9. štev. V Kranju, dne 26. februvarja 1915. XVI. leto. Politicen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Hev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila s« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirali. — Rokopisi se ne vračajo. Zapora žita in moke. Izšel je na podstavi § 14. cesarski ukaz, s katerim se urejuje prodaja žita in mlinskih izdelkov. Pšenica, rž, ječmen, oves in koruza ter moka, zdrob in ješprenj so prišli z dnem 24. februvarja pod zaporo. Brez oblastvenega dovo-jenja se žito in mlinski izdelki ne smejo uporabljati in prodajati drugače, kakor dovoljuje ukaz. Za vsako osebo družine (prištevajo se tudi posli in delavci, ki dobivajo hrano) se sme porabiti na mesec 7*2 kg moke, oz. 9 kg žita, ali 240 g moke oz. 300 g žita na dan (brez dovoljenja). Istotako bodo poljedelci smeli uporabljati za setev potrebno žito. Za vsakega konja se sme porabiti na dan 3 kg ovsa. Lastniki omenjenih živil bodo morali, ako se pokaže potreba, od zalog, dan h pod zaporo, prodati občini žito in moko po oblastveno določenih cenah. Kdor bi se temu ustavljal, bo kaznovan. Kdor ima kako zalogo žita ali moke, je dolžan to naznaniti oblastvu, od 28. februvarja vsaj do dne 5 marca 1915. Hodili bodo okoli popisovale!. Ako kdo nima več kakor 20 kg žita in moke, mora podati zagotovilo, da zaloga ni večja. Zaloge se opisujejo po občinah z uradnimi zglasilnimi listi, katere izpolni za zglasilo zavezana oseba. Oblastvo se mora prepričati, da so navedeni podatki pravilni. Oblastvo določuje zaupnike, ki sodelujejo pri popisu zalog in se lahko vsak čas tudi prepriča, kako stoji z zalogami. Oblastvo lahko proglasi, da so zaloge, ki se niso pravilno zglasile, zapadle v prid državi. Po dovršenem popisovanju bo določil minister za notranje stvari, po katerih načelih naj se zaloge, ki so na razpolago, izroče v uporabo. Za celo deželo uravna uporabljanje deželno politično oblastvo in za okraje okrajna glavarstva, oz. občina v prenesenem delokrogu. Oblastvo lahko razsodi, da se zaloge razlastijo. Od razlastitve so izvzete zaloge, ki jih potrebuje gospodar za preživljanje družine ali za setev. Zaloge, ki so se razlastile se plačajo za ceno, ki je 10% nižja, kakor oblastveno določena cena. Kdor nalašč zataji oblastvu v svoji posesti se nahajajoče zaloge žita ali mlinskih izdelkov, ga kaznuje sodišče z zaporom od enega tedna do šest mesecev in se mu lahko naloži globa do 2000 K. Zelo kaznovan bo tudi tisti, ki v določenem roku ne naznani svoje zaloge, ali če se brani, jo naznaniti. Obsojeni trgovec lahko izgubi obrtno pravico. Vlada bo smela na podlagi omenjenega cesarskega ukaza raztegniti zaporo tudi na druge potrebščine. — Ta naredba je bila jako potrebna, da nas sovražniki ne premagajo z lakoto. Zdi se nam pa vendar, da se naredba premalo ozira na živinorejo. Prašičem in teletom pokladati oves — ni dovoljeno. Živinoreja bo vsled tega zelo opešala. Svetovna vojna. Avstrija — Srbija. Srbi so zadnji čas bombardirali nekatera odprta avstrijska mesta, zlasti Zemun. Nato so pa naši srdito obstreljevali Belgrad, razrušili več poslopij ter ubili nekaj oseb. V srbski armadi je več francoskih artiljerijskih častnikov. Težke francoske topove, ki so došli čez Solun, so postavili Srbi na nekaterih utrdbah. Na protest Avstrije in Nemčije je grška vlada obljubila, da bode ustavila take transporte iz Francoske na Srbsko. Pri zadnji kanonadi iz Belgrada so francoski častniki vodili srbsko artiJjerijo. Francoski topovi, ki so prišli čez Solun, so bili postavljeni na Ka-limegdanu. Avstrija — Rusija. V Karpatih že štirnajst dni dežuje. Pota so strašna. Na črti Dukla—Korina—Jablonka so vkljub temu vedni boji. Posebno močno napadajo ruski sibirski polki, linijska pehota in Ukrajinci. Dne 23. februvarja sta dva naša polka vjela 850 Rusov. Odlično deluje naša artiljerija. Na Karpatih trajajo neprenehoma hudi boji. — Rusi so si na vso moč prizadevali, da bi si bili osvojili Kolomejo, ki je važno železniško križišče. Poslali so torej v ognjeno črto nove rezerve in razvila se je ondi velika bitka. Tudi proti Črnovicam so poslali Rusi sveže čete, namreč več pehotnih polkov in eno težko baterijo, in te čete so se postavile v utrdbe za mestom. Z Ogrskega Rusi še niso pregnani. Dne 20. t. m. so se vršili boji v severnem delu Saroške in Zemplinske stolice. Izginili so pa Rusi z desnega brega Ondave. Pri mestu Caitfe na Ogrskem se je posebno odlikoval v boju naš tretji kor. Zabran 1 je ruskim četam vpad in vjel več tisoč Rusov. Pri mrazu 14° pod ničlo so vojaki prenočevali na prostem. Dne 5. februvarja je oddelek strojnih pušk našega 27. domobranskega pešpolka tako izvrstno streljal, da je obležalo 500 Rusov. Dne 28. jannvarja se je pa južno-štajerski 47. pešpolk posebno odlikoval. Vjel je 335 Rusov, 100 Rusov je bilo mrtvih in 40 težko ranjenih. Naši so irneli le osem mrtvih in osem ranjenih. Padel je pa na bojnem polju nadporočnik 97. pešpolka Egon Gabrijelčič. Zadet je bil v srce in je obležal takoj mrtev. Zraven njega je padel njegov poročnik Moher, zadet v glavo. V prelazu Dukle se Rusi še drže v dobrih postojankah. V nevarnosti so pa, da jim pride za hrbet desno krilo naše armade. Od novega leta do 22. februvarja so naši vjeli v karpatskih bojih 64 ruskih Častnikov in 40.806 mož ter dobili 34 strojnih pušk in 9 topov. V Karpatih so napravili Rusi na našo vojsko mnogo napadov, ki so na zahodnem delu fronte trajali tudi ponoči, a niso mogli prodreti. Pri Dukli se je prodiranje ustavilo. Severno od sedla Volovec so Rusi napravili med sneženim metežem silovit napad na naše postojanke, pa so bili odbiti in vjetih je bilo 300 Rusov. Južno od Dnjestra v Galiciji so bili hujši boji. Močno sovražno skupino so naši po daljšem boju vrgli nazaj, vjeli 3338 Rusov in zaplenili 4 topove ter mnogo vojnega materijala. PODLISTEK. Ostanki žebijarstva na Kranjskem. 1. Zgornja Bela nad Kranjem. (Priobčuje Kropar.) (Dalje.) Svoje žbice Beljani lahko pr »dajo doma, po prodajalnah v okolici in pa .Miklavžu", Kroparju, ki semanje dni trži z žeblji v Kranju (nasproti trgovine Omersa). Izven dežele svojega blaga ne pošiljajo in ga skoro gotovo nikoli niso. Kuje se na Beli le od sv. Martina pa do sv. Petra in Pavla, ker v tem času ni lahko dobiti druzega dela. Po sv. Petru žbičarji berejo borovnice, dokler jih je dobiti, in pa gobe. V poletnem in jesenskem času pa radi delajo pri kmetih dnine in sploh kar je, da se prežive. Kakor sami priznajo, ne kujejo radi, ne toliko radi trpljenja pri kovanju, ampak radi slabega zaslužka. Ako bi pri nakupovanju cajnov in prodaji žbic mogli obiti prekupce, bi morda polovico več zaslužili, ker žbice delajo prav čedne. Ni pa to lahko, ker so preveč oddaljeni od prometnih zvez in izdelujejo le v majhnih količinah. Posebnih, tipičnih lastnosti, navad in običajev, kakršni n. pr. ločijo Kroparje na prvi mah tudi od najbližjih sosedov, nisem mogel na Beli opazit?. Pač zato, ker tako splošno, kakor v Kropi ali Železnikih, nikoli niso kovali, ampak je vedno prevladovalo kmečko življenje in delo. Kakor lahko posnamemo iz te črtice, se že-bljarstvo na Beli ne more pozvdigniti, ampak bo najbrže tako tiho in nepoznano, kakor je vzniknilo, ob svojem času zaspalo. Tam, kjer zdaj še pojo kladiva in delajo »iavžente", bo znabiti še ta rod slišal mukati krave. Belšica pa bo nerazumljivo mrmrajoč hitela proč od tod, gnat bolj hvaležna kolesa. 2. Kropa. Ako se pelješ z železnico iz Kranja proti Jesenicam, te opomni glas sprevodnika, ki kliče na drugi postaji nad Kranjem: Podnart—Kropa, in pa kupi železa na tej postaji, da leži tu nekje daleč znani trg Kropa. Če se hočeš tja peljati, prideš v Kropo po 7 km dolgi cesti ob potokih Lipnica in Kroparica. Ako pa raje hodiš, ti kaže izstopiti na postaji v Otočah (403 m), odkoder splezaš po kameniti stezi na Dobravo pri Kropi (500 m). Tu se nudi krasen razgled na gorenjske gorske mejaše. Z Dobrave splezaš po kozji stezi navzdol in prideš na cesto v Upnici, pol ure pred Kropo. Kakih sto korakov nad izlivom Krčparice v Lipnico se cesta cepi; desna zavije čez most (441 m)v vas Kamno Gorico, leva pa te pelje okoli hriba Kamne gorice (597 m) skozi ozka gorska vrata v skrito Kropo (531 m pri župni cerkvi). Lega. Valvazorju (Ehre d. Herzogth. Krain, III. knjiga, 18. pogl) se je zdelo primerno, Kropo opisati takole : »Kropa leži v soteski, kakor v nekakem kotlu, med visokimi gorami . .. Deli se v dva dela, v Zgornjo in Spodnjo Kropo, ki pa ne ležita daleč narazen, ampak le kake pol četrt ure. Krase jo lepo zidane hiše ... Tu izvira Kroparica, ki priskaklja iz gorske skale kakor iz kotla. Pri svojem izviru ima ta voda zdravilsko moč; kadar se jo pije, olajša in izčisti telo, tako da se tisti, komur je potreba očistiti kri, po nji dobro počuti. Tu se izdelujejo volkovi (železne kepe), iz katerih se potem kujejo raznovrstni žeblji, železne ograje in druge take stvari. Nedavno pa so žeblji, ki jih tu izdelujejo, nekoliko izgubili na slovesu, ker niso delavci ž njimi prav pošteno ravnali, temveč so pri številu in teži malo odščipnili. Toda to je zdaj odpravljeno in zopet sta vpeljana pravo število in teža . . .* Ker je Kropa danes na Kranjsken. najizrazitejši žebljarski kraj, bodi dovoljeno, da se v nji nekoliko natančnejše ogledamo, kakor v ostalih krajih. Kropa je en velik' mest', not se pride glih po cest'; v Kropi je konec sveta; tamkaj je svet s plankami zabit — tako že od pamtiveka popisuje šaljivi in zbadljivi Gorenjec Kropo. In res ima Kropa silno zanimivo, prav romantično lego, ki je poleg žebljarske obrti nedvomno največ vplivala na značaj Kroparjev. 12 km dolga in Naše čete, ki so vzele Rusom Bukovino, so potem gnale sovražnika do Dnjestra. Pri S ani-slavovu so se Rusi, ki so dobili pomoč, ustavili. Najprej je tu z njimi začela boj konjenica in. potem je pritisnila še pehota. Južno od mesta se je vnela obširna bitka. Neki romunski časopis poroča, da so Rusi po odhodu iz Črnovic skoro popolnoma požgali avstrijsko Novo Sjelico. V vzhodni Galiciji so imeli Rusi trdne postojanke severno od Nadvorne, pa jih niso mogli držati, temveč so se morali umakniti proti Slani-slavovu, kamor je šla za njimi avstrijska konjenica. Do dne 18. t. m. naši še niso zasedli Tarnova, kakor se je poročalo. Položaj ob Dunajcu se ni izpremenu. Nemčija — Rusija. Po porazu v vzhodni Prusijl so se Rusi umaknili na svoje močno utrjene postojanke ob rekah Njemen, Bober in Narev in proti močnim trdnjavam na črti Grodno—Kovno. Reka Njemen, ki se na Pruskem imenuje Memel, je 40 -400 m široka in na nekaterih mestih do šest metrov globoka. Zlasti spomladi reka močno naraste in preplavi bregove. Trdnjava Kovno je 60 km od hemške meje. Tauroggen je oddaljen od Kovna 110 km, Suhavolja pa leži 40 km južno od av-gustova, kjer je bila huda bitka. Iz Grodna je prišlo nekaj ruskih čet, pa so bile poražene. V vsi pozimski bitki v Mazurih so vjeli Nemci 7 ruskih generalov, nad 100.000 mož, nad 300 topov, med njimi 18 težkih topov. Pričakuje se, da bode Hindenburg napadel Varšavo od severne strani. V Varšavi so zaprli 50 meščanov, ker so jih dolžiii prijateljstva do Avstrije. Nemci so prišli blizu trdnjave Grodno in s tem blizu železniške črte, ki gre iz Varšave v Petrograd. Hud boj se je vnel pri Krasniboru in traja še dalje. Pri Prašniču so Nemci vjeli 1200 Rusov in dobili dva topova. Vzhodno od Skier-nievic so Rusi napravili ponočen napad, pa so bili odbiti. Nemčija — Francoska. Francozi so napravili hude napade in Nemci so se na mnogih točkah morali nekoliko umakniti. Posebno hudi so bili boji v Champagne. Nemci so napravili deset napadov zapored in Francozov je mnogo padlo. Pa tudi Francozi so ljuto napadali. V Vogezih so imeli Nemci uspehe, z naskokom so vzeli dobro postojanko severno od Muhlbacha. Angleži izkrcavajo na francosko zemljo vsak dan 3—4000 angleških vojakov, in sicer so to večinoma indijske čete, ki bodo težko prenašale ostro severno podnebje. V noči od 21. na 22. februvar so vrgli Nemci na trdnjavo Calais mnogo bomb. do 5 km široka planota J cl 6 v (i) ca z nadmorsko višino 1100 m do 1400 in, vsa poraščena z lepimi, črnimi, deloma na pobočjih tudi listnatimi gozdovi, tvori na severovzhodnem vogalu s svojim robom (zavitim v podobi loka), visokim i 100 do 1300 m, in s svojim proti potoku Lipnici padajočim pobočjem (1 lOOm do 600 m) vdrtino, školjki ali kotlu podobno. V dnu tega kotla izvira močan vrelec, potok Kr6parica, ki ima v svojem toku, skozi Kropo, ki v tem kotlu leži izredno velik padec. Izvira 581 m visoko, pade do zadnjih hiš na 474 m višine in je ima pri svojem izlivu v Lipnico še 440 m. Dolina Kroparice je tako ozka, da vse hiše stoje več ali manj naslonjene na breg, deloma čepe na strmih obrežnih skalah. Prav v trgu ni niti ene hiše, ki bi stala popolnoma na ravnem. Razgleda, ali bolje izgleda, Kropa nima. Vidijo se le vrhovi gora: Dobrča, Begunjščica, Vrtača in Stol, ki so pa samo na nekaterih točkah vidni. Vse, kar toraj Kropar z doma more poznati sveta, so bukovi in smrekovi gozdi ob pobočju Jelovice, ki ga zakladajo z ogljem in drvi, mogočne skale, ki nalik močnemu zobovju štrle ob vrhnem robu gore navpik, in kos neba, na katerem pa sta več mesecev v letu solnce in luna redka prikazen. Cesta se v sredi trga konča, samo strm kolovoz na Jamnik (872 m), pot na Češnjico In steze v Jelovico vodijo iz Krope. (Dalje prih.) V Perthesu so dne 23. februvarja Nemci napadli Francoze z dvema divizijama. Prišlo je dc Ijutih bojev, ki so se končali v korist Nemcev. Mesto Rheims gori Nemčija — Angleška. V Kanalu mrgoli nemških podmorskih čolnov. Angleži trdijo, da se varnost za ladje v pristanišču ni poslabšala, iz druge strani se pa poroča, da se je potopil angleški prevozni parnik z 2000 možmi. Nemci so baje zgradili v zadnjih šestih mesecih 120 velikih podmorskih čolnov. Na vsak čoln se lahko naloži nad sto min, katerih vsaka tehta po 1200 funtov. Sedemnajst angleških pa-roplovnih črt je vsled strahu pred podmorskimi čolni ustavilo svoje delovanje. — Nemška kri-žarka »Karlsruhe" je zaplenila štiri angleške parnike in eno jadernico blizu Južne Amerike. Potnike in moštvo parnikov so rešili, parnike pa potopili. — Na poti iz Cardiffa v Li-verpool je bil od nemškega podmorskega čolna torpediran angleški parnik „Cambank-. Trije možje so bili ubiti, dva sta se potopila in drugi so se rešili. Nemški podmorski čoln je potopil angleški transportni parnik .192". Turčija — Rusija. Rusija se pripravlja na pohod proti Carigradu. Izbira v ta namen armado 300.000 mož. Armada namerava iti preko Midije, Turki pa naglo utrjujejo Čataldžo. Iz Cirigrada se poroča, da so bili Rusi vzhodno od Artvina tepeni. Iz Petrograda je pa prišio poročilo, da je bilo 49.000 turških vjetih vojakov in 527 častnikov dne 17. t. m. odposlanih iz Kavkaza v notranjo Rusijo. Boj pred Dardanelami. Štiri angleške in štiri francoske vojne ladje so 19. februvarja zjutraj otvorile z največjimi topovi ogenj na Dardanele. Ko so se dovolj približale utrdbam, so jih Turki začeli obstreljavati in so jih večkrat zadeli. Admiralska ladja je bila močno poškodovana in torpedovke so jo vlekle iz bojne črte. Še dve drugi ladji sta postali za boj nesposobni in sta se umaknili. Izstreljenih je bilo 600 granat in angleško-francoske ladje so se morale umakniti. Že dne 9. t. m. je padel pri napadih na Dardanele angleški admiral Hardinge. Italija. Italijanska vlada se pogaja z vsemi državami, ki so v boju, posebno z Avstrijo in Nemčijo glede odškodnine za nevtralnost. Nadeja se, da bo dosegla lepe uspehe. Značilno je, da je bilo za časa zasedanja italijanskega parlamenta z močno vojaško stražo zavarovano avstrijsko in nemško poslaništvo v Rimu. Zadnjo nedeljo je bilo v Italiji po mestih več izgredov. Pretepali so se med seboj socijalni de-mokratje, ki so za nevtralnost, in nacijonalisti, ki hočejo vojsko. Policija in vojaštvo sta le z težavo krotila vročo kri. V Milanu je bilo 20 oseb ranjenih. V nekem gledališču v Rimu so predstavljali igro, ki je kazala vojno z Avstrijo leta 1859. S tem se je hotelo hujskati na vojno. Vlada je prepovedala predstavo tega igrokaza. — Dva Nemca, ki sta imela vili ob Gardskem jezeru, je vlada izgnala, ker se je sumničilo, da sta vohuna. Italijanska vlada je vsem vojnim zavezancem od 19.—45. leta prepovedala odhod iz Italije. — Ker na Italijanskem manjka premoga, se je včeraj omejil železniški promet. Iz Italije so izgnali nekoliko nemških in avstrijskih državljanov, ki so agitirali za nevtralnost Italije. Na Laškem primanjkuje žita, premoga in lesa, kar dela vladi velike preglavice. Tudi državna zbornica se bode veliko pečala z dobavo teh potrebščin. Italijani v Afriki. V Libiji imajo Italijani dosti posla. Upor domačinov se je razširil po Tripolisu. Nad 400 italijanskih vojakov je moralo pobegniti v Tunis. V Cirenajki je 14.000 vstašev in 35.000 mož italijanske armade, katerim poveljuje general Alme-glio. V Tripolitaniji je pa upornikov 5.000 in Italijanov je 28.000 pod generalom Tassoniem. Albanija — Srbija. Veliko Albancev je napadlo Ohrido in si osvojilo mesto. V mestu bivajo Turki, Bolgari in Grki. Pri Prizrenu so Albanci nehali napadati. Vodja Albancev je Isa Boljetinac. Italija pravi, da se brez njenega dovoljenja v Albaniji ne bo ničesar izpremenilo in da za zdaj mora ostati status-quo. Mnogo krajev ob meji so zopet zasedli Srbi, drugod še trajajo boji. V Drač je došlo srbsko poslaništvo, ki se pogaja z Cssad pašo o tem, da bi dobila Srbija eno pristanišče ob Adriji, zato bi pa Srbija pomagala Essad paši ukrotiti njegove nasprotnike, ki so sedaj uporniki proti Srbiji. Bolgarija. Francoski listi poročajo, da se Bolgarija resno pripravlja na vojno. »Rdečemu križu" je nakazala bolgarska vlada 200.000 frankov in je obljubila pozneje dodati še 500.000 frankov. — Z druge strani se pa poroča, da so poslaniki trosporazuma vnovič pozvali Bolgarijo, da naj poseže v vojno proti Avstriji in Nemčiji, ker bi drugače Rusija napadla deželo. Bolgarska vlada je izjavila, da ohrani nevtralnost. Bombe na plesu v Sofiji. Gosposki maskni bal je bil v Sofiji. Okoli ene popolnoči je nekdo / dvorani med rajalce vrgel bombo, ki se je razpočila. Nekaj visokih oseb je bilo ranjenih. Napadalec je pobegnil proti Budimpešti. Bolgari so sumili, da bi utegnil biti kak Srb. — Prišli so na sled, da je napada z bombo kriv glavni nadzornik sofijske policije Stojlov. Zaprli so njega in več policijskih komisarjev. Napravilo je grozno iznenadenje, da je napadalec Bolgar. Padli sta dve žrtvi, sin prejšnjega vojnega ministra Bojadžičeva in hči sedanjega vojnega ministra generala Fičeva. Romunija. Romunija ima sedaj na nogah 650.000 mož. Poročalo se je zadnje dni, da je bil boj med romunskimi in avstrijskimi četami, kar pa ni resnica. Ruska vlada je prepovedala izvoz 2,000.000 pudov premoga v Romunijo. Francoska. Francozi so vpoklicali letnik 1916 dne 20. t. m. pod orožje. — Na bojnem polju so na Francoskem tudi štirje škofje, ki opravljajo službo vojnih kuratov. — V Reimsu so šole nastanjene po kleteh, kjer se je poprej izdeloval šampanec. Rusija. V praharni v Dupontu so zavezniki naročili za Rusijo za 50,000.000 dolarjev smodnika in drugih vojnih potrebščin. — V Harkovu je vojna intendanca sleparila in spravila v žep nad en milijon rubljev. Zaprli so 24 oseb. — Posestva Nemcev v Rusiji je vlada zaplenila. Belgija. Belgijskih beguncev je na Francoskem 200000, na Nizozemskem 300.000 in na Angleškem 750000. Norveška. Dva norveška parnika sta se potopila, ker sta zadela na mine. Egipet. Angleži imajo v Egiptu 180.000 mož prve linije in 100.000 mož druge linije. Jeruzalem. Turki grade okoli Jeruzalema močne utrdbe in zbirajo v mestu vojaške sile. Dela za utrdbe vodijo pijonirski častniki. Japonska proti Kitajski. Vedno bolj se poostruje razmerje med Japonsko in Kitajsko, ker se zadnja brani sprejeti japonske zahteve. Japonski ministrski svet je že sklenil poslati Kitajski ultimatum. Iz Soula in Port-Arturja so Japonci izgnali vse inozemce. V Šantungu so začeli graditi dve strategični železnici, ne da bi bili vprašali za dovoljenje Kitajsko. Japonska se naglo oborožuje in je vpoklicanih sedaj osem letnikov vojakov. Kitajci so pa pričeli trgovski bojkot proti Japoncem. Zadnje dni je Japonska poslala 12 velikih prevoznih parnikov na Kitajsko, nekaj v Korejo in Port Artur in nekaj v Tientsin. Kitajska je naznanila Japonski, da je pripravljena vsprejeti nekaj japonskih zahtev, druge pa mora odkloniti. — J .ponska vlada zahteva 850 milijonov vojnega posojila in že mobilizuje deželno brambo. V kratkem času bodo pretrgane diplomatične zveze med Japonsko in Kitajsko. Avstrijski državni zbor. Na Dunaju je bilo posvetovanje predsedstva državne zbornice. Grof Stürgkh je izjavil, da sklicanje državnega zbora zasedaj ni umestno in da bi ga vlada morala razpustiti, ako bi stranke zahtevale, da se ga skliče. Izmed navzočih članov so štirje glasovali za sklicanje, dva pa, in sicer en krščanski socijalec ter Slovenec vitez Pogačnik, proti sklicanju državnega zbora. To poročilo pa ne more biti resnično, ker je nedavno hrvaško slovenski klub izjavil se za to, da naj se državni zbor skliče, saj na kratko zasedanje, ker je treba v tem za monarhijo in za razvoj hrvaško-sloven-skega naroda odločilnem času jasno povedati naše mnenje. Na Ogrskem je razglašena ministrska na-redba, s katero se je odpravila carina na riž in svinjsko mast. Poljska kri. Boji na severu se vrše večinoma na poljskih tleh. Mesta in vasi silno veliko trpe. Pod Nemci se vojskuje 340 000 Poljakov, z Avstrijci se jih bojuje 400.000 in pod ruskimi zastavami 800.000. Polovica Poljakov se bojuje sedaj z Rusi, druga polovica pa proti njim. — Nemci premalo pazijo na to, da bi vsaj zdaj pustili pri miru postave za raznarodenje Poljakov. V pruskem deželnem zboru so proti-poljske postave tudi letos na dnevnem redu. Prusija kupuje poljska posestva in jih v svojo izgubo prodaja Nemcem. Dvomi se, da bi poljski poslanci pri tej točki mogli ostati hladni in molčeči. Število vjetnikov. V Avstriji in Nemčiji znaša število vojnih vjetnikov 1,043 010, med njmi je 692 000 Rusov. Koliko gre samo krompirja ! Vojno posojilo na Nemškem se bode podpiovsal ovnovičod 27. februvarja do 15. marca. Vjetniki v rudnikih. Nemci so v Šleziji poslali 9000 vojnih vjetnikov na delo v rudnike. Ponesrečena zrakoplova. Vsled viharja sta se ponesrečila nemška vojna zrakoplova .L 3' in „L 4", rešilo se je 11 mož. Zaplemba žita in moke v Nemčiji. Občine na Nemškem so zaplenile najprej vse zaloge moke nad 25 kg. Sedaj posebne razdelje-valnice dele moko in kruh med ljudi, in sicer za osebo na dan po eno četrtinko kile ali 225 gramov. Drug boj Nemčiji. Ruski finančni minister je napovedal, da se bode po sedanji vojni pričel v Rusiji brezobziren boj proti Nemčiji, namreč z bojkotom nemškega blaga. Ruski trgovci in obrtniki bodo potrebno blago naročali na Francoskem. General Pau. Francoski general Pau počasi potuje v Rusijo, kjer bode baje za svetnika generalnemu štabu. V Nišu in v Bukareštu se je mudil po dva dni. Potem je pa prišel ponj poseben vlak, katerega je poslal car, da ga je odpeijal v Petrograd. Rusija in Carigrad. V zasedanju dume sta poslanca Miljukov in Gurko jasno izjavila, da Carigrad z Dardanelami mora postati ruska last, ker Rusija hoče imeti odprto pot v Sredozemsko morje. Iz gotovega vira se poroča, da Angleška in Francoska hočeta tej ruski želji ustreči ter na to delati, da Rusija dobi Carigrad in Dardanele. Lakota. Huda lakota grozi nele srednji Evropi, ampak tudi Španiji, ker so cene živilom grozno poskočile. V Sevilli blodi na stotine stra-dajočih ljudi po cestah. Upor v Indiji. V zahodni Indiji so se uprli nekateri rodovi. Uporniki so ubili več Angležev. NOVIČAR. Izobraževalna knjižnica, 2. zvezek. Izdalo Tiskovno društvo v Kranju, b4 stranij, cena s poštnino vred 40 v. Jako ljubke sličice iz narave se podajajo v tej zbirki, in sicer v obliki povestij. Seničico, škorce, taščico, slavca, kanarčka in lastovice, vseh teh naših ptičic življenje nam predstavlja g. pisatelj Hvbašek takd živo in originalno, da bo ne-le kmečki človek kot prijatelj ptic in proste narave, marveč tudi meščan, bi- vajoč v zidovih, rad prebral vse do konca ter se čudil, na kako fin način si med branjem prisvaja lepih naukov in blagih čuvstev, zlasti ljubezni do narave in do domovine. Pogreb ponesrečencev v Kranju. Mnogo ljudij. mui nekaj odličnega občinstva, se je zbralo zadnjo soboto k pogrebu Sirčevih, katere je bilo podsulo skalovje v Pečeh. Vse tri rakve so položili med glasnim jokom sorodnikov v en grob. Starejši ljudje so se ob tej priliki spominjali, da je bile nekaj podobnega dne 31. majnika 1867. leta. Tačas je bil nastal požar v Kokrskem predmestju in so se v goreči Martinčevi (potem Pantarjevi hiši) zadušili posestnik Janez Golob ter žena in hči. Tudi takrat so vse tri ponesrečence dali v en grob. Pozneje so pa s pogorišča prinesli še kosti Ana Mikše, mitničarja soproge, ki je bila zgorela. Skala se utrgala. Zjutraj 24. t. m. se je v Polajnerjevem biegu odtrgal del skalovja ob državni cesti na Kokro. Velike težke skale so zdrčale čez cesto in se ustavile spodaj na travniku ob Kokri. Pretrgana je bila brzojavna žica in poškodovani držaji pri ograji. Blizu tam se je tudi ob zadnjem deževanju precejšnji del ceste pogreznil v dolino. Na drugi strani reke Kokre pa se je večja ilovnata plast zemlje pomaknila navzdol in ž njo vred tudi nekoliko tamkajšnjega Mengerjevega poslopja. Samomor grofa Auersperga. Potomec pesniKa Anastazija Grtina, Grof Gvidon Auers-perg, kateremu se je bil um omračil in je iskal miru po Evropi in Ameriki, se je pred gradom Thurnamhardt pri Krškem ustrelil. Sklep šolskega leta. Šolska uprava namerava izdati odredoo, da naj se povsod v Avstriji šole končajo že koncem maja. Naučno ministrstvo je pa že odredilo, da se na kmetih, kjer manjka delavcev, smejo odpustiti šolarji iz šole, da pomagajo pri kmetskem delu, oziroma se sme skrajšati šolski pouk ali pa šola predčasno zapreti. Ali pojdejo možje do 50. leta na nabor? Mož od 43.