasi ne traj-im kesanjem in prosili izobčenega meniha, oa jih blagoslovi. IX. poglavje. Gilbert se je ustanovil v krčmi pri Levu, blizu mosta Sant' Angelo nasproti stolpu Urna. Krčma je bila zelo stara, izza časov Karla Velikega, ko je dobila svoje ime na čast apežu Leonu, ki ga je bi! kronal za cesarja. Ta del mesta se je v onih časih nahajal v ro-jkali velikega judovskega plemena Pierleoni, kojih prvi prolipapež Anaklet še ni bil dolgo let mrtev; imeii so sicer še grad in mnogo stolpov in utrdb v Rimu v svoji oblasti, vendar so jim ni posrečilo, da bi vsilili rimskemu ljudstvu proti volji Bernarda iz Clairvauxa protipapeža Viktorja. Rim je v onih časih ležal ob reki kakor ostanki razbile ladje, ki jih je zimsko morje vrglo na obrežje. Kakih dvajset tisoč človeških bitij se je gnetlo v zakajenih kočah, ki so bile izvečine zidane proti zunanjemu zidovju in stolpom plemenitaških trdnjav. Revno ljudstvo je živelo nesnažno v strašnih časih, stradalo medtem ko so se plemenitaši bojevali drug proti drugemu; le seinintja se je vzdignilo kakor prikazen lakote in meča, da si šiloma zopet prisvoji pravico do življenja, ki jo ji in je bila sila skoraj popolnoma odvzela. Gilbert je hodil po krivih, netlakovanih ulicah, stopal v mračne dvorane in iz njih, čez zapuščene, zanemarjene odprte prostore, kjer so gospodovali požrešni psi in mačke brez doma, ki so se preživljali ob mestnih odpadkih in nesnagi. Hodil je oborožen in spremljan od svojih oprod, kakor je videl delati druge možake njegove vrste; in kadar je pokleknil -v kaki cerkvi, da bi molil ali bil prisoten pri maši, je pazil na to, da je pokleknil s hrbtom proti steni ali stebru, da ne bi kak dolgoprsti morilec z britvijo prerezal vrvice njegove torbe ali pasu njegovega meča. Tudi v svoji krčmi je živel oborožen zoper vsakogar, vštevši krčmarja in ostale goste; in tedenski račun je bil povod vsakote-denskemu boju med Dunstanom, ki je plačeval račune svojega gospodarja, in malim to-skanskim tolmačem na eni in krčtnarjem elementom na drugi strani; v teh bojih je bil Toskanec vedno v zelo neprijetnem položaju, ker je bil kakor nekaka žoga med poštenjakom in tatom ter bil izpostavljen trdim udarcem od obeh strani. Rim je bil reven in umazan, in pravi pravcati brlog tatov, morilcev in vseh zločincev, v katerem je sedaj vladala rodovina napol izpreobrnjenih Judov, ki so ustrahovali mesto i utrjenih, ugodno ležečih točk; ob drugih dnevih pa druhal, ki je sledila Arnoldu iz Brescije, kadar se je prikazal v mesto, in ki bi na njegov poziv z golimi rokami razrušila kamenito zidovje, kakor bi se z golimi prsi zoperstavila orožju baronov. V takih časih so ljudje zapuščali svoje poklice in orodje — čevljar svoje kopito, kovač svoje nakovalo, krojač svojo klop — in so sledili menihu iz severa na Kapitol ali do kake cerkve, kjer jim je nameraval govoriti. In za moškimi so prišle ženske in za ženskami otroci, ki jih je vse privlačila njegova skrivnostna sila, ki je niso mogli niti razumeti niti se ji ustavljati. Topot mnogobrojnih nog je tvorilo zamolkel bas k zvoku mnogoštevilnih človeških glasov, nizkih in visokih, ki so radostno vpili: »ArnoldI Senat! Rimska republika!« Nato pa so začeli prepevati pesem onih dni, balado svobode — one vrste pesem, ki so jih Rimljani vedno prepevali v časih spremembe, ono vrsto balad, ki se začenja pred koncem kakega kraljestva kakor svareči glas usode. Take dni, ko je druhal hodila kričeč in pojoč za svojim malikom na jug proti Kapi-tolu ali celo proti daljnemu Lateranu, kjer je Mark Avrel sedel na bronastem konju in zrl na mimoidoča stoletja, je Gilhert najraje za-* hajal v nasprotno smer čez grajski most in pod zidovjem Sant' Angela, kjer se je sprehajal zli Teodorin duh v jesenskih nočeh, ko je jug pihal, in med dolgimi razvalinami lepega stebrenika, ki se je nekdaj razprostiral od mosta vse do bazilike, dokler ni segal do širokih stopnic, ki so vodile do z zidom ograjenega dvora stare cerkve sv, Petra. Zelo rad fl' Barii. I a salamtnjka kriza nas drz. » vr% dako-rnij dihamo Hvala Bogu. ^ mi in gledamo z velikim optimizmom v pJiod«»t - Izpust je boli Uavern. Vse sm in taka ^ dni. Se nam zdi. di je tako najbolj*. zdi) ko (« zima! , .... Marija Bika akademija (Dol pri Ljubljani.) Ni svetnico dne 2. tebruarja ob 3 popoidne priredi Marijina druiba v cerkveni dvorani: »Mi-rijansko akademijo« s prav lepim sporedom: 1 efje, govor in enodejaoski prizor »Vitez ms« ljube Uo-spe«. Na proslavi govori stolni vikar g. Jože Ko-šiček K prireditvi vljudno vabimo vse stanove, a« se je v eim večjem Številu udeleže! Smrina kosa. (Dvorska vas pri Vel. Ialčah.) Lme 15 jan. smo položili k zadnjemu poatku poMimiki Jožeta Petriči iz Dvorske vas:, ki je S mri kot fant v 35. letu starosti. Bil je zelo priljubljen daleč naokoli. Pokojni je od pošten in globoko »eren. Njegove- geslo je bik. ».Moli, kot b: imel jutri umreti, delaj kot bi vedno živeli« Posebno se je odlikoval na karititivnem polju, pa tako. da m vedela levica, kai ie dala desnica. Pokojni se je vsako leto udeležil ron-.ar.ia na Brezje in ie marsikam drugam, celo na Trsat. Zelo rad je nr,stopal k mizi Gospodovi K Eveii maši je zahajal tudi ob delavnikih. Bil ie tudi z-.est naročnik Domoljuba« in več nabožnih listov. Pevski koncert. (Smlednik.) V nedeljo dne 4 lebruarja goiiujejo pri nas s koncertom v uru=r.ciiem domu pevci in lamburaši iz Mavčič Izredno bogat spored bo gotovo privabil vse, ki se zan inajo za narodne in umetno pesem. posebno, ker sličnih prireditev že dolgo nismo imeli, skrbimo, da se bomo s ča-lnem številu odzvali njihovemu vabilu in poglobili .zajemno delo t k iiških zi virov. Maleni-osii in velikosti. (Dobrniče.) O gre s ie dni skozi našo župnijo v petek ali !orek, bi upravičeno mislil, da imamo misijon. Staro in nilado hiti :n gospodarski tečaj. Ne bomo pa sair.o p. lusasci. ampak tudi izvrševalci vsega te ga. cesar nas uče. Njim, ki so misel za tečaj spočeli ■n ga vodijo, smo hvaležni. — Zaradi krize ne bomo kjžili. sa; drugi dovolj in to U|)ravičeno, bomo niši vse vdano prenesli, ker vemo. da za dežjem » ločeče pride. Bog ga nam skoraj daj, pa ne san« "po zemlji. irrjMk tudi po naših ^iuc^h .ja, po-M* - v Dobrmču veje neka osvežujoča sap«, le je zima: r»m!ajent se čutimo in vesele, j« • - n t« »no žebo mamo. imm^ stib. saj več tako ne moremo storiti s«rt vzgMse kričaaske matere ia gospodinje. (Ljubno pri Podnartu.) Pretekli teden smo Pokopali 70-lctno posest ni co go. Rozalijo Rant p. d. Sušlerče-vo mamo. ki je bolehala že dalj časa. Pred 29 leti ji )e "">r' mož iu ji zapustil 8 nepreskrbljenih olrok v starosti od 2 do 18 let, od katerih jih živi 7 skrbno vzgojenih. Vodila je pridno in vzorno gospodinjstvo in gospodarstvo pose-____bno med svetovno vojno. ko so bili razen najmlajšega sina vsj pn vojakih L. 1918., po smrti sinahe, ki ie zapustita 3 otročičke. najmlajšega sta- : rega 12 dn!, je prevzela zan;e vso skrb in ljubezen. 1 Poleg globoko žalujoče hčere in šestih sinov žalujejo za svojo dobro staro mamo ostale vnukinje in | vnuki. — Težko pa jo bodo pogrešali tudi številni siromaki, katerim je bila velika dobrotnica. — Bi a je skozi vsa leta zvesta naročnica »Loinoljuba«, ki ga je z veseljem prebirala od prve do zadnje črke. — Naj počiva v miru blaga duša! Preostalim naše iskreno sožalje! Razno. (Devica Marija v Polju.) Prosveta »Polje« vabi k drugemu delavskemu prosvetnemu večeru, ki bo v ponedeljek, dne 5 februarja ob 8 v domu. Na sporedu je preda ar.je .Racionalizacija dela in nje posledica — brezposelnost«, deklamacija, dramatični prizor, šaljivi nastop, petje in godba. — Brezposelnost in revščina naraščata. Pri skupini bojevnikov se množe prošnje za podporo. Bojevniška organizacija priredi v nedeljo dne 4. februarja ob 4 popoldne zabaven družinski večer v dvorani tov. Anžu^a v Vevčah. Cisti dobiček gre v podporo brezposelnim. — V Vevčah je umrl višji uradnik v papirnici g. Herman DirtL , 6) let star. Skoro 40 let je služil v podjetju, bil ? 1 sten in zmožen uradnik. Počivaj v miru! 80 letnica Urhore matere. IJežica pri Ljubljani.) N* svetnico k^l Urhova mati na dopolnili 80 let. |a| ne pozna dobre ki smo jo prav do :ij njega videvali, ko prihajala vsa vera, g pobožna k lutraaji „ : maši akorai slebert » dan. Sel« Mdnji i dea te ji je prip^H manjša nezgoda, d, , zdaj ne more vet |J jj liko v cerkcv. Motu.1* je ženo po trlo tudi, i, ji je pred dobrimi II dnevi umrla suh Micka, enako dobra in verna ženica. Ob 80!e'.:: Urbovc matere se je spominja s hvaležnostjo tsi S »Domoljub«, ki ga žena prebira ic vsa leta, izhaja. Toda ne samo to! V teku svojega dolj,. ga življenj so Urhova mati tudi vseh svojih «. dem otrok (šeat jih te iivi) navadili tako, da pr haja .Dorool ub« kot dober in zvest prijatelj v t« hiše, kjer so poročena Urhova dekleta in fantj Dobra žena ie pri teb letih še kar krepka, (e mk. . rorn ji gredo ustnice kar same na pri;az«n si-smeh. Še U»i je vsa vesela za stadionsko prirei ! tev zavezovala dekletom in ženam v far i peče, t ■ , jih ona edina ie zna zavezati. Naj dobro Urho-mater ohrani Bog še dolgo vrsto let otrokoma vnukom, ki io imajo vti enako radi! Smrt vzorne žene in matere. (Vače.) Dne 22. januarja je umrla 53 lelna Fraoiiilu Klobučič, Garmarjeva mati iz Selii. Bila ie vioru krščanska žena in mati, ki je znala tudi svojo dr. žino v pravem duhu vzgaiati. V dobrih katolik" s listih, katerim je bila njena hiia vedno odprti, t imela trdno oporo pri tvojem vzgojnem delu. DJ-go in hudo bolezen je vdano in junaško prensiili Bila je skrbno pripravljena za pot v večnost. K« ji bo Bog bogat plačnik za mena dobra dela, ftk joči družini pa izrekamo naše iskreno ">ialje! -En zakrament več jjrejeti ta predpust se je namenilo 9 parov. Vsem želimo obilo sreče! je sede val tam med cipresami in občudoval ve i bronasti smrekovi storž in velike pave iz modi ki jih je bil Simah prinesel iz razvalin Agripimb kopeli, kjer so se bili strašni Cre-.-' <;• tzi za več- kot sto let utaborili in utrdili. Tam je sedovai sam; Dunstan je s svojim majhnim znanjem razreševal globoko vsekane davne napi*«, Alrik pa je metal svoje bodalo v znamenje, ki ga je naredil ua cipresinem deblu, in redkokdaj zgrešil svoj cilj. Gilbert je čutil v tišini, ki jo je ljubil, da je duša Ki n a prevzela njegovo dušo in da je bilo dobro živeti v liimu radi sanjarenja in da je bilo sa-njarenje samo življenje. Njegova preteklost z grehi njegove matere, z njegovo žalostjo in skrbmi, s prijateljstvom dečka Henrika, z ljubeznijo kraljice Eleaue, vse to je bilo v neskončni daljavi in nejasno. Prihodnjost. nekdaj čarobno zrcalo, v kateri je videl vso slavo vitežkih dejanj, ki jih je imel izvršili, se je razblinila v ,-inje rimsko nebo kakor izginjajoča prikazen. Saino sedanjost mu je prevrtala lenobna, zamišljena, pol oinamijiva sedanjost z nekim nejasnim čarom, ki si ga ni-kdo ni mogel raztolmačiti; posebno ker si za denar dobil manj udobnosti, kar se tiče telesnih potreb, ker si dobi! več mrzlice zastouj in več nevarnosti v vsakdanjem življenju v Rimu, kakor v kateremkoli ruestu, ki ga je Gilbert na svojih potovanjih videL In vendar je ostajal tamkaj in ga ljubil, bolj zavoljo tega, kar mu je odrekel, kakor radi tega, kar mu je dal, bolj radi misli, ko jih je vzbujal, kakor radi prizorov, ki jih je nudil, bolj radi tega, kar je 6' bilo v njem neznanega, kakor radi žalosti in teme in hudega, ki so ga vsi ljudje utegnili občutiti. Toda v vsem, kar je čutil in videl, je bila mirna gorečnost onega nečesa, kar je najprej spoznal v Sheeringu — nečesa, čemur je odgovarjal vsak del njegove narave in kar je bilo v oni dobi glavna gonilna moč vsega sveta. Kajti gorečnost in pobožnost je bila tedaj bolj potrebna kakor kruh in človek je imel več od tega, ako se je radi svoje duše boril proti ne-vernikom, kakor pa ako se je po kolenih plazil po altarskili stopnicah, ali ako je pozabil svoje ime in kot brezimno količino v kakem velikem verskem redu odložil svoj značaj in bitje. Izpočetka ga je veliko razočaranje, ki ga mu je povzročil Rim. užalostilo in užalilo. Domišljal si je, da tam ne more biti hiše. kjer ni glave, in kjer ni poveljnika, se nmra vojska razpršiti in biti posekana na kosce. Ko pa je ostajal dalj časa tain, cd tedna do tedna, od meseca do meseca, je začel spoznavati, da Cerkev nikdar ni bila bolj živa, bolj rastoča in bolj vojskujoča kakor baš v onem času, ko so bili pravi in postavni poglavarji izgnani drug za drugim in ko so bila njihova mesta, pozem-ska in duševna, izročena orodjem lenstva in strank. Kajti Cerkev je bila svet, dočim je bil Rim samo kakih sedem ali osem tisoč napol sestradanih in uporniških roparjev in morilcev in njihovih žena in otrok, ki so bili vsik-dar hlepeli po spremembi, ker je vse kazalo, da nobena izprememba ne more prinesti kai slabšega. Toda v starodavni baziliki sv. Petra je1 vladal mir. Tam so sivolasi duhovniki zjutraj in opoldne svečano opravljali službo božf'-proti večeru pa je več nego »to krasnih deškit in moških glasov prepevalo večerne psalmet Gregorijanskih glasovih; tam so vitki mladeniči, oblečeni v vijoličasta in bela-oblačila, . hteli srebrne kadilnice pred velikim oltarjem in kadilo je v bogatih oblakih plavalo |>o sebičnih žarkih, ki so poševno padali na starodavni tlak. Tam je bila Cerkev kakor v marsikateri stolni in samostanski cerkvi na sveto še vedno ista kakor je bila, kakor je in kakoi bo vedno ostala. Tam so se govorile besede in i glasile svečane molitve, ki so jih pozna'11 ustnice apostolov, ki jih poznajo dandanes! naše ustnice in ušesa, in o katerih vemo, | jih bodo ponavljale ustnice novorojenih oo i roda do roda stoletja in stoldtja. Gilbert, pr«1 tip krščanskega lajika, jc klečal v stari katedrali, na tihem pel za zborom in vdihaval s| kadilum napolnjeni zrak, ki se mu je zdel tako naraven kakor po senu vonjajoč poletni vetric, in čutil se je neskončno okrepčanega na dna > in na telesu. In ko jc bil zopet sam v svoji ; sobi v krčmi pri Levu in je pozno v noč i«ar' ljivo prebiral lično pisano delo Roethija. ki P« mu je podaril opat iz Sheeringa, je pog°s,(l j odprl lesene oboknice svojega okna i» 'rl "" ' i grad in tekočo reko, ki je pljuskala i» »vc" I tila v mesečini. Tedaj se mu je prikazalo | Ijenje kot neka skrivnost ki ga čaka, da f ; razreši z dejanji; in zavedal se je, da ni & to ua svetu, da bi presaujal leta in leta v te® !>kaj zadružne statistike Število v«eh članic Zadružne zvezo kou-leta 1932 je znašalo 663. Statistični p rese nanaša na 628 zadrug, ker 36 zadrug loslalo računskega zaključka. V tem pregledu izkazane zadruge so ime-oneem leta 1932 168.746 članov. Najmanj-pcsojilnica je imela 12 članov, največja , med nabavnimi iu prodajnimi zadruga-e imela najmanjša 8, največja 11.572, med carskimi zadrugami 22, odroma 624, med lorejskiini zadrugami 12, oziroma 261, vinarskimi zadrugami 60, oziroma 232, zadružnimi elektrarnami 6, oziroma 675, stavbinskimi zadrugami 7, oziroma #86, obrtnimi zadrugami 3, <-zirotna"439. med »vodnimi zadrugami 10, oziroma 47, mod tijsko strojnimi 9, oziroma 129 in med i m i zadrugami 11, oacoma 4236. Celokupni promet vseh zadrug je znašal 3.501,227.511.43. Vsota plačanih deležev uašalo Din 6,411.641.02. Skupni rezervni idi so dosegli višino Din 46,175.860.02, mi čisti dobiček Din 4,311.054.22 in skup-zguba Din 1.260.196.62. Napram piejšnjemu letu je številozadruž-v narasitlo za 0880 in sicer je število Ma-pri posojilnicah narastlo za 0024, pri ne-itnih zadrugah pa z.a 865. Hranilne vloge asivni tekoči računi so se napram prejš-iu letu znižali za Din 33,435.725.64 ali za (leta 1981 je znašal prirastek 0.5%). Po-i in aktivni tekoči računi so se znižali za 33,436.471.37 ali za 4.25« (za leto 1031 irastek zaiašal 4%). Na vsakega člana pri jilnici odpade povprečno Din 6-168 poso-Najmanjša pasojilnica je imela 14.071.08 hranilnih vlog, največja pa 173.901.540.04 •jev. Najnižja obrestna mera za hranilne vloge Rinotnem mestu, in močni nagon njegovega ftdu mu je velel, da gre dalje in izreže svojo pečo iz živegu mesa sveta. Kri se mu je za- Iila hitreje pretakati, roki sta se mu stiskali •ugu oh drugo, ko je slonel na kamenitem tnu in srkal nočni zrak skozi stisnjene zobe. I tedaj je sklenil, da zapusti Rim in se poda tuje dežele, da izvrši mojstrska, junaška de-nja. V takih nočeh, ko je pomladanski veter hal po reki, mu je ludi prinašal mnogo-ojne domišljije o vojskah duhov, o vitezih lepili devicah, ter sence bodočih stvari in godkov. Videl pa je tudi marsikaj tragič-iga; na njegovi desnici se jc namreč vzdi-•val stolp Nonn iu v mesečini jc lahko videl, ko je z najvišjega stolpiča visela od dežja bledela vrv in nihala v vetru seinintja, zanjka ta njenem koncu pa je rahlo udarjala ob stol-jbvo zidov je; več kakor enkrat pa je tudi, o je zjutraj pogledal skozi svoje okno, videi iseti tamkaj človeško truplo obešeno za vrat, ti je bilo trdo, imelo oči odprte in bilo mokro |id rose. Ko pa je napočilo pomladansko jutro in it) ptice prepevale pred njegovim oknom, in So je zopet pogledal skozi okno ter začutil fetrič krasnega juga in videl Rim zopet snu-bč, so njegovi sklepi izginili, in na mesto da [i Dunstanu ukazal, da mu zloži oklep in [fclcko za odhod, je velel svojim spremljevalcem' zajahati konje in jezditi z njim v ialjnc dele mesta. Pogosto je popoldne taval po zapuščenih frajih Aventina, jezdil počasi od cerkve do je bila 495, najvišja pa 10%, povprečna obrestna mera je vnašala 5.5%. Najnižja obrestna mera za posojila je znašala 5%, najvišja pa 13%, dočiin je bila povprečna mera za posojila 8%. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 3.5 pro mile, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 14.3 pro mile, pri mlekarskih zadrugah 15.3 pro mile, pri obrtnih pa 22 pro mile od prometa. PpeinišljBvania in prspo^di za postno dobo. Dr. Mihael Opeka: Odrešenje. Sedem govoiov n Jezusovem trpljenju. 78 strani Cena nevezani Din 12'—, pol platno Din 22--, celo platno Din 32" -7.0 avtorjovn ime priča, da je knjiga vredna prav vse pehvale. Kako nam opiBuje trpljenje naScgs Zveličana, si lahko uredoči lo in. kdor prebere knjigo oziroma posluša to prekrasne (tovore. Vsebina je primerna bodis za premišljevanje v postnem času ali kot tema za postne govore. Dr. Miline! Opeka: Začetek iii konec. Petnajst govorov o življenju nu-ega življenja. 156 strani, nevezani Din 16 —, jioi platno Din 26—. celo platno Din 40'—. Tudi to kniiso nam ie poklonil avtor za postni čas iu prav nič ne zaostala posvoji lepi vae-bim zn prvo Kniiu« nam opisuje Nieijn, ki je iivjenio našega živlienja prvič kot Sina boijegn, drugič kot moža bolečin, tretjič kot Zveličarja in rešitelja naših du-. Obe knjigi vsem prav toplo priporočamo, zlasti pa tč.,gosp. duhovnikom. Dobe se pri H. Ničman. Ljubljana, Kopitarjeva 2. cerkve ter sc včasih pogovarjal s kakim samotnim duhovnikom, ki si je z samotarskim življenjem med starimi napisi in zgradbami nabral nekoliko več znanja kot je bilo med nesrečnimi Rimljani običajno. Na teh potih se mu ni nič posebnega pripetilo; akoravno je namreč na dežel: po cestah mrgolelo roparjev, ki so prežali na trgovce in bogate popotnike, se tatovi vzlic majhni moči senata in prefekta v mestu samem niso upali zbirati v večjem številu, dva ali trije pa sc niso drznili priti v dotiko z meči Gilberta in njegovih tovarišev. V Rimu tudi ni z nikomur skleni) prijateljstva. Njegov prvotni namen je bil, da se predstavi prvemu baronu v mestu kot popotnik dobrega rodu, da ga zaprosi prijateljstva in varstva; tako bi bil namreč ravnal v vsakem drugem mestu v Evropi. Kmalu pa je spoznal, da jc bil Rim daleč za ostalim svetom, kar se tiče družabnega izvrševanja viteštva, in da bi s tem, da bi se podal pod varstvo rimskega barona, stopil v njegovo službo mesto da bi užival gostoljubje. Toda vzlic temu bi bil vseeno rad sprejel tako službo, covati tetfa po'oroa?« - Tako piše socialistični lisi. Pivovtfnarji zatrjujejo, da preveč mrzlo pivo nI tako okusno; pivo le najboljše pri 14 stopinjah nad ničlo. Za smeh. >Zskaj s« vedno piše le v »mater-I nem jeziku« — "ur r« lo redkokdaj pride do besede.c Morda ne veš, da go igralne karte porabne za 700-krntno Igranje, da Imajo na Angleškem 150 levov |n <*?*ni'.' londonski živalski vrt jih jma 23 3' da so na Angleškem lansko leto beležili 12 000 sHčftjev prestojftov v pijsnostl man], kot pa prejšnje leto, ko je bil« takih deliktov 42000, da je Tokio na Japonskem danes tretjo največje mesto na avetu, ki ima 5,4«)000 prebivavcev London jrii iina 8,202.000, Newyork pa 8,981.000. da Ima angleška armada dva maršala, ki nlst« Angleža, namreč belgijskega kralja in bivšega španskega kralja Alfonza, da šteje londonska zgonja zbornica, (nekako nag senat) 738 članov, med katerim! sta dva nadškofa ln 24 škofov. Pr. Pengov: iospodarshe krize in pomoč proti njim (Dalje.) Dveh reform je lorej potreba, kakor smo po-azali, da ae oprostimo nenaravnih vezi, ki t išče twlej proizvajanje in konsum, s tem pa tudi vse spodarsko življenje in ljudsko blagostanje sitoma t tloin ia ga izročajo vedno iznova delnemu uničevanju, Oprostiti moramo najprej produkcijo v na-»rej določenih bremen in s tem obenem absurdnega Dgoja, da se ne smejo vršiti, ako niso v stanu dajati določenih denarnih vrednot; drugič pa moramo Jslrnniti tisto pogrešeno metodo cenotvorbe, vsled tetere so proizvajalci in prodajalci za neko množino "fcčje" dobave in pridnosti pri delu trdo kaznovani, amesto da bi dobili nagrado. Obe reformi se pa dasta izvesti, kakor smovj-(leli nadalje le tedaj, ako damo našemu gospodarnemu življenju s pomočjo celega sestava zadružnih tez več svetlobe in svobode, več pozornosti, več fbčnosti in pravilnosti v gibanju. Zato moramo priznati današnje vedno bolj 'prodirajoSa- teženje po Stvar janju velikih podjetij na delnice, po zdru-žvanju v kartclih, zadrugah in gospodarskih zve-lli kot popolnoma času primemo in potrebno jiremijenje. S tem priznanjem pa seveda, nikakor DČemo zanikati, da so razni'očitki proti tem z/lru-tvem n. pr. današnjim akcijskim družbam in kar-llom, ne pa zadrugam), kakor tudi,proti njihovim Jonopolističnim predpravicam (privilegijem) opra-»ravičeni. Tukaj poudarjamo parno pravilnost go-poelarske usmerjenosti v kolektivisličnenr smislu.' Kakšni pa so ti očitki ¥ — Monopolisti karteli, jjravijo obtožnice, skušajo podražiti svoje balgo;! i;;tem na eni strani zmanjšajo konsum, na drugi' itžemajo konsumenle. L>a more obdržati blago Šoke cene, skušajo ubranili (»večanje števila pducenlov; 8 temi izključujejo širne ljudske sloje vsakega boljšega zaslužku. Po vsem, kar1 smo povedali o virih, iz katerih |vira morilni značaj dosedanje konkurence in brez iini način naše cenotvorbe, je prav za prav odveč Inova opozarjati na to, da bi karteli, trusti.,., ki upeljali tn posplošili sistem participacije — iu to samo napram delničarjem, ampak tudi delavcem in pravilno cenotvorbo, nikakor ne težili več za m, da bi umetno privijali cene blagu navzgor, iz-eniali konsumente, omejevali čislo konkurenco ali upirali kakim ljudskim slojem dohod k proizvajanju in k dobičkonosnemu pridobivanju. Toda ves ifet se je pač veted sto iu tisočletno skušnje, to je, ikar obstoji naš dosedanji način cenotvorbe, kreditnega in. denarnega prometa, privadil, da smatra a nekaj samoobsebi umljivega, da je za konsu-lentc nizka cena blaga, za proizvajalce pa pomanjšan je blaga in majhno število produeentov dobičko-" jsbo. Ce bi se z ustanovitvijo a) zvez na delnišlvo [za delniški kredit) in b) zvez za cenotvorbo padle ne. ovire, ki doslej tlačijo in duši jo proizvajanje ti konsum, potem bi izginilo tudi stremljenje podjetnikov, da bi umetno navijali cene navzgor in ovirali pomnoževanje števila producentov in niti kmetovalcem in iudustrijcem, niti konsumciitom bi ne [»Jo v glavo, do bi skušali kolikor mogoče pristriči trgovca. Seveda bi pa tudi trgovska jiodjetja ne šla Nč za tem, da dosežejo kolikor mogoče veliko diferenco med nabavno in prodajno ceno in s leni tudi jgclik preostanek, ampak bi imela tudi ona na vrednostnem dohodku celotne produkcije kvolalni delež. $ko bi bilo kje in kdaj razmeroma preveč trgovcev, golem bi se druge pridobitne široke bolje izplačale iii del trgovcev bi se lahko, ne prisiljen ampak prostovoljno oprijel teh. Tako prehajanje bi pa ne »rineslo niti tistemu, ki bi opustil kako pridobitno stroko; niti onim prozvajatcem, katerim bi ee sedaj pridružil, kake škode, ampak bi pravilna porazdelitev prinesla čobiček obema strankama, obenem pa tudi cclolnemu narodnemu gospodarstvu, r Tekmovanje, da celo boj za pnmnožitev boga-gastva, za večjo gospodarsko moč iii za vlado iia Vsak delavnik: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13,00 Ča«, plošče. — četrtek, 1. iebraosja: 18.00 Predavanje za kmetijske gospodinje 18.30 Srbohrvaščina 19.00 Pogovor a poslušalci 19.30 Plošče po željah 20.00 Plošče 20.30 Prenos koncerta državnega kon-servatorija iz Kazine (Tatjanin večer) 22.00 Cas, peročila, ra-diojazz. — Petek, 2. iebruarjg; 7.30 O našem žitu 8,15 Poročila 8.30 Gimnastika 9.00 Versko predavanje 9.30 Religiozna glasba na ploščah 10.00 Prenos iz stolnice 11.00 Radio orkester 12.00 Čas, valčki in šlagerji na ploščah 16.00 O gnojilih in gnojenju 16.30 Pevski koneer šentjakobskega pev. društva 20,00 Prenos konccrta iz Ljudskega doma V Mostah, izvaja.o pevski zbori 22.00 čas, poročila, koračnice na ploščah. — Sobota, 3. februarja; 9.00 Šolski radio: Strossroajerjeva proslava 18.00 Stanje avtomobilskih cest 18.1C Zabavno predavanje 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu 19.30 Zunanjepolitični pregled 20,00 Radio orkester , izvaja lahko glasbo 20.30 Pevski koncert ge. Štefanije Frankovske-Vuk 21.00 Smetanova opera »Prodana nevesta« na -ploščah, — Nedelja, 4. februarja: 7.30 Tehnika sadjarstva 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika 9.00 Versko predavanje 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 9.45 Plošče tO.CO Predavanju za delavce: Statistika 10.30 Slovenska glasba, Radio orkester 11.15 Konceit pevskega zbora koroških Slovencev iz Kotmare vesi 12.00 Čas, operetna vokalna in instrumentalna rc-producirana glasba 16.00 O konjereji v dravski banovini 16.30 Pevski zbor SONK, vmes citraški koncert > Vesne« 20.00 Radio orkester: Zima v naravi 20.20 Slovenske pesmi v reproducirani glasbi 21.00 Pevski koncert ge. Zlate Gjungjenac 21,30 Radio orkester in rad-iojazz, vmes poročila in čas. — Ponedeljek, 5. februarja: 18.G0 Gospodinjska ura: Prehrana in naše telo 38.30 Zadnja Indija 19.00 Polk?, je ukazana (plošče) 19.30 Potovanje po Južni Srbiji 20,00 O slednji 20,30 Prenos opere iz Bel-grada vmes čas in poročila. Torek, 6. februarja: 11.00 Šolski radio: Ob obletnici Vodnikovega rojstva 18.00 Otročki kotiček, 18.30 Havajske kitare in ksilofon na ploščah 19.00 Francoščina 19 30 Na razvalinah budističnega mesta v Siainu 20.00 Radio orkester izva;a plesno glasbo 20.45 Samospevi gc. Joštoite 21.15 H&tBmonika Solo g. Kokalj 22.00 čas, poročila 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 7; febrnarj«; 18.00 Komorna glasba, radiokvintet 18;30 Radio orkester 19.00 O narodni vzgoji 19.30 Literarna ura: Odlomki iz drame »Abraham Lincoln« 20.00 Mednarodni preno-s iz Belgi-'e 22.00 Čas, poročila; nekaj okroglih za dobro volio (plošče). ._ Četrtek, 8. februarja: 18.00 Gospodinj in zdrava prehrana 18 30 Srbohrvaščina 19.00 Pogovor s poslušalci 19.30 Plošče po želfiih 20.00 Koncert pevskega zbora »Ljubljanski zvon« 20.45 Do-linškov šramel kvartet 21,15 Radio orkester 22,00 Čas, poročila, radiojazz. gospodarskem polju bi trajalo še nadalje, nihče pa bi več ne želel prikrajšali kakega drugega sloja na njegovem dohodku, ki mu .je potreben, da. si ohrani, in poveča svojo delovno silo. Samo ozir stremljenja po gospodarski vladi na polju politične častihlep-nosti in vladoželjncsti bi vladalo ludi nadalje ostio nasprotje Interesov; v vsem ostalem pa bi bila popolna in čisto očitna harmonija (soglasje) interesov m=d producenti vsako posamezne in vseh proizvajalnih strok skupaj, med proizvajalci in med konsumCnti, med delom in kapitalom, med duševnim in telesnim delom itd. Nasproti tem rezultatom našega raziskavanja glede virov našega najhujšega družabno-gospodar-skega trpljenja ni doslej nihče ugovarjal ali dvomil, da od mnogih strani so-priznali, da se jim ne da ugovarjati, Kar pa zadeva sredslva za odpomoč, ki se vendar logično nudijo sama od sebe, pa so sodbe zelo različne. Nekateri pravijo, da imamo tu pred seboj »Kolumb ivo jajce« na iiaroduo-gospodaiskeni polju. Drugim' še zdi ustanova deležniških in ceno-tvornih zvez le preležavno podjetje. Tretja skupina pa zavrača vso zadevo iz. »praktičnih* nagibov; to pa bodisi v mnenju, da ji nesmotreno oproščati široke sloje in plasti ljudstva iz njegovega težkega položaja ali pa v prepričanju, da spada (po Danvi-novem in tlaeklovem liauku) morilni boj za kruh in obstanek k tieizpremenljivim napravam narave in da mora žato'obstati naprej tudi v človeški družbi.' 1 . . Z ljubljanskega trga Ljutdjaaa, 30, jas. Živinske cene so vse ueupsaiBeji^ene razen prešičev, ki so se nekaj podražiti, kaj pa j« a pričo letošnjega občutnega mraza, ki z oziroin na prejšnja leta precej dolgo traja, pač razumljivo. Voli L vrste so po 4 do 4.50 Din, voli II. vrste 3 do 3.75 Din, voli III. vrste 2 do 2.75 Din; lelice 1. vrste 4 do 4.50 Din, telice 11. vrste 3 do 3.75 Din, teKce III. vrste 2—2.75; krave 1, v rute 3—3.75 Din, kra-vc, H. vrata 2 do 2.75 Din, krave III. vrste 1.50 do 2 Din; teleta I. vrste 6 Din, II. vrste 5 Din; prešiči-špeharji: domači 8 do 9 Din, hrvaška 9 do 10 Din, pršut&rji 6.50 do 7.50 Din. * Cene mesa: goveje meso I. vrste: prednji del 8 do 9 Din, zadnfi del 10 do 12 Din; goveje meso n, vrste; prednji del 7 do 8 Din, zadnji del 8 Dni; goveje meso III. vrste: prednji de) 5 do 6 Din, zadnji del 7 do 8; telečje meso 1. vrste: prednji del 12 Din, zadnji del 14 Din; telečje meso U. vrste: prednji del 10 do 12 Din, zadnji del 12 do 14 Din. Svinjsko meso velja, sveže: domačih prešičev po II do 16 Din, hrvaških prešičev 10 do' 14 Din; prekajena svinjina 16 do 20 Din, svinjska masi 17 do 18 Din, hrvaška slanina 14 db tS Din, domača svinjina 13 do 14 Din. Konjsko meso velja 4 do 6 Din, ovije meso 6 do 10 Din. Cene kož&ra so trdne kljui> naporom sdružesih kupovavcev,. ki so na vsak n%Hn hoteli potisniti cene ob tla. Plačujejo se: volovskc kože po 9 Din, kravje kože pa 8 Din, bikove kode po 6 Din, telečje po 13 Din, hrvaških prešičev po 4 Din, domačih prešičev po 8.50 Din. Žitne cene: pšenica 145 do 160 Din, ječmen 115 do 135 Din. rž 115-135 Din. oves 105 do 130 Din, koruzi 115 do 125 Din, fižol 315 do 330 Din. Krmila: seno 35 do 60 Din, slama 35 do 40 Din, detelja (lude.rna) 60 Din — vse za 100 kg. BROBTINE Ztislihevanje preko meje. Nenavaden slučaj se je pripetil na mostu, ki veže Zed. države s Kanado. Proti dvema zlikovcema, ki sta bila aretirana, ker sla razpečevala ukradene čeke, ni policija imela trdnih dokazov. Izvedela pa je, da je neka ženska v Kanadi izmenjala enega teh čekov. Da bi dognala kdo sia oba sleparja, je policija povabila žensko v Buffalo. Oblasti pa niso dovolile ženski prehoda in tako so še morali zediniti, da se je zasliševanje vršlo sredi mostu; ženska je stala na kanadski strani, ostali pa ha ameriški. Udcmitčstii črički. Japonci držijo v posebnih kletkah udomačene čričke, ki jim čez dan m ponoči prepevajo. Tc vrste hrošči pa takoj utihnejo, če stopi kaka oseba v sobo. Ali so hrošči za kokoši? Francosko poljedelsko ministrstvo je izračunalo, da so naredili Jani hrošči za 900 milijonov frankov škode. Letos bo U škoda šo večja, ker so nastopili po majskih 5« junijski hrošči. Ministrstvo poziva kmetovalce na boj z ogrci, ki uničujejo v teku triletnega podzemeljskega življenja koreninice krompirja in sladkorne pese. Ujete samico hroščev je treba sežgati ali opariti. Kmetje,. ki • jih enostavno zakopljejo na gnojišču, ne veift, da bodo oživela vsa jajHca, kar pomeni 25 30 ličink na vsako samico. Entomo-loški oddelek kmetijskega ministrstva je ugotovil v nasprotju s starejšimi nazori, da ne kaže polagali hroščev in ogrcev perutnini. Jajca pridobivajo po tej hrani zoprni okue in povzročijo nevarno obolenje na jetrih pri ljudeh. Napuh in prevzetnost v slovenskih pregovorih L ŠnSelj. Grobost je v majhen kup, prevzetnost pa j« draga. Kdor je prevzeten, je tudi neokreten. Kdor sam sebe povižuje, prazno glavo enta-njuje. ' Kdor ae z ošabnikom druži, se tudi sam po- . ošabi. Napuh spravlja v nesrečo. Ni bolj praznega človeka mimo tistega, ki j« sam sebe poln. Ošaben, kakor petelin na gnoju. So postavlja, kakor petelin na gnoju. Prevzetnost in bahanjo se sama teueta. Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se sluli kruh. Zrak napihne inehur, ošabnaat pa norca. 2" Ako želodec ni v redu ako nimate toke preb»ve,kakor3na bi morala biti, ako čutite da >e želodec prenapolnjen. tedaj---nekoliko Elsa švetskih kapljici To i omaga, izvrstno Vam ugaja in naglo začutite prije.noatl Pogosti poje.vi glavobola, pomanjkanje teKa, vidigovauje. počutek odvratnosti do jed!, vedno nerszpoloienje in posebno neurejena stolica vse to ao zanki skvarjeneia zdravja prebavnih organov. Elsa Švedska tinktura (Švedske kapljice) s svojim finim aromatn*nim okusom prijetno deluie na želodoc, na apetit m prebavo 2 stekleni.; Um 50—, 4 steklenice Din 02— z zavominu in poštnino vred pri lakar ar Si r»mt.ort II « lilUr. II 1 Hsra-amke b iirAmafanr ll ,1,, /aljievaiif hrripia.a kalaiet HEINKI. St HRKni.li Iftvataa dla-hti. in-flama prlniinlrs mPIKOli <1 I m Gospa Samonikova je naročila sobostikarja. Drugo juti. ie stala pod stopnicami ter poslušala Ker ie bilo vse liho, je zaklicala proti prvemu Dadstropju: »Slikar, ali kai delite?« »Seveda delam,« ie ta odvrnil. »Pa vas nič ne slišim.« »Mar mislite, da bo« zaradi vas stene barval s kladivom?« Zahvala Sniiitf im za dolžnost, da se zavarovalnici »kakitas- za hitro >n ločno e.; lačilo cele zavarovan^ vsote toplo zahvalim Slovenja vas. dne 23 1 19*4 Pesek Jože!, Antonija, 1. r. d Duhovne vaji u deklet* se bodo v pričetku posta spet vršile v Mali Loki in »icer od 17. do 21. februarja- Cerkev vas vabi, d« si v postnem času svojo vest očistite, v milosti boip utrdit« in tako za praznik Gospodovega vstajenja pripravit«. Pridite! Naslov za prijave: Dota Brezmadela*, Mala Loka prt Otone, p. Domžal*. n Pevsko društvo Sneberje-Zadobrevts ima dne 2. februarja pred pustno prireditev Pevskem domu. — V nedeljo dne 11. februarja v prizori burko v 3 dejanjih »Pri belem konjičku«. n Godbfao društvo v Domžalah v prizori v nedeljo dne 4. jebruarja tridejanko: »Jov« (Veselje). Za 25. februar pa pripravlja dramo »Grob neznanega vojska*, na kar že danes opozarjamo. Začetek predstave je vselej ob 4 popoldne. n Preserje. Na Svečnico bomo igrali v Cerkvenem domu zanimivo dramo »Bratie«. Začetek ob 3 popoldne. Pridite! n Trat« v Polj. dolini. V nedeljo 4. febr. ob 3 jK>p. ponovimo v prosvetnem domu .»Dobrega vojaka Svejka'. Prijatelji zabave, pridite! u Trehelno pri Mokronogu. Na pustno nedeljo bo naie prosv. društvo priredilo zanimivo igro »Koroški tihotapci . Pridite! 11 Radio-predavanj«. Opozarjamo na predavanje g dr. Vlad. Murka o važnem vprašanim Kje ie denar? Predava! bo dne 5. februarja ob 8 zvečer. si Senn*«ti. \a Svečnico ob 3 |K>p prirede gasilci igro -Moč uniforme- in proslavo (SOlotnjce zashižneg« 'Iruštv. delavca k. Ant. Meh teta Vsi vabljeni! n Šmartno pri Litiji. V nedeljo i. februarja in ti. februarja ob 3 pojjoldne priredi lantovska U«n-(jregaciis v društvenem domu slavno rusko veseloigro »Revizor.. Ker ie igra sWno duhovit* in biča razmere vseh krajev in čnsov, :o poseiitle v obilnem Itevilu! Matii »Kdo je sprejel lopek cvetlic od nekega gotovega mladeniča?« Hčerka: »Mati, noben mladenič ni gotov, dokler ga nitnaS prod oltarjem.« Manutakturo po ulzki ceni In v veliki izbiri Vam nudi Oblačilnica za Sloven jo (v hiši Gospodarske zveze) Prodaja tudi na hranilne knflžice člani« Zsdru/.ne zveze Ljubljana Irski humor *"'" Prava cerkev. Dva duhovniku, katoliški in protentauski, sta >e oričkala. katera cerkev je edino prava. Katoliški duhovnik je v/r! sv. Pismo, jr« odprl in pokazal protestantu prvo pismo sv. Pavla. »No. povej mi komu je sv. apostol to platno pisal? Rimljanom«. odgovori nasprotnik. »T« mi popolnoma zadostuje«, odvrne katoliški duhovnik. »Ce mi moreš pokazati pismo, ki ga je sv. Pavel pisal protestantom, pa se uda in.« . ... Mali oglasnik Vsaka dtoinis vrstica ali me prostoi velja u, ankral Dlo 5. Naročniki ..Domoljuba" pl«s»a|r samo polovica ako kupajeio kmetijake po irebščtne alt prodaiaio svoje pridelke ali iičeto postov oziroma obrtniki pornočnikn< ali mrninv in narobe SllSUiHte iteno^staro nad 30fe«. iščem k 3 leta staremu otroku. Naslov v oglasnem oddelka Domohuba št 982. PeilViiBRI, Jfn- kože tekom <-neg» meseca, sicer izgubite pravico do njih — H* trni k Sela št. 7 Sj. Hrušiee. ipiSŠSS, pr**^^'; m/klcpui Martin Koiir, muar. Brod Novoinesto Sbeibihav v* drn »»MFifflS ?e koip ^ divjačine kupuje po visokih cenah Z,irsvi{. L ju olja a Fioriisn^k* ulica 9. 3 iivBiii itmi, čevljarski cilinder m« io rabljen kroja-k' in ženski vsi Singer, ns-jirodaj. Oomol, Liub-tjena. Ur daška ul. S kmm frts;^ poroči-Ive, na dobri us|ievajoči '.odlii -i, /.t Dolenjsko nu H !rsa:cs »Hrijutetj«, Vwl.Urnik 8t. Kupf rt. Dotenjok ■ v najem tekoj. I'red-nost imajo s.insci s pod-kovsko šolo Ponudbe po t. šifro 1857 981 Rtfl.lj " nrav dobrem uvbsIi Htaniu prodam ta I5(fl iiin. — Cerne Aloiiii, Sadinjavas t p Sp Hru-ica pn Ljublj trebščine, prvovrstne Vam nudi naiceneje FrStupica žele/aina in zaloga po.jedelskih stroiev v Ljlibliani Oo S|M)»vefsia c 1. Ku u-jem či-ti vo-ek staro žele/o in druge kovine. Mais liisifis v bližini K-anja nr-i rodgj Naslov v upravi Domoituba od »t. 9i Hwp{|. Miii ii Ku u ejo e nove vol nene »r e (o a-lhil. Stari trg 18 Ljuntjsns SsBBčcpsfet, gejztrts, šteftetne, škornie in droae čevlje lobro m počen i jiri .lernei .er»j, Zapoge p Smlednik. Hm Minil Mi! cti za 10 Din razpoš iia uredništvo knjižice, ftožna lolinac. XV!l/2t) Zahvala Podoissni unravičenec nosmrtnine no rajnem stricu s« oddelku »RARITAS« za to<*no izplačilo zahval ujem ler vsakomur nasvi tu em Maribor, dne 10. i 1934 Maiek Avgust, 1. r, U predpust znaten POPUSt Odejte si siaS© razstav« ? trgovini. Jftkdo Vas ne bo vprašal. te kupit« M ali n©„ U otroke s spremstvom smo zopet pripravlii posebno a»ba*o. ANT. KRISPER Mestni trg St. 26 LJUBLJANA Stritar'eva ti. 1-3 Pazvofflilo je in učenci so se vauli iz razred«, le Mifko je moral ostati »zaprt«. »Zakaj nisi »pisal srbohrvatske naloge?« ga i< ie enkrat vpraiala gospodična učiteljica. »Tako me je sinoči vrat bolel, da sem cel» slovenske besede komaj izgovarjal,« se ie opravičil navihani Mirko, i . • Natančni stražnik. Star« gospa nagovori stražnika v DuMi"" pri Netsonovoni Stebru, kjer se križajo fikorp vse tramvajske proge. »Kje l>om dobila tramvaj za Black ročk?« »Trenotek še, gospa, pa ga boste našli sredi Vašega hrbta.« ji odvrne stražnik. Po »Heroldo de hisperaato«. Zalivala. Z« izplačano posmrtnino po nokofnf teti ki sem 10 pre el od »KARIFAS«, se iskreno zahvaiju em. Maribor, dne 22. i. 1934. Jakobi* Pnnl, i r. Izdajatelji Dr. Grego H j Pečjak Urednik: Jože Koilfiek Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čet