ISSN 0350-9281 WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK LII - SEPTEMBER 2021 - ŠT. 8 V znamenju tridesetih let Logaška obcina aktivno v jesen in zimo Nov dnevni center za starejše v Logatcu Dan logaškega športa 2021 IZ VSEBINE UVODNIK IZ OBCINSKE HIŠE Nov dnevni center za starejše v Logatcu ..............................str. 5 AKTUALNO V znamenju tridesetih let.....................................................str. 8 Gostovanje slovenskih dijakov iz Argentine v Logatcu...........str. 10 Urbani sprehodi po Logatcu in okolici so se dobro prijeli......str. 12 Kmetijstvo v naši obcini in možnosti, ki jih ponuja Evropa.....str. 13 V SREDIŠCU Logaška obcina aktivno v jesen in zimo 2021.....................str. 15 KULTURA Likovniki veseli vnovicnega snidenja na likovni koloniji.........str. 21 Vrtna razstava v Gornjem Logatcu.....................................str. 23 Poletni dogajalni utrinki logaške knjižnice...........................str. 26 MLADI Tabor v Cezsoci 2021......................................................str. 29 POSLOVNE STRANI Logaški teden obrti in podjetništva.................................... str. 31 ŠPORT Balinarsko društvo Logatec obeležilo 40-letnico ................. str. 32 15 let Športnega društva Baron ....................................... str. 32 Dan logaškega športa 2021 ........................................... str. 36 Spoštovane, spoštovani, oddahnili smo si, zacasno pozabili na bremena in že smo v septembru, praznicnem mesecu obcine Logatec. Prazniki so namenjeni obujanju spominov, veselju, druženju. Verjamem, da se vecinoma veselimo številnih nacrtovanih dogodkov, posvecenih našemu prazniku, a z malo grenkobe glede virusnega seva. Kljub temu se krog življenja vrti in z njim tudi izvajanje nacrtovanih investicij, pri cemer naletimo na mnoge ovire in negodovanja. Dejstvo je, da so dela, investicije nacrtovani in sprejeti v obcinskih planih ter potrjeni na obcinskem svetu, zavedajoc se, da niso vsem po godu. Vedno bolj spoznavam, da nam je covid zlezel pod kožo, da smo se ponovno razdelili na dva dela, da ne spoštujemo odlocitev tistih, ki so zanje odgovorni, ali jih nocemo razumeti. Ne morem razumeti, da je med nami vedno skupina »nergacev«, ki netijo veliko sovraštva, nasprotovanj, in vsevedih strokovnjakov, ki rušijo napredek družbe. Izobrazba, kultura, vera v casu velike preizkušnje v našem prostoru ne dajo pozitivnih rezultatov med nami. Bruhanje laži, nizkih udarcev, natolcevanj z vsemi topovi preko novodobnih medijev, brez odgovornosti, sevajo nestrpnost med nas. Ljudje so zbegani, kvaliteta življenja pada, s tem tudi telesna odpornost. Odgovornost prelagamo na druge. Pomembnejša sta nam lastni ego in osebna korist, ne glede na škodo in zdravstveno stanje bližnjega. Samo zahtevamo od države, obcine. Malo kdo se vpraša, kje bomo vzeli. Zaskrbljen sem, a še vedno verjamem, zaupam v naše ljudi, da bomo skupaj premagali crne oblake in uspeli. Zgled so nam naši športniki: pridnost, marljivost, red in delavnost jim prinašajo svetovna odlicja. Eden takih je bil veliki, a dolga leta zamolcani Leon Štukelj. Nekoc je dejal: » Najvecja sreca je red v mislih in mir v srcu«. Prav mir, napredek sta želja in trud »naše ekipe«, da obcino peljemo po poti razvoja naprej. Uspeva nam z veliko vloženega truda v pridobivanju evropskih in državnih sredstev. Osnovni proracun je za sprotno zagotavljanje življenja naše skupnosti komaj zadovoljiv, za ostalo moramo dobiti na trgu. Sam sem z razvojem in napredkom naše obcine zadovoljen. Hvala vsem, ki me spremljate, pomagate in tudi argumentirano kritizirate. Tako skupaj napredujemo. Naš znani, žal pokojni alpinist Tomaž Humar je nekoc za nezadovoljneže in tiste, ki od družbe kar naprej nekaj potrebujejo zase, dejal: »Zasadi si svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da cakaš, da ti bo kdo drug prinesel rože.« Spoštovane obcanke, spoštovani obcani, cestitke za naš obcinski praznik! Ce sem pri svojem delu koga oškodoval, užalil, se opravicujem. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje v upanju, da skupaj v tem viharnem morju plujemo v pravo smer. Župan Berto Menard Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi Graficno oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 26. 8. 2021 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Obnova vodovoda Reka-Režiše severni del Foto: Primož Godina Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. IZ OBCINSKE HIŠE IZ OBCINSKE HIŠE JESENI NOV DNEVNI CENTER ZA STAREJŠE V LOGATCU Pred Domom starejših obcanov Logatec so sredi julija položili te­meljni kamen za gradnjo 1,2 mi­lijona evrov vrednega novega dnevnega centra. Slovesnega dogodka sta se poleg župana Berta Menarda in direktorice Helene Primc Kalan udeležila tudi mini­ster za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj in poslanka državne­ga zbora Iva Dimic. »Vesel sem, da pristojno ministrstvo sledi našim potrebam, naša družba pa skrbi za cloveka,« je uvodoma dejal župan in pou­daril, da se tega zavedajo v vseh obcinskih institucijah. Minister Cigler Kralj pa se je v nadaljevanju naslonil na custven govor stanovalke doma, gospe Zorice, ki je ori­sala življenjsko pot vsakogar izmed nas, od rojstva do starosti, ko marsicesa morda ne moremo vec opraviti tako kot nekoc, a si še vedno zaslužimo vse spoštovanje. »Gospa Zorica nas je s svojim nagovorom spomnila na to, da ste starejši sodržavlja­ni tisti, ki nosite najvecje stiske, veselje in bogastvo naše družbe. Iz tega lahko tudi na ministrstvu crpamo navdih, zakaj je treba poskrbeti za starejše na vseh ravneh. Ima­mo dolžnost poskrbeti za to podrocje,« je med drugim poudaril minister in dodal, da se je marca 2020, v casu covida pokazalo, kako zanemarjeno je bilo desetletje in vec podrocje dolgotrajne oskrbe. Zato so se, kot pravi, na ministrstvu takoj lotili ure­janja tega podrocja. »Relativna sprošce­nost v tem poletju ni samoumevna, v prvi vrsti je sad trdega dela vsakega izmed nas, ki smo se držali ukrepov, se cepili, da se pripravimo na morebitne nove pojave co­vida. Kdor se še ni cepil, naj to stori zdaj, poleti, ko ima virus manjšo moc,« je poz­val minister. Po besedah direktorice doma Helene Primc Kalan se v zadnjih letih številni, tudi mlaj­ši obcani na dom že obracajo z vprašanji po dnevnem varstvu, zato, kot pravi, ne bo težko postopoma zapolniti 24 prostih mest. Sama gradnja bo predvidoma trajala osem mesecev, sledilo bo urejanje prostorov, prihodnjo jesen pa naj bi center že dobil prve uporabnike. »Vrednost naložbe je 1,2 mio eur, 117 tisoc dobimo iz razpisa pri­stojnega ministrstva, ostalo iz prihrankov zadnjih 16 let,« je še dejala Primceva.   Iva Dimic, poslanka državnega zbora, ki si ves cas zelo prizadeva za sredstva za razvoj podeželja, je prepricana: »Ti ljud­je potrebujejo enake storitve kot v mestih. Po njenih besedah tudi na Cerkniškem, od koder prihaja, potrebujejo širitev varstve­no-dnevnega centra za osebe s posebnimi potrebami. »Zagotoviti skušamo nekaj apartmajev, kjer bi ti ljudje lahko živeli in tako razbremenili tudi svoje domace.« Blanka Markovic Kocen Foto: Uroš Gutnik IZ OBCINSKE HIŠE Podaljševanje pravic iz javnih sredstev Centri za socialno delo smo v avgustu priceli s povecanim ob­segom dela pri odlocanju o pravicah iz javnih sredstev. To je cas, ko se vlagajo vloge ob zacetku šolskega oziroma študijske­ga leta in ko otrok prvic stopi v vrtec. Pri tem je pomembno, da smo pozorni, katere pravice imamo. • LETNE PRAVICE (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca, malice in kosila) podaljšujemo po uradni dolžnosti. To pomeni, da vlogo za podaljševanje omenjenih pravic stranka ne vlaga, saj CSD-ji po uradni dolžnosti od­locamo o nadaljnji upravicenosti do pravice. • MESECNE PRAVICE (denarna pomoc, varstveni doda­tek, subvencija najemnine) - upravicenci morajo sami vlo­žiti vlogo za priznanje prve pravice, za podaljšanje pravice in v primeru sporocanja sprememb. Kdaj oddati vlogo? • ce pravico uveljavljate prvic, vlogo oddate na obrazcu »Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev«, na pri­mer rojstvo otroka ali vpis v vrtec; • ce sporocate spremembo (spremembo števila oseb ali upra­vicencev, spremembo ali vkljucitev v vzgojno-izobraževal­ni zavod, spremembo statusa ucenca, dijaka ali študente in spremembo vrste periodicnega dohodka, pri državni štipen­diji pa tudi druge okolišcine, ki jih ureja Zakon o štipendi­ranju Zštip-1), spremembo oddate na obrazcu »Obrazec za sporocanje sprememb«. Rok za izdajo odlocbe je dva meseca. NOVOST: Od 1. julija 2021 o podaljšanju letnih pravic odloca­mo tudi z informativnim izracunom. CE UVELJAVLJATE LETNE IN MESECNE PRAVICE, VAŠE VLOGE REŠUJEJO ENOTE CENTRA, CE UVELJAVLJATE SAMO LETNE PRAVICE, PA VLOGE REŠUJE SLUŽBA ZUPJS. Vec informacij najdete tudi na spletni strani CSD Ljubljana. CSD Ljubljana - Most do vaše (po)moci. CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUBLJANA Išcemo sodelavca/ko za delo v komerciali z aktivnim znanjem angleškega jezika, VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ali absolventa/ko ekonomske smeri. Zaželeno tudi osnovno znanje nemškega jezika. Prosimo, da prijave pošljete do 03.09.2021 na info@fortrade.si ali na Fortrade d.o.o., Pod Hruševco 50, 1360 Vrhnika. PRAZNIK Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva Cesta Dolomitskega odreda 11 1000 Ljubljana info@filantropija.org +386 (0)1 430 1288 www.filantropija.org www.prostovoljstvo.org PROGRAM SEPTEMBER - Hiša Sadeži družbe Logatec (Slovenska filantropija) NOVOSTI V SEPTEMBRU • Petek, 10. 9., 18.00-19.30: Avtenticno Gibanje s Tjašo Jamnikar – prvo srecanje (na vsakotedenskih srecanjih bo mentorica poskrbela, da boste ob koncu tedna izklopili misli, se sprostili, se povezali s telesom in izrazili prisotna obcutja; potrebne prijave) • Torek, 14. 9., 17.00: Odprtje prve logaške izposojevalnice (v naših prostorih od­piramo prvo izposojevalnico razlicnega orodja, aparatov, športnih rekvizitov itd.; na sam dogodek lahko prinesete stvari, ki so še povsem delujoce, pa bi jih želeli podariti za namen brezplacne izposojevalnice) REDNE TEDENSKE AKTIVNOSTI Ponedeljek • 9.15: Plesi za dušo v krogu (vodi Darja Bažec, pricetek 13. 9.) • 15.00 – 18.00: Ucna pomoc za otroke in mladostnike v stiski (potrebne prijave) • 18.00: Družimo se ob kvacki (vodi Maja Vochl Cerne, sprejmejo še nekaj novih clanov) Torek • 15.00 – 19.00: Ucna pomoc za otroke in mladostnike v stiski (potrebne prijave) • 7. 9, 14. 9., 19.15: Energicna plesna vadba (vodi Maruša Bažec, predznanje ni potrebno; bodite primerno obleceni in obuti ter s steklenicko vode) Sreda • 14.00 – 18.00: Ucna pomoc za otroke in mladostnike v stiski (potrebne prijave) • 17.00: Druženje ob kitari (vabljeni k sprošcanju ob preigravanju rock in pop klasikov) Cetrtek • 10.00: Podporno-pogovorna skupina in neformalno druženje (vsak 1. in 3. cetrtek v mesecu) • 14.00 – 17.30: Ucna pomoc za otroke in mladostnike v stiski (potrebne prijave) • 17.30: Skupina za osebno rast – razbremenilni in motivacijski pogovori za osebe v stiskah (vodi Zlatko Bojanovic, certificiran praktikant transakcijske analize; imamo še nekaj prostih mest) Petek • 9.00: Petkovi potepi po Logatcu in okolici (za vse generacije, raziskujemo logaško kul­turno in naravno dedišcino, vodi Saša Musec Cuk) • 14.00 – 18.00: Ucna pomoc za otroke in mladostnike v stiski (potrebne prijave) Po dogovoru • pomoc pri uporabi pametnih telefonov in racunalnika za starejše (potrebna pred­hodna prijava) Odprti smo: torek, sreda petek 8.00 - 18.00, ponedeljek in cetrtek 8.00-16.00 Vse aktivnosti so brezplacne, vendar se ne bomo branili prostovoljnih prispevkov. Vec info in prijave na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org. AKTUALNO V ZNAMENJU TRIDESETIH LET Od milostnih sanj do oskrbe najmlajših in najstarejših rodov ter do socutne pomoci ljudem v stiski Od tistega leta, ki ga dal je Gospod … Prav letošnja jesen je zaobjela trideset let trojih pomenljivih prizadevanj, ki so v sa­mostojni in demokraticni Sloveniji šla sko­zi uresnicevanje medgeneracijskega oko­lja, zacenši z domom Marije prek doma Marte – z vmesnim domom sv. Jožefa – in s sklenjenim Lazarjevim medgeneracij­skim domom, dalje skozi možnost izbire varstva predšolskih otrok v Miklavževem vrtcu ter skozi dejavno clovekoljubno od­mevnost pomoci za ljudi v stiski – z žu­pnijsko Karitas. Vse troje prizadevanj je zasnoval, jih nadgrajeval in jim nato di­rektoroval msgr. Tone Kompare, ki mu je z vso zavzeto vdanostjo sledil do današnjih dni župnik – Tonetov brat – Janez. Dom Marije in Marte Dom Marije in Marte (v nadaljevanju: Dom) v Logatcu je katoliško socialna usta­nova, ki opravlja storitve institucionalnega varstva v domu za starejše. K temu dodaja­mo, da gre za prvi župnijski dom s konce­sijo v Sloveniji, v katerem naj se stanovalci pocutijo kot doma. Dom odpira vrata lju­dem razlicnih prepricanj, ce so pripravlje­ni živeti po usmeritvi in programu zavoda. Izhodišcno nacelo dela in življenja v domu temelji na kršcanskih nacelih evangelija, in vkljucuje spoštovanje osebnega dosto­janstva, clovekove svobode in zavzemanja za cim boljšo kakovost življenja. Župnijski Dom je dokazoval svoje temelj­ne usmeritve: ljubeco skrb za cloveka, po­moci potrebnega. Prizadevanja za lajšanje stisk in trpljenja – socialne dejavnosti – so v Domu izkazovala spoštovanje in ljubezen v razsežnosti, ki sta jo zmogli ponižnost in odgovornost, izhajajoc iz evangeljskih iz­hodišc. Dom je živel sredi življenja ljudi tega kraja, povezan navzven s sodelova­njem prostovoljcev pa tudi ob sodelovanju svojcev, sorodnikov, prijateljev, znancev. V Domu, ki s šestinštiridesetimi zaposle­nimi skrbi za 78 stanovalcev, nadomešca direktorja in negovalno in zdravstveno službo tenkocutno in z vso srcnostjo vodi prizadevna Leonida Župancic, dipl. medic. sestra. Prosti cas stanovalcev Doma je bil ves cas izpolnjen z razvedrilnimi in ustvarjalnimi dejavnostmi. Zaradi kakovosti medseboj­nih odnosov so bila praznovanja, posebej tudi osebna slavja, deležna posebnih po­zornosti, kar je oskrbovancem vzbujalo obcutek domacnosti in topline – kakor da bi bili v Domu doma. Logaški oskrbovanci so preživljali dneve še v svojskem zado­voljstvu, saj so skozi okno svoje sobe zrli v domace okolje, poslušali zven domacih zvonov, ki jih je spremljal skozi življenje… In kar velja še posebej povedati: med grozljivo preteco epidemijo je imel Dom le dve blažji covid-bolnici – brez posledic!!! Še nadalje pa ostaja Dom s prijaznim in cutecim osebjem kar ugodno umešcen vsaj iz dveh razlogov: sredi širšega družbenega okolja (mestno življenje) in blizu cerkve, kar vzbuja obcutek domacnosti in varnosti. Oskrbovanci imajo namrec izjemno mož­nost, da se dnevno srecujejo z množico otrok in odraslih, ki hodijo mimo doma v vrtec, šolo, trgovino ali cerkev. Prav vklju­cenost v življenjsko gibanje je posebnega pomena za ohranjanje mentalne moci osta­relih. Životvornega pomena je sodelovanje s clani Karitas, s skupino Nazaret, z otroki iz vrtca, šole, s skavti, s knjižnico Logatec in zlasti s prostovoljkami, ki vodijo skupi­ne za samopomoc, kar vse pomaga ostare­lemu, da tudi v novem okolju najde dom. Miklavžev vrtec Novi casi so ponudili nove rešitve tudi za varstvo predšolskih otrok. Spremenjeni družbeni red z osamosvojitvijo in demo­kratizacijo Slovenije je od 1990 ponujal tudi možnost, da bi v prostorih, ki so bili že prvotno namenjeni otroškemu varstvu, odprli zasebni, župnijski katoliški vrtec. Ob prizadevanjih župnijskega urada in župnijske Karitas, vodstva Slovenskih kr­šcanskih demokratov (SKD) in strokovnih služb izvršnega sveta obcine je prišlo do dogovora, da bo župnija sv. Nikolaja iz Logatca ustanovila župnijski karitativni vrtec. In na voljo so bili v pritlicju stano­vanjskega bloka na Pavšicevi 30 prostori, namenjeni izvajanju vzgojno-varstvene­ga programa. Vrata v prvi katoliški vrtec, imenovan že od vsega zacetka Miklavžev vrtec, je 1. aprila 1991 ob odmevni slove­snosti odprl Lojze Peterle, predsednik slo­venske osamosvojitvene vlade. Vrtec je prav kmalu pridobil koncesijo in z njo tudi možnost, da je vzgojni program sofinancirala obcina. Pedagoško vodenje vrtca je uspešno šlo od Mirjam Šprohar prek vzgojiteljice Darinke Kamenšak in dipl. vzgojiteljice Jožice Macek do prof. predšolske vzgoje Ljiljane Gomercic. Je treba kar povedati, da je Miklavžev vr­tec skozi svoje tridesetletje preživljal raz­licne preizkušnje, vendar je vsaka težava zaposlene dodatno spodbujala in opogu­mljala. Obetavno prihodnost so vrtcu prav gotovo ponujali lepi novi, veliki zracni in svetli prostori v medgeneracijskem domu na Gricu, kamor se je Vrtec preselil ob svoji dvajsetletnici, 1. septembra 2011. Jožefova dvorana v ondotnem domu pa je napovedovala Miklavžkom, da bodo lahko v njenih prostorih imeli dopoldanske te­lovadne ure; vanjo pa se bodo lahko zate­kali zaradi razgibavanj tudi pred zimskim mrazom in poletno vrocino. Prav tako je bila Jožefova dvorana otrokom na voljo za razne prireditve in za srecanja s starši; vzgojiteljem pa dvorana ponudila možnost druženja ob izobraževanjih in drugih dru­ženjih z obiskovalci. Sicer pa je Jožefova dvorana odpirala vrata tudi javnim prire­ditvam. Vrtec se je v novem okolju nadejal tesnejše povezanosti z župnikom – svojim duhov­nim vodjem – in s stanovalci Doma. Pod isto streho so tako poslej lahko najmlajši in najstarejši drug drugega bogatili, se ucili strpnosti in se skupaj veselili življenja. Saj navsezadnje je sožitje med generacijami nujno. V jubilejnem letu je 19 zaposlenih skrbelo za 70 otrok. Sicer pa je bilo ves cas otro­kom v prid tudi sodelovanje z župnijsko Karitas in z drugimi skupinami župnijske­ga pastoralnega sveta. Otroci so pac naše najvecje bogastvo in naložba za priho­dnost, kar je treba s pretanjenim obcutkom negovati, skrbno varovati, spremljati in varno popeljati skozi svet mladih, da bodo pripravljeni za svet odraslih in odgovornih zase in za življenje, izhajajoc iz kršcan­skih vrednot. In skozi tridesetletje se je Miklavžev vrtec ravnal po teh vrednotah, ki jim zavod ostaja zvest še naprej. Župnijska Karitas Karitas je mednarodna dobrodelna orga­nizacija katoliške cerkve za humanitarno pomoc. Z demokratizacijo Slovenije se je tudi cerkev na Slovenskem lahko odzvala potrebam po humanitarni pomoci. In ker je bilo tudi na Logaškem pomoci potrebnih vse vec, je bilo treba prisluhniti pritajenim klicem na pomoc. Prav ti klici so združil prostovoljce v župnijsko Karitas, ki so jo ljudje prepoznali kot zaupanja vredno ustanovo, ki odpira svojo dlan raznolikim pomocem: v hrani, placilu položnic, kur­javi, higienskih pripomockih, pa tudi ob klicu na pomoc pri elementarnih in drugih nesrecah. Župnijska Karitas je na pobudo župnika Toneta Kompareta pognala životvorne ko­renine 22. januarja 1991. Ker je po polo­žaju župnik predsedoval ustanovi, so taj­ništvo zaupali Silvi Kranjc-Debevc, njo je nasledila Elka Kokalj, dalje Nataša Perko; zadnjih 14 let pa je požrtvovalna tajnica župnijske Karitas Marija Klancar. Karitas je bila s prostovoljci od vsega za­cetka povezana tudi s starejšimi, bolnimi, onemoglimi, ki so potrebovali socutno bli­žino in pomoc; zato je podajala roko po­moci tudi domovom za ostarele, še posebej v Domu Marije in Marte (v nadaljevanju: Dom) Skozi vsa leta prostovoljnega dela so se med pomoci potrebnimi in prostovoljci stkala celo prijateljstva, ki so ljudi notra­nje bogatila in medsebojno povezovala. Ena od širokosrcnih dejavnosti, namenje­nih ostarelim in onemoglim v Domu, je ve­ljala nedeljskim dežurstvom in srecanjem. Ob takih srecanjih so stekle prenekatere radostne, šaljive pa tudi žalostne zgodbe. Zlasti dragoceni so bili poletni ponedelj­kovi popoldnevi, namenjeni sprehodom po Logatcu z invalidi na vozickih. Od leta 2002 so se pri Karitas oblikovale medgeneracijske skupine za samopomoc starejših, poimenovane svetopisemsko: Emavs, Betanija, Marta, Marija. Skupine so se srecevale tedensko ob popoldnevih z voditeljicami-požrtvovalnimi prostovolj­kami, in življenje v Domu je odprlo s tem posebej plemenito stran v knjigi karitativ­ne dejavnosti. Redno so bila zaželena razvedrilna druže­nja, še posebej ob harmoniki in veselem prepevanju. Dobrodelni koncerti pa so bili prava poslastica. V skupinah so se spomni­li tudi rojstnih dni in vseh vecjih praznikov skozi vse leto; enkrat v letu so se starejši razveselili tudi celodnevnega izleta, ki ga je organizirala Karitas. Skratka, pri svojem delu se je Karitas rav­nala po sprejetih eticnih nacelih: socuten odnos do ostarelih, revnih, odrinjenih, bol­nih, zapušcenih, kar velja za svojsko pos­lanstvo, ki presega zgolj gmotno pomoc; v stiski je treba med ljudmi ustvarjati pristne odnose, da zacutijo povabljenost, spreje­tost in ljubljenost, kar vse razglaša evan­geljsko sporocilo. S temi naceli nadaljuje Karitas svoje clo­vekoljubno poslanstvo. Vsem trem jubilantom, ki jim bo jeseni posvecen poseben zbornik, cestita z dolž­nim spoštovanjem tudi uredništvo Loga­ških novic. Marcel Štefancic Slovesno so odprli demenci prijazno tocko (Foto: Marjan Verc) AKTUALNO Radi se kopamo (Foto: Ester Stojko) Na sprehodih s prostovoljci je vselej prijetno (Foto: Marjan Verc) AKTUALNO GOSTOVANJE SLOVENSKIH DIJAKOV IZ ARGENTINE V LOGATCU Letos smo pevci Pevskega društva Logatec dvakrat gostili slovenske dijake srednje šole iz Argentine. Naj za uvod pojasnim, kako je prišlo do sodelovanja oziroma srecanja slovenskih dijakov iz Argentine v Logatcu. Pevci Pevskega društva Logatec smo leta 2016 uspešno gostovali pri slovenskih rojakih v Argentini v Buenos Airesu in Barilocah. Imeli smo pet koncertov in izvedli dve maši. Nastopi so bili v Buenos Airesu, Slo­venski vasi v Lanusu, Hladnikovem domu, maša v katedrali San Justu in koncert v Slovenskem društvu Naš dom v San Justu, v Slomškovem domu, maša in koncert v Slovenski Pristavi ter nastop v Barilocah v Slovenskem planinskem društvu. V Argen­tini smo se spoznali in navezali ter ohranili stike z posameznimi mentorji slovenskih dijakov, ki so prišli v Slovenijo in Logatec. Po skoraj dveh letih so slednji vnovic obi­skali Logatec. Prva skupina RAST 50 je Logatec prišla 8. julija, ko so se s svojim programom predstavili v Športni dvorani Logatec, RAST 49 pa v Narodnem domu, 4. avgusta 2021. Za uvod je pri obeh prire­ditvah pod vodstvom Lovra Groma nekaj domoljubnih pesmi zapel Logaški kvartet, obe skupini pa je nagovoril župan Berto Menard. »Zelo vesel sem, da je srecanje postalo že skoraj tradicionalno, da je most med Slovenijo in Argentino zelo mocan. To nas povezuje in daje neko moc, ker se zavedamo, da je po svetu 500 tisoc Sloven­cev. Kultura je tista, ki povezuje Slovence v maticni domovini in slovenske rojake v Argentini.« Besedo je dobil tudi predse­dnik Pevskega društva Logatec, ki je po­vedal, da so spomini po skoraj petih letih, ko je zbor gostoval v Argentini, še zelo živi in custveni. Nastopajocim je zaželel dobrodošlico in dobro pocutje v Logatcu. Na obeh prireditvah sta se s kulturnim pro­gramom predstavili skupini RAST 50 in RAST 49. Program se je prepletal s slo­vensko in argentinsko pesmijo, recitacijo in plesom, tako so se poklonili svoji drugi domovini in dvorano preplavili s custvi srece, veselja in ponosa. Vsi ti dijaki ob sobotah obiskujejo sre­dnješolski tecaj in skrbijo za ohranjanje slovenskega jezika, slovenskih navad in obicajev. V ta namen so zgradili slovenske domove in ustvarili slovenske osnovne in srednje šole. Tako so ustanovili slovenski srednješolski tecaj Marka Bajuka v Bue­nos Airesu, v Barilocah pa temu sorodni tecaj dr. Vojka Arka. Mentorje in dijake smo povabili, da so vedno dobrodošli v Logatcu, kar velja tudi za prihodnje generacije skupin RAST. Tone Jerina Foto: Mirko Malneršic AKTUALNO DEBELI RTIC VNOVIC OSVOJIL OTROŠKA SRCA Pa je prišel tako težko pricakovani 20. julij, ko je lahko 80 otrok z velikim veseljem in polnih upov odšlo na le­tovanje na Debeli Rtic. Kljub zacetnim težavam, ki jim kar ni bi bilo videti konca (covid, financne težave, negotovost glede števila …), je organizacija letovanja naših otrok uspela. 80 se jih je veselilo druženja in predvsem sprememb po napornem letu, ki je doletelo prav vse in tudi njim ni prizaneslo. Veselje, ra­dost, otroška sprošcena radoživost so otroke spremljali vseh deset dni. Navezale in stkale so se nove prijateljske vezi, pridobile nove izkušnje in predvsem nepozabni spomini. Prav zaradi vsega tega se otroci zelo radi vracajo na naš Debeli Rtic. Seveda pa brez pomoci pokroviteljev ne bi šlo, zato se jim ob tej priložnosti, predvsem v imenu otrok, še posebej zahvaljujemo: Obcina Logatec, RK Slovenija, Unicommerce, Podjetje za zu­nanjo in notranjo trgovino d.o.o., AA INVEST investicije d.o.o., Albatros-Pro, Projektiranje in proizvodnja d.o.o., Nagodeti Lo­gatec Okna-vrata-sencila d.o.o., Telmak trgovsko podjetje d.o.o., Mizarstvo Aleš Zelenc s.p., CMC GROUP inženiring, svetovanje in zastopanje d.o.o., Prevozi in storitve OBLAK d.o.o., prispevki obcanov, ter NAKLO d.o.o. z brezplacnim oglasom. Dragica Kuntner Foto: Olovec M. Da so se imeli resnicno lepo, posredujemo še nekaj njihovih utrinkov: Posebej mi je bilo všec na bazenu, ki ima slano vodo. Tam smo plavali, se tunkali, si podajali žogico. Doživetje je bilo, ko smo se nekega jutra zbudili že ob petih in šli na pohod do Ankarana. Do zajtrka smo bili že nazaj. Veliko je dejavnosti, ki se jih lahko udeležiš, na primer med dvema ognjema nogomet, vodne igre... V sobi je bilo dobro, edino malo prezgodaj so nas poslali spat. Hrana je v redu, najbolj všec mi je bilo, ko smo dobili cevapcice in pomfrit. Veliko smo se družili, spoznali nove prijatelje iz Slovenskih Konjic. Pri amfiteatru smo si lahko kupili pijaco, sladoled in druge dobrote, kar mi je bilo zelo všec. Je pa bilo precej drago. Vecerne animacije so bile zelo zabavne. Naša skupina je bila super, z veseljem bi se še vrnil. Zelo je bilo super, spoznala sem nove prijatelje in vzgojiteljico Blažko. Skupaj smo ustvarjali nepozabne spomine. Vsak dan smo imeli drugacne animacije. Bile so nepozabne pocitnice. Ful dobr bazen, super družba, morje bolj cisto kot lani,...hrana...noro dobra!!! Pa še in še bi lahko naštevala. Foto Vodopivec P. AKTUALNO URBANI SPREHODI PO LOGATCU IN OKOLICI SO SE ZELO DOBRO PRIJELI Marsikateri Logatcan je v letošnji pomladi in poletju lahko prisostvoval zanimivim vodenjem po Loga­tcu in okolici, ki jih je izpeljal Zavod Ad Pirum. Obiskovalci so Logatec spoznavali s pomocjo uveljavljenih strokovnjakov, med katerimi jih vecina prihaja kar iz doma­cih logov. Med njimi je tudi dr. Robert Brus, profesor dendro­logije, ki je obiskovalce prvega vodenja seznanil z drevesi v urbanem okolju Logatca in prisotne navdušil z znanjem in sprošcenim vodenjem. Na naslednjem sprehodu so se obiskovalci podali v Gornji Loga­tec, kjer so spoznavali zgodovino, razvoj in znacilnosti gornjelo­gaškega prostora. Tokrat se je v vlogi strokovnega predavatelja predstavil arhitekt in vodja projektov pri Zavodu Ad Pirum, Anton Marn. Pogovarjali so se o najbolj prepoznavnih stavbah, ki nase­lju še vedno dajejo svojstven arhitekturni in osebnostni pecat. Žal se je podoba nekdaj upravnega in cerkvenega središca Logatca v zadnjem stoletju drasticno spremenila. Organizatorji so si sprehode oziroma vodenja zamislili po kon­ceptu Jane's Walk, ki jih Marn takole tolmaci: »Jane's Walk je koncept sprehodov v urbanih prostorih, ki jih opravljajo domacini z namenom osvetliti in razlagati prostor iz najrazlicnejših perspek­tiv in pogledov ter sprožati dialoge, ozavešcati ljudi in spodbujati participacijo posameznikov in razlicnih organizacij. Na ta nacin želimo 'demokratizirati' prostor«. Od Ipavceve hiše do ogroženih lilij v Žejni dolini Organizatorji so koncept razširili s serijo tematskih sprehodov tudi izven urbanih prostorov. Obiskovalce sta prav tako navdu­šila še arheolog dr. Marko Frelih, ki je na Lanišcu spregovoril o anticnem utrdbenem sistemu Klavstra, in biolog Matjaž Mastnak. Slednji je udeležence popeljal po botanicno izjemno raznoliki Žej­ni dolini pri Hotedršici. Zadnji, peti sprehod pa se je julija odvijal pod vodstvom nekdanje uciteljice geografije in zgodovine Jane Jureš, ki je z obiskovalci prehodila del poti ob Logašcici. Priceli so pri ponoru, na Jacki, in zakljucili na Brodu, med potjo pa izve­deli, kako je potok, ki nima pravega izvira, z žagami in mlini krojil usode naših prednikov. Organizatorji bi bili sicer najbolj veseli, ce bi se njihovih spreho­dov udeleževali tudi odlocevalci o prostoru. »Mislim, da bi tudi njim in posledicno Logatcu ti sprehodi lahko zelo pomagali in omogocili integralni razvoj obcine,« je še preprican Marn, ki sta mu bili pri izvedbi vodenj v veliko pomoc Maja Nagode in Tina Puntar. Saša Musec Cuk Foto: Andrej Kek AKTUALNO ŽE CETRTA PRILOŽNOST ZA BODOCE PODJETNIKE S POSLOVNIMI IDEJAMI Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že cetrti razpis za vkljucitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani re­giji (PONI LUR). Namenjen je vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih kljucnih znanj. Program je ob­likovan tako, da udeleženci v štirih mesecih osvojijo znanja in vešcine, ki so nujni za uspešen in ucinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. V okviru projekta jih caka zaposlitev na agenciji ter popolno pod­porno podjetniško okolje. S pomocjo mentorjev in uspešnih pod­jetnikov ter strokovnjakov z razlicnih podrocij bodo pridobivali številna znanja, vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslov­nega modela in nacrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komunikacije, upravljanje z IKT, pridobivanje virov fi­nanciranja in osnovna pravna ter financna znanja. V projekt se lahko vkljucijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali zacasno bivališce v eni od 26 obcin Ljubljanske urbane regije in lahko pred pricetkom podpi­šejo pogodbo o zaposlitvi za dolocen cas štirih mesecev. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt »Pod­jetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR« v vred­nosti 831.480,00 EUR bo ESRR prispeval 582.036,00 EUR. Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prijave so mo­žne do 17. 9. 2021, udeleženci pa bodo v projekt vkljuceni pred­vidoma s 1. 11. 2021. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite vsak delovni dan do vkljucno 16. 9. 2021 med 8.00 in 13.00, na telefonski številki 01 306 19 02 oz. elektronski pošti info@rralur.si. Vabljeni tudi na informativni dan, ki bo potekal 6. 9. 2021 ob 10. uri v veliki sejni sobi, Stavba B, Tehnološki park 19, 1000 Lju­bljana oziroma v primeru novih ukrepov preko video-povezave Zoom. Obvezne so predhodne prijave preko obrazca, objavlje­nega na www.rralur.si. KMETIJSTVO V NAŠI OBCINI IN MOŽNOSTI, KI JIH PONUJA EVROPA Kmetijska dejavnost je v obcini Logatec zaradi neugodnih pedoloških in klimatskih razmer slabo razvita. Za inten­zivnejše kmetovanje sta primerna Logaško in Hotenjsko, manj pa Planinsko polje (zaradi omejitve Notranjskega regijske­ga parka in seveda vsakoletnih poplav). Prevladuje govedoreja in z njo povezano travništvo ter pašništvo. Po podatkih Kmetij­sko-gozdarske zbornice Slovenije, Izpostava Logatec, uveljavlja subvencije okrog 360 kmetij, okrog 200 jih goji goveda, okrog 70 pa jih mleko oddaja mlekarnam. Kmetje pa mleko in mlecne izdelke prodajajo tudi neposredno na domu, dve kmetiji imata mlekomate v Logatcu, na Vrhniki in v Cerknici, na Kalcah pa imajo na kmetiji Kranjc tudi manjšo trgovino. Dodaten vir dohodka na kmetijah so dopolnilne dejavnosti. Najvec kmetij se ukvarja s storitvami s kmetijsko in gozdarsko mehaniza­cijo ter predelavo lesa. Vedno bolj »popularna« je predelava mleka v mlecne izdelke. V naši obcini je tudi nekaj kmetij, ki se ukvarjajo s kmeckim turizmom, ce že ne ponujajo možnosti nastanitve, pa pri njih dobimo zdravo sezonsko, domaco hrano – Kisovc, Šinkovc, Ur­banovc, Tumlje … V logaški obcini delujejo tudi tri društva: Društvo kmeckih in pode­želskih žena Logatec, Društvo podeželskih žena Rovte in Govedo­rejsko društvo. Društva organizirajo predavanja, tecaje, ekskurzije, se predstavljajo na Gregorjevem sejmu in drugih prireditvah v naši obcini. Še nekaj besed o Tržnici Logatec. Tam »je vec ponudnikov, ki upora­bljajo lokalne surovine, pridelujejo pridelke, ustvarjajo razlicne pre­hrambne in rokodelske produkte«. Tak je strokoven opis dogajanja na tržnici. Je pa seveda tudi prostor, kjer se Logatcani srecujejo, se po­govorijo o tem in onem, si izmenjujejo izkušnje. Podobna dejavnost poteka dvanajstega v mesecu na ulicah Logatca na sejmu, še posebno živahno pa je v marcu na Gregorjevem sejmu. Probleme kmetov naj bi rešil Strateški nacrt skupne kmetijske politi­ke 2023-2027. Kmetijsko ministrstvo je pripravilo 368 strani dolg do­kument, o katerem tecejo razprave, predvidoma do konca leta, ko naj bi bil nacrt tudi sprejet. Splošno mnenje je, da je »predolg, površen in nedosleden«. Predvsem pa kmetje ugotavljajo, da bi s tem novim nacrtom zopet najvec sredstev prejeli tisti, ki že daj dobivajo veliko. Na ta nacin naj bi se zmanjšala neposredna placila, kar bi ogrozilo obstoj slovenskega kmeta, saj bi le-ta po tem nacrtu prejel 60 evrov manj neposrednih placil na hektar. Morda pa je bila sprejeta kakšna boljša rešitev na mednarodnem sejmu Agra, ob katerem je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek napisal: »Potrebujemo srecanje, kot je sejem Agra, da si sežemo v roke in se osebno pogovorimo. Tudi zelo resne tematike so lažje, ce se pogovar­jamo kot ljudje«. Brane Pevec AKTUALNO EVROPSKA KOMISIJA VABI: KONFERENCA O PRIHODNOSTI EVROPE Konferenca o prihodnosti Evrope je nova odprta in vkljucujoca oblika posvetovalne demokracije, njen namen pa je Evropejcem omogociti vecji vpliv pri oblikovanju evropskih politik. Zacela se je maja letos, pote­kala pa bo do junija 2022. Skupno predsedstvo (Evropska ko­misija, Evropski parlament in Svet EU) se je zavezalo, da bo spremljalo njen potek in ugotovitve. K sodelovanju na konferenci želimo pritegniti cim vecje število ljudi vseh starosti, spolov in prepricanj iz vseh družbenih okolij, še posebej lokalne skupnosti, nevladne organizacije, izobraževal­ne in kulturne ustanove, socialne zavode in skupine državljanov. Kako se lahko vkljucite? . Na spletni platformi objavite svoje zamisli in predloge na kakršnokoli temo o prihodnosti Evrope. - Platforma je vecjezicna, vse objavljene zamisli pa racu­nalnik avtomaticno prevede v izbran EU jezik. - Objavlja lahko kdorkoli, ki se zaveže k spoštovanju te­meljnih nacel konference. . Komentirajte, delite ali podprite že objavljene ideje. . Udeležite se dogodkov o prihodnosti Evrope. - Na platformi poišcite dogodke v vaši bližini ali spletne dogodke, ki potekajo pod okriljem konference. . Organizirajte in objavite lasten dogodek o prihodnosti Evrope. - Primeri vkljucujocih in sodelovalnih dogodkov v živo ali prek spleta: pogovor, debata, srecanje … - Na platformi lahko objavite tudi že nacrtovane dogodke, ki se dotikajo tem, pomembnih za prihodnost Evrope. - Vsi udeleženci in dogodki morajo spoštovati listino kon­ference o prihodnosti Evrope, ki doloca standarde za spoštljivo vseevropsko razpravo. . Po koncu dogodka zapišite zamisli udeležencev. - Za napotke se lahko obrnete na Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ali na EUROPE DIRECT informa­cijske tocke v šestih slovenskih regijah. Kaj se bo zgodilo z zbranimi idejami? Kljucne ideje in priporocila s platforme bodo prispevala k omiz­jem z evropskimi državljankami in državljani ter plenarnim zase­danjem Evropskega parlamenta, kjer bodo razpravljali o teh za­mislih in priporocilih, vse skupaj pa bo pripomoglo k oblikovanju zakljuckov konference. Vec na spletu: - futureu.europa.eu (spletna platforma konference o priho­dnosti Evrope) - slovenia.representation.ec.europa.eu (Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji) - europedirect.si (informacijske tocke EUROPE DIRECT) Tina Radakovic, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji V SREDIŠCU LOGAŠKA OBCINA NADVSE AKTIVNO V JESEN IN ZIMO 2021 Potem ko so v logaški obcini tudi poleti brneli stroji in se je nadaljevala izvedba številnih investicij, v jesen in zimo stopamo z ambicioznimi nacrti, ki jih povzemamo v tokratni osrednji temi. Ureditev gospodarske infrastrukture v naselju Strmica in modernizacija ceste Dveletna gradbena pogodba maj 2021 - julij 2022, pogodbena vrednost 454.260,39 EUR z DDV, obseg del: cestni prikljucek, vodovod, sanitarna kanalizacija, javna razsvetljava, NN priklju­cek, crpališce, cesta z meteorno kanalizacijo. Dela že potekajo, izvaja jih Hidrotehnik d.o.o. Ureditev JP 726712 Podstrmica 16 od km 0,000 do km 0,250 z odvodnjavanjem Podpisana gradbena pogodba, izvajalec del Hidrotehnik d.o.o., pogodbena vrednost 139.471,98 EUR, obseg del: asfaltiranje vo­zišca, ureditev meteorne kanalizacije. Predvideni zacetek del je avgusta, zakljucek pa 15. 11. 2021. Ureditev JP 726701 Blekova vas 44-40-30 od km 0,000 do km 0,240 (Odsek 1) in od km 0,300 do km 0,525 (Odsek 2) in ureditev JP 726703 Blekova vas NH od km 0,000 do km 0,054, v skupni dolžini 519m Dela so v zakljucni fazi, zakljucek del avgust 2021, pogodbena vrednost 176.479,06 EUR, obseg del: asfaltiranje vozišca, izved­ba meteorne kanalizacije in podaljšanje kanalizacije sanitarne od­padne vode, zašcita obstojecih komunalnih vodov, oprema ceste, dograditev vodovoda in TK napeljave. Izvajalec del CPK d.d. Rekonstrukcija JP 726771 Gubceva 16 z izvedbo komunalne infrastrukture Podpisana dveletna gradbena pogodba julij 2021 - avgust 2022, pogodbena vrednost 284.002,13 EUR, obseg del: ureditev ceste, zašcita plinovoda in ureditev odvodnjavanja, sanitarna kanaliza­cija, vodovod, cestna razsvetljava. Zacetek del: september 2021, izvajalec CPK d.d. Ureditev javne poti JP 726643 Zelenica-227140 od km 0,080 do km 0,328: investicija je v fazi javnega narocila izvajalca in pri­dobivanja potrebnih zemljišc. Predviden rok gradnje: september - december 2021. Vrednost investicije: 107.221,94 EUR, obseg del: ureditev ceste, ureditev odvodnjavanja, cestna razsvetljava, zašcita obstojecih komunalnih vodov. Ureditev nekategorizirane dostopne ceste Rovtarska cesta 47-33 (50m) in ureditev nekategorizirane dostopne ceste Ulica Dolomitskega odreda 1-5 (120m). Skupna vrednost 60.614,19 EUR, obseg del: ureditev ceste, ureditev odvodnjavanja, zašcita obstojecih komunalnih vodov, izvedba del avgust – september 2021. Izvajalec del CPK d.d. Ureditev avtobusnega obracališca Kalce-izvoz Hrušica ob državnih cestah R3-621, odsek 1412 Kalce-Col v km 0,000 in G2-102 odsek 1033 Godovic-Kalce v km 11,000 in javne poti JP 726734: pogodbena vrednost: 83.063,46 EUR, obseg del: ureditev avto­busnega obracališca, avto­busno postajališce, uredi­tev odvodnjavanja, cesta razsvetljava. Izvajalec del je Eurograd d.o.o. Dela so v zakljucni fazi, rok iz­vedbe junij - avgust 2021. Vodovod Jezero – Spo­dnji Lavrovec: Dveletna gradbena pogodba julij 2021 - oktober 2022, po­godbena vrednost 524.143,55 EUR. Obseg del: jašek na vrtini, jašek s crpališcem in navezava na obstojeci vodovod, vodohran Lavrovec, vodovod veja 1-veja 5, hišni prikljucki. Zacetek del: september 2021, izvajalec del Tigrad d.o.o skupaj s CMC d.o.o. Ureditev ceste, izgradnja hodnika za pešce in krožnega križi­šca na G2-102/1461 Logatec-prikljucek Logatec med 0,850 do km 1,587: pogodbena vrednost 855.1783,12 EUR, sofinanciranje RS DRSI 591.892,34, Obcina Logatec 263.280,78. Obseg del: ureditev ceste in izgradnja hodnika za pešce in ureditev krožišca. Dela so zakljucena, predviden je še komisijski pregled in predaja objekta. Izvajalec del: KPL d.o.o. Parkirišce ob Poštnem Vrtu Obcina Logatec je v zacetku avgusta letos pricela gradnjo par­kirišca ob Poštnem Vrtu, velikega nekaj vec kot 450 m2, s kate­rim bo po izgradnji omogoceno parkiranje v centru Logatca za petintrideset vozil, od tega bosta dve parkirni mesti namenjeni gibalno oviranim osebam, dve pa predvidoma elektricnim vozi­lom, vkljucno s postavitvijo polnilnih postaj. Parkirne površine bodo urejene v betonskih travnih tlakovcih, dovozne površine pa bodo asfaltirane. Zaradi gradnje parkirišca je bilo odstranjenih se­dem dreves ob cesti, ki vodi proti zadnjemu, skladišcnemu vhodu Mercatorja. Odstranjena drevesa bodo nadomešcena z zasaditvijo desetih novih. Drevored ob ulici Poštni Vrt bo ohranjen.  Izvajalec del je Euro grad d.o.o. iz Ljubljane, predvideni rok do­koncanja pa oktober 2021. Vrednost izvedbe, ki je v fazi gradnje, je 80.122,76EUR z DDV (po izvedenem javnem narocilu). Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Ljubljanice - Obcina Logatec Obcina Logatec bo na podlagi projekta Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Ljubljanice - Obcina Logatec dogradila javni kanalizacijski sistem v aglomeraciji Logatec na obmocjih Jamnica-Dolenji Logatec (za 21 objektov) in Gorenji Logatec (za 60 objektov). V sklopu projekta bo zgrajenih 2.192,08 metra no­vega kanalizacijskega omrežja in 4 crpališca. Z gradnjo bo omo­gocena nova prikljucitev za 81 objektov in 303 prebivalce, zmanj­šalo pa se bo tudi izpušcanje škodljivih snovi v vodo. Pricetek izvedbe gradnje je nacrtovan za konec letošnjega leta. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija v višini 411.603,49 EUR, izvaja pa se v okvi­ru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske poli­tike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na podrocju oko­lja ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države clanice in ki presegajo te zahteve«, specificni cilj »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in ci­šcenje komunalnih odpadnih voda«. Rok dokoncanja je v letih 2022, 2023, izvedba je v fazi pripra­ve dokumentacije in javnega narocila za izbor izvajalca gradnje, vrednost izvedbe pa 838.975,45 EUR. Delna ureditev poti ob Lokvi Obcina Logatec namerava še v letošnjem letu obnoviti obstojeco nevarno betonsko pot ob Lokvi, ob njej pa namestiti varovalno leseno ograjo v dolžini približno 25 m. Ker obcina ni lastnik celot­nega obmocja, na katerem se nacrtuje ureditev poti, je pristopila k urejanju dokumentacije za pridobitev ustrezne projektne doku­mentacije, mnenj ter pravice graditi na obmocju naravnega vodne­ga javnega dobra, ki je v lasti Republike Slovenije. Investicija bo predvidoma zakljucena v letu 2021, izvedba pa je v fazi izdelave projektne dokumentacije. Narodni dom in knjižnica Logatec Obcina Logatec je v letu 2018 pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo, ki obsega odstranitev dela obstojecega objekta Narodni dom in odstranitev knjižnice z namenom gradnje novega objekta Narodnega doma in Knjižnice Logatec. Na podlagi pridobljenih dokumentov Rekonceptualizacija ter Teh­nicne in izvedbene smernice za dopolnitev programske zasnove Narodnega doma Logatec, izdelanih v letu 2020, je obcina preje­la smiselne usmeritve o možnosti vecjega izkoristka prostorov v novem objektu. Ker si želimo z gradnjo Narodnega doma Logatec obcanom ponuditi kar se da celovito ponudbo storitev objekta, se v novi objekt umešca tudi Glasbeno šolo Logatec. Na podlagi umestitve novih vsebin v objekt in spremembo nacrtov objekta je obcina že v fazi postopka spremembe prvotnega gradbenega dovoljenja. Nov projekt Narodnega doma in knjižnice Logatec obsega od­stranitev dela obstojecega objekta Narodni dom in odstranitev knjižnice, gradnjo objekta Narodni dom in Knjižnica Logatec, ki obsega knjižnico, galerijo, kavarno, glasbeno šolo, malo in veliko dvorano (vkljucno s foyer-jem, prostori za nastopajoce in vadbe­nimi prostori), zunanjo, prometno in komunalno ureditev. Izvajalec DGD-spremembe je podjetje Void arhitektura, projekti­ranje d.o.o. iz Ljubljane, izvedba pa v fazi pridobivanja gradbene­ga dovoljenja - sprememba, predvideni pricetek rušitve obstojece­ga Narodnega doma Logatec je konec leta 2021. Parkirna mesta na Pavšicevi ulici Obcina Logatec je v letošnjem letu pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo 25 parkirnih mest na Pavšicevi ulici. Po izdelavi PZI in izbiri izvajalca del se bo predvidoma še letos pricela gradnja. Osnovne tlorisne dimenzije bodo 67,10x8 m, skupna površina pa524 m2. Parkirne površine bodo izvedene z betonskimi travnimi plošcami. Urejen bo tudi podaljšek plocnika med cesto in parki­rišcem. Parkirišce bo zakljuceno z zelenico in podpornim zidom, obloženim s kamnom. Izvajalec je DGD in PZI Arhipelag d.o.o. iz Izole, rok dokonca­nja v letu 2022, faza izvedbe pa pridobljeno gradbeno dovoljenje za izvedbo, izdeluje se PZI dokumentacija, zacetek gradnje pa je predviden do konca tega leta. Ureditev zunanjosti in notranjosti tunela 1. svetovne vojne Logatec - 4. etapa Obcina Logatec je po pridobitvi gradbenega dovoljenja za Uredi­tev zunanjosti in notranjosti tunela 1. svetovne vojne Logatec v letu 2018 (1. etapa) pricela s pripravljalnimi deli, ki so obsegala podiranje dreves, pranje vhodnih portalov in notranjosti talnih de­lov tunela z visokotlacnim curkom, odstranjevanje smeti in mulja iz tunela in obeh vhodnih usekov tunela, izdelava ponikovalnice… V letu 2019 (2. etapa) se je delno zgradilo zunanji oporni in oblo­žni zid, kamnito zložbo, in sicer na desni strani vzhodnega vhod­nega portala v tunel. V letu 2020 in 2021 (3. etapa) sta bili zakljuceni izvedba in ob­nova opornih zidov ter izvedba kamnite zložbe. Uredilo se je tudi tlak proti tunelu v asfaltni izvedbi in ob vhodu v tunel postavilo zašcitne ograje. Okolica vhodnega, vzhodnega portala v tunel je prav tako urejena z novimi zasaditvami dreves, trave in grmovnic. V letošnjem letu bo Obcina Logatec zacela z izvedbo 4. etape urejanja tunela, ki bo vkljucevala ureditev zahodne strani vhoda v tunel. Zgrajeni bodo novi oporni zidovi, kamnite zložbe, ob­novljen obstojeci zid, izvedena meteorna kanalizacija, namešcene varovalne ograje, izveden tlak na poti, ki vodi v notranjost tunel, obmocje pa se bo ozelenilo s primernim rastlinjem. Predvideni rok dokoncanja je v letu 2021, ocenjena vrednost izvedbe 4. etape pa 161.808,30 EUR brez DDV. Vodovod Reka – Režiše severni del Obcina Logatec je v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo v po­recju Ljubljanice zacela obnovo vodovoda reka – Režiše sever­ni del. Cilj je izboljšanje oskrbe prebivalcev s kakovostno pitno vodo. Obnovljeni del se zacne v bližini kamnoloma Smolevc in poteka ob robu ceste proti naselju Režiše. Dolžina obnovljenega vodovoda je 675 m, gradnja bo predvidoma koncana do konca leta 2021. Vrednost investicije je pribl. 110.000 EUR. Projekt bo izveden s pomocjo evropskih sredstev. Vodovod Soncni log Obcina Logatec bo v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo v po­recju Ljubljanice predvidoma v zadnji cetrtini leta 2021 zacela z drugo fazo zamenjave vodovoda med Cesto Talcev in Notranjsko cesto. V dolžini pribl. 350 m in bo predvidoma koncana v letu 2022. Vrednost investicije je pribl. 90.000 EUR. Projekt bo izve­den s pomocjo evropskih sredstev. Obnova Kavcicevega jezu Zaradi dotrajanosti in slabega stanja Kavcicevega jezu na Lo­gašcici, med Krpanovo ulico in Soncnim Logom, je v letu 2021 predvidena obnova. Dela bodo izvedena v sodelovanju z Direkci­jo za vode, dokoncanje je predvideno v letošnjem letu. Vrednost investicije je približno 50.000 EUR. Dozidava mrliške vežice Dolenji Logatec Obcina Logatec je v letošnjem letu pridobila gradbeno dovoljenje za izvedbo dozidave mrliške vežice v Dolenjem Logatcu. V le­tošnjem letu je nacrtovan tudi pricetek izvedbe dozidave mrliške vežice. Le-ta je zasnovana kot prizidek k obstojeci mrliški vežici in bo namenjena izkljucno potrebam servisnih prostorov mrliške vežice. V pritlicju dozidave se bodo nahajali: hladilnica, sanita­rije, garaža, skladišce ter prostori za pripravo pokojnika. Tloris dozidane mrliške vežice znaša 311,3 m2. Gospodarska javna infrastruktura v OIC 3 – Logatec (II. etapa) Pridobljeno je gradbeno dovoljenje za izvedbo gradnje gospodar­ske javne infrastrukture (cesta, kanalizacija, vodovod ter javna razsvetljava) za obmocje novo zajetih stavbnih zemljišc Obrtne cone Logatec do Stare ceste. Obravnavani del cestne infrastruktu­re bo v koncni fazi služil cestni povezavi obeh obrtnih con: Obr­tna cona Logatec in OIC Zapolje. Nacrtujemo, da se bo izvedba gradnje navedene gospodarske javne infrastrukture pricela že v letošnjem letu. Ureditev gospodarske infrastrukture v naselju Strmica in modernizacija ceste V SREDIŠCU V SREDIŠCU V SREDIŠCU V SREDIŠCU V SREDIŠCU KULTURA LIKOVNIKI VESELI VNOVICNEGA SNIDENJA NA LIKOVNI KOLONIJI LOGATEC 2021 Društvo likovnikov Logatec je tudi letos organiziralo že tradicionalno likovno kolonijo Logatec 2021. Glede na dobre izkušnje smo se tudi letos dobili v objemu veli­kih dreves in prijetne sence Grajskega parka Vitez v Gornjem Logatcu. Likovna kolonija je potekala zadnji dan julija, to je v soboto, 31. julija 2021, ko smo se okrog devete zjutraj zaceli zbirati clani domacega in slikarski kolegi prijateljskih društev. Posebej smo bili veseli lepe udeležbe kolegov z Bleda, ki ved­no pridejo v velikem številu. Srecanje smo zaceli z okusnim zaj­trkom, ob katerem smo po dolgem casu zopet pokramljali in se nekateri med seboj tudi na novo spoznali. Uvodoma je vse lepo pozdravil predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec, ki je v uvodnem delu posebej izpostavil za­nimivosti in posebnosti Logatca z okolico, natancneje pa Gornje­ga Logatca. Vse je lepo povabil k prijetnemu likovnemu ustvarja­nju in medsebojnemu druženju ter prenašanju izkušenj. Likovne kolonije se je udeležilo preko dvajset likovnih ustvarjal­cev. Med ustvarjanjem je nastala vrsta zanimivih likovnih stvari­tev. Med njimi jih je bilo veliko na dokaj visokem likovnem ni­voju, k cemur sta s svojim mentorskim usmerjanjem pripomogla slikar Petar Lazarevic in akademski slikar Jurij Kravcov. Ko se je dan zacel nagibati v poznopopoldanske ure, smo zaklju­cili likovno ustvarjanje in pripravili priložnostno razstavo. Ob tem smo medsebojno ocenili uspešnost likovnega ustvarjanja. Vseka­kor se je iz besed in obrazov izkazovalo veliko zadovoljstvo. Dogodek smo zakljucili z druženjem ob preizkušanju specialitet Grajskega parka Vitez, ob tem pa nam je na tamburico zaigral in zapel nekaj hudomušnih pesmi Luka Ovsec. Nenazadnje se mora­mo za fotografsko spremljanje posebej zahvaliti Primožu Sarku. Obljubili smo si tudi, da se drugo leto zopet srecamo. Likovna dela so do konca septembra razstavljena v Domu starej­ših Logatec (Grapovcnik). Vljudno vabljeni k ogledu. Janez Ovsec Foto: Primož Sark C:\Users\Uporabnik\Pictures\AKRILI OJ\razstava Rakek 2020 017b.JPG Društvo likovnikov Logatec . Vas vabi na jesenski likovni tecaj: Slikanja figure in krajinskih vedut v tehniki akril na platno, (mentor akademski slikar Jurij Kravcov). . Zacetek tecaja: Sreda 29.septembra 2021 od 17.00 do 20.00 v Prešernovi dvorani Narodnega doma Logatec . Cena tecaja je 150 EUR ( zajema 10 srecanj ). . Prijave do 20.9.2021 na: Društvo likovnikov Logatec, Partizanska 6,1370 Logatec ali na janez.ovsec@kabelnet.net . Placilo po potrditvi izvedbe tecaja na : TRR:SI56 0202 5025 3875 197 (namen – likovni tecaj) . Dodatne info na : 041 365 329 C:\Users\Uporabnik\Documents\DLL\DLLmavricni3.jpg C:\Users\Uporabnik\Pictures\Akril Janez Ovsec\007 (005).jpg KULTURA KD NOVI ODER: »BODI, KAR SI« Pri kulturnem društvu Novi oder smo tokrat pripravili recital z naslovom »Bodi, kar si«. Prvi julijski cetrtek smo clanice na kamnitih stopnicah ob potoku, v bližini kavarne Grajski park Vitez deklamirale in recitirale pesmi znanih, manj znanih ter neznanih avtorjev in avtoric. Pesmi, ki smo jih izbrale, so nam zelo ljube. Nagovarjajo nas, naj sledimo sebi, naj ne bomo kot drugi, kako lepo je na primer širiti posebno virozo – ljubezen … in hkrati so nekatere tudi družbeno kriticne. Sestavni del recitala je bila glasba v živo. Prijeten ambient in vreme sta tako nastopajocim kot obcinstvu omogocila krasen nepozaben kulturni dogodek. Recital bomo na isti lokaciji vnovic izvedli še 2. septembra ob 18.uri. Prisrcno vabljeni! Kulturno društvo vabi h gledališkemu ustvarjanju tudi nove clane. Ce vas torej zamika, se nam pridružite (kontakt na www.novioder.eu). Špela Delux, KD Novi oder KD NOVI ODER VABI NA RECITAL »BODI, KAR SI« cetrtek, 2. 9. 2021, ob 18. uri GRAJSKI PARK VITEZ, LOGATEC - KAMNITE STOPNICE OB POTOKU recitatorke: Špela Delux, Simona Kavcic, Anda Ovsec glasbeni izvajalki: Izabela in Tinkara Delux KULTURA VRTNA RAZSTAVA V GORNJEM LOGATCU Konec junija sta mati in hci, slikarka Slavica Štru­kelj Kokoravec in kiparka Leya Marincic, priredili vrtno razstavo na domacem vrtu v Gornjem Logatcu. Takšna razstava postaja zdaj že tradicionalna. Avtorici sta se odlocili, da ne želita biti odvisni le od galerij in drugih raz­stavnih prostorov in sta zato vzeli stvari v svoje roke ter zaceli prirejati razstave na svojem vrtu. Nanje povabita širok krog ljubiteljev umetnosti. Razstava poteka le en dan in je poleg predstavitve umetnin tudi priložnost za druženje. Slavica je ženska z vec poklici: slikarka, zdravilka, bioterapevtka, modna oblikovalka, stilistka, plesalka. Iz slikarstva je diplomirala z nalogo Moc barve. To veliko pove o njenem delu. Barva je srcika, osnovn temelj njenega dela. Barve so ji medij, v katerem je prisotna ona sama, v katerem se odražajo njena custva in se sintetizira njena notranja energija. Cilj, ki ga zasleduje v vsakem svojem delu, je z barvo ter s silovito slikarsko potezo na platno ujeti energijo, ki se bo potem prenesla na gle­dalca. Da ji to uspeva, pove tudi certifikat o energijskem vplivu avtorskih zdravilnih slik, ki ga je izdal inštitut Bion. V porocilu je med drugim tudi zapisano, da so njene slike antistresne, zdra­vilne, z veliko revitalizacijsko mocjo. Do sedaj je imela okrog 60 samostojnih in prav toliko skupinskih razstav doma in v tujini. V zadnjih šestih letih razstavlja skupaj s hcerko, saj se njene bar­vite slike lepo dopolnjujejo z Leyinimi monokromatskimi skulp­turami. V letošnjem avgustu se skupaj predstavljata na dveh raz­stavah, in sicer na Ministrstvu RS za obrambo in v galeriji v Crni na Koroškem. Leya je svoj talent zacela uresnicevati v zadnjih letih, ko se je po­dala v svet kiparstva. Na ustvarjalno pot se je podala na samosvoj, povsem eksperimentalen in inovativen nacin. Njena dela nasta­jajo iz povsem nekonvencionalnih kiparskih materialov. Dodani pigmenti po skrbni površinski obdelavi pripeljejo do vizualnega ucinka površinske »patine«, kar da skupaj z osvetljavo tridimen­zionalno nazornost in slikovitost posameznega lika. Leyini priljubljeni kiparski liki so konji ter biki, kot tudi domišljij­ske figure. Lahko so vecji, kot je ona sama, ali pa so majhni za v dlan. Njihove podobe so pravi zaklad razlicnosti, saj izvirno spre­minjajo svojo pojavno obliko in položaj ter razkrivajo najrazlic­nejša stanja in nravi. So tako karakterno zgovorne, da ucinkujejo celo kot pravi portreti. V zadnjem casu se najdejo v njenem programu tudi plesni liki, ki so povezani z njeno drugo strastjo, s plesom. Zaradi velikega zanimanja umetnici v letošnjem septembru, pred­vidoma v soboto, 11. septembra, nacrtujeta še eno vrtno razstavo. Vojko Kokoravec, Foto: družinski arhiv KULTURA OPOMBA K PORUŠENI GROBNICI RODBINE WINDISCHGRÄTZ V PLANINI PRI RAKEKU Monumentalna kapela z grobnico Windischgrätzov ob leta 1944 požganem gradu Haasberg je od konca 2. svetovne vojne propadala, nakar so jo leta 1966 podr­li. V obrazložitvi dejanja je bilo navedeno, da kot arhitektura, zidana v neoromanskem slogu, ne predstavlja nobene spomeni­ške vrednosti. Šlo je za veliko reprezentativno stavbo, zasnovano kot triladijska cerkvena arhitektura z arkadno vhodno lopo pred glavnim vhodom, višjo glavno ladjo ter nižjima simetricnima stranskima in ravno za­kljucenima kapelama ob straneh. Kot lahko vidimo s starih foto­grafij, so bile fasade neometane opecne in razclenjene z ometanimi lizenami, podstrešnimi locnimi frizi in bifornimi okni. Nad dvoloc­nim vhodom z nizkima stebricema na visokih podstavkih ob stra­neh in parom na sredini se je dvigal ometni lok, vmesno polje pa je krasil okrogel mozaik z upodobitvijo Matere božje z Detetom v slogu bizantinskih ikon. V osrednji osi fasade so bile pri vrhu tri vi­soke, polkrožno zakljucene niše s konzolami ter v njih celopostav­ne figure Jezusa Kristusa s prvakoma apostolov Petrom in Pavlom. Polkrožno zakljuceni polji nad bifornima oknoma ob straneh pa sta krasila mozaika z upodobitvijo sv. Elizabete Ogrske in Alojzija Gonzage, vsak velikosti približno enega kvadratnega metra. Ikono­grafski izbor grofice in kneginje kraljevskega rodu Elizabete, ki je pri nas posebej cašcena v Slovenj Gradcu (nem. Windischgrätz), gre verjetno pripisati temu, da rodbina Windischgrätz izvira od tam in je po tem kraju dobila tudi ime. Okras s fasade podrte kapele so na željo tedanjega planinskega žu­pnika Stanka Debevca (*1918 †1973) prenesli k župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini pri Rakeku; kiparska skupina je zdaj namešcena v okenski odprtini nad stranskim vhodom, mozaika z upodobitvijo omenjenih svetnikov pa sta bila namešcena na glavni fasadi levo in desno od glavnega portala v višini treh metrov od tal, a so ju lansko leto sneli in prepeljali v Restavratorski center v Ljubljani, saj sta bila precej poškodovana. (Restavratorska dela bodo predvidoma zakljucena letos). Mozaik Marije z Detetom je unicen. V literaturi beremo, da je bil pobudnik rušenja grobnice omenjeni župnik. Glede na pietetni odnos in posebno pozornost, ki jo je De­bevec posvetil tej kapeli in skrbi za prenos artefaktov iz nje po tem, ko je bila likvidirana, se s to trditvijo nikakor ni mogoce strinjati. Je pa seveda takratno spomeniškovarstveno službo obvestil o rušenju in jo seznanil s prenosom omenjenih predmetov. Ce je arhitektura 19. stoletja v šestdesetih letih minulega stoletja pri nas – kot se jasno vidi tudi iz konkretnega primera – še veljala za manjvredno, je od takrat tudi slovenska stroka naredila korak naprej pri njenem vrednotenju. Kapelo Windischgrätzov v Planini pri Ra­keku je tako Igor Sapac v svojem preglednem delu Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem predstavil kot »zelo kakovostno in v maniri stroge neoromanike« in jo datiral okoli leta 1900. Župnijska kronika Planine 1859–1899 pa nas seznani s konkretno letnico, saj je župnik Janez Podboj (v službi v Planini 1888–1902) konec oktobra 1898 zapisal: »29. oktobra je bila dodelana grajska grobna kapela. Poprej majhna je bila to leto na obeh straneh razšir­jena. Najvec je placala troške gospa kneginja Matilda r. Radziwill. Vse delo je stalo 12.000 gl. Vodil je inžener Fiala iz Prage«. Tudi sicer je vsaj del notranje opreme kapele moral izvirati s Ceške: sedaj v župnijski cerkvi hranjeni božji grob je izdelek znanega izdeloval­ca steklenomozaicnih božjih grobov Eduarda Zbitka v Novi Štifti pri Olomucu na Moravskem; moravsko-ceške provenience bi lahko bili tudi mozaiki. Iz zapisa v kroniki je torej razvidno, da je bila narocnica povecanja že obstojece kapele kneginja Mathilda Windischgrätz, roj. Radzwill (*1835 †1918), druga žena kneza Huga (I.) Alfreda Windischgrätza (*1823 †1904). Skupaj z možem in vec kot 40 clani družine je bila v mavzoleju v Planini tudi pokopana. Omenjeni inženir pa je najverjetneje ceški arhitekt Karel Fiala. Ro­jen je bil 9. novembra 1862 v kraju Blatná in umrl 3. aprila 1939 v Pragi. Med 1920 in 1936 je na gradu Hradcani vodil gradbena dela ter bil zadolžen za arheološke raziskave. Kot je splošno znano, je prvi predsednik novoustanovljene ceškoslovaške države Tomáš Garrigue Masaryk za arhitekta prenove gradu leta 1920 imenoval Jožeta Plecnika, ki je uvedel dokaj radikalen koncept prenove, s cimer je nujno prišel v spor (tudi) s Fialo: predstava o obnovi se je namrec med obema možema v temeljih razlikovala. Fiala se je s posebno pozornostjo posvecal starim tehnologijam gradnje in jih želel optimalno posnemati. Zaradi tega je cenjen kot eden od usta­noviteljev modernega spomeniškega varstva na Ceškem. Odlocitev Windischgrätzov za ceškega gradbenika in najverjetneje tudi arhitekta Fialo za povecanje rodbinske grobnice bi najverjetne­je lahko razumeli tudi kot naklonjenost slovenstvu oz. slovanstvu. 1 Simona Kermavnar Mozaik sv. Elizabete Ogrske med restavriranjem v Restavratorskem centru v Ljubljani (foto: Anton Naglost) 1 Clanek je v celoti (z literaturo, viri in slikovnim gradivom) objavljen na spletnem portalu Moja obcina.si (https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/opomba-k-poruseni-grobnici-rodbine-windischgraetz-v-planini-pri-rakeku.html, junij 2021). IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE POLETNI »DOGAJALNI UTRINKI« LOGAŠKE KNJIŽNICE V naši knjižnici tudi v pripekajoci poletni vrocini in po­sledicno pocasnejšemu ritmu vsakdana v sprošcenem duhu pocitnic in dopustov nikakor ne mirujemo. Prav nasprotno. V akcijo smo šli že takoj na zacetku pocitnic. 1. julija dopoldan, ko še ni bilo prevroce, smo se dobili v Rovtah na prijetno sveži terasi pri Balinarski koci v okviru pestrega vecdnevnega progra­ma tradicionalnega Poletja v Rovtah (v organizaciji ŠRC Kovk), kjer smo se radovedno podali naproti pustolovšcinam v namizno igralnem svetu. Vsak poletni pocitniški ponedeljek ob 10. uri, ce je le lepo vre­me, se z otroki (in odraslimi) posedemo pod lipo pred knjižnico, kjer na pravljicnih uricah radovedno prisluhnemo zgodbam, ki jih izberejo in preberejo naši knjižnicarji. A to še ni vse. Pravljici namrec vedno sledijo še ustvarjalne delavnice, na katerih otroci uživajo v družbi in ustvarjanju. V juliju in avgustu pod Narodnim domom v sencnem zavetju kro­šenj košatih dreves in v udobju mehkih ležalnikov ali blazin vsak cetrtek, petek in soboto postavimo »prenosno« Knjižnico pod krošnjami. Prijetno se je v lepem vremenu podružiti na prostem, morda prelistati stran ali dve, skupaj ali zase prebirati knjige, se preprosto ustaviti in sprostiti. Vabljeni. Ce knjižnica pod krošnjami v slabem vremenu odpade, pa to nika­kor ne velja za otroške delavnice. Vsak cetrtek ob 17.00 v zavetju dreves pod Narodnim domom za otroke pripravljamo ustvarjalne delavnice, na katerih se vedno kaj novega naucijo in veselo odkri­vajo carobno moc (svoje) domišljije. Ko vreme »ne sodeluje«, se pa preselimo – v Prešernovo dvorano Narodnega doma. Veseli smo, da se radi družite z nami. Vedno in povsod ste toplo dobrodošli. Maja M. Gregoric, Knjižnica Logatec Foto: Knjižnica Logatec POLETNI DOGAJALNIK KNJIŽNICE LOGATEC V okviru Logaškega poletja: Simona Nagode – Predstavitev prirocnika Sezuti cevelj Kdaj? V petek, 27. 8., od 19.00 Kje: V Narodnem domu Za koga: Vabljeni vsi, ki ste v gledališcu radi v vlogi gledalcev, igralcev, ustvarjalcev v zaodrju - ali pa vas zanima, kako naj potekajo vaje, da lahko nastane predstava. Posebej vabljeni vsi, ki ste pri gledališkem krožku sodelovali z mentorico Simono. KNJIŽNICA LOGATEC IN VSE NJENE ENOTE SO ZARADI IN­VENTURE OD 23. DO 27. AVGUSTA ZAPRTE. Hvala za razumevanje. IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE POLETNA KNJIŽNICA V PRIJETNEM ZAVETJU DREVESNIH KROŠENJ Damjan Korenc. Foto: Damjan Korenc Knjižnica pod krošnjami Knjižnica Logatec tudi letos sodeluje pri projektu Knjižni­ca pod krošnjami zavoda Divja misel, ki zaživi v pole­tnih mesecih - julija in avgusta. Po vsej Sloveniji vznikajo ti mali bralni otocki in logaška knjižnica je zraven. Prostovoljca Damjana Korenca, ki sodeluje pri projektu, smo prosili, da nam pove še kaj vec. Prvo vprašanje je skoraj samo po sebi umevno - rad bereš oz. ali imaš rad knjige? Da. Rad imam knjige. Branje imam v krvi še iz otroštva. Dobil sem celo nagrado za najvec prebranih knjig na šoli. Tudi oce je rad bral, predvsem vesterne, vcasih pa tudi tiste knjige, ki sem jih prinesel iz šole. Zakaj si se odlocil, da boš prostovoljec pri letošnji izvedbi Knji­žnice pod krošnjami? Najprej sem videl objavo na internetu, a se nisem odlocil za sode­lovanje. Potem pa je prišlo pismo iz CSD, da išcejo prostovoljce za Knjižnico pod krošnjami. Kar potegnilo me je noter in mi ni žal. Koliko vas je, prostovoljcev, ki sodelujete? Ob cetrtkih, petkih in sobotah dopoldan sem v knjižnici jaz, poma­ga mi še Miran Jerman, v soboto popoldan pa za knjižnico skupaj z Miranom skrbi gospa Irma Likar. Po potrebi priskoci na pomoc še študentka Eva. Za kaj si odgovoren? Kakšne so tvoje naloge? Postavim in uredim knjige, ležalnike, stole, blazine, tablo ter raz­kužila. Predvsem mlajše bralce spodbujam k branju, sodelovanju pri vašem projektu Poletavci, druženju, igranju … Na koncu pa seveda knjižnico pospravim. Kakšen se ti zdi odziv ljudi? Kdo vse prihaja? Odziv ljudi je sicer zanimiv. Letos jih prihaja dosti vec kot lani, vec je tako mlajših kot starejših. Pozna pa se, da je cas dopustov. A me vcasih obiskovalci tudi pozitivno presenetijo, kar naenkrat je skoraj polno, spet drugic pa lahko v miru berem. (smeh) Seveda pa smo odvisni od vremena. Tvoja splošna ocena oz. povzetek, mnenje, predlogi za naprej ... Mogoce bi bilo vec obiska, ce bi se preselili med glavni vhod Knjižnice Logatec in obcinsko zgradbo. Na zelenico pod lipama, na primer. Mislim pa, da gre za dober projekt, ki je vedno bolj oglaševan, prepoznaven in priljubljen. Hvala za to priložnost, da se lahko tudi jaz pocutim kot knjižnicar! Damjan, hvala tebi in vsem, ki sodelujejo! Maja M. Gregoric Knjižnica Logatec Popravek V prispevku Demokracija, ki ni bila nekaj sama po sebi (Logaške novice, junij 2021, str.16) je zaradi uporabe prepovršnega ar­hivskega gradiva prišlo do izpustitve dveh clanov Pododbora za varstvo clovekovih pravic; bila sta to Roman Dodic in Jože Škrlj. Obema clanoma navedenega Pododbora se pisec navedenega clanka opravicujem za neljubo in nenamerno napako. Marcel Štefancic OSEBNOSTI ARHITEKT JOŽE PLECNIK NA LOGAŠKEM (17) Kipar in medaljer Stane Dremelj (9. nov. 1906 - 21. jan. 1992) Ob nizanju dogodkov, oseb, ume­tniškega in obrtnega ustvarja­nja na Logaškem v povezavi z arhitektom Plecnikom se moramo usta­viti tudi pri izjemnem medaljerju, akad. kiparju, profesorju Stanetu Dremlju. Umetnik se je rodil v številni družini na Vrhniki. Pri štirinajstih letih se je že­lel uciti za »podobarja«, a mu gmotno stanje ni dovoljevalo. Najprej se je na Vrhniki ucil za slašcicarja, potem pa je naslednja štiri leta opravljal vsa mogo­ca dela. Zaposlen je bil tudi v Jelovško­vi opekarni na Vrhniki. Tu se je prvic neposredno seznanil z glino, se nad njo navdušil, saj je vsak prosti trenutek iz­koristil za oblikovanje najrazlicnejših predmetov in podob. Financno samostojen je šel v uk k vrhni­škemu podobarju in rezbarju Ivanu Buhu. V casu prezidave župnijske cerkve sv. Ni­kolaja v D. Logatcu, l. 1924, je mojster Buh dobil vecje narocilo za prenovo oltar­jev. Pri delu mu je pomagal Dremelj, ki se je kmalu zatem zaposlil v Oblakovi Tovar­ni pohištva Javor. Tam je logaški financni inšpektor Rudolf Hammerlitz narocil opre­mo za salon v svoji hiši (danes priimek Erker). Nacrte je napravil in poslikal sam, figure pa je rezbaril Stane Dremelj (to moj­strsko rezbarsko delo, na katerem se vidi izjemen Dremljev talent in rezultat njego­ve »mehke roke«, je še vedno ohranjeno). Gospod Hammerlitz mu je na svojem po­sestvu nudil bivanje in delavnico - atelje. V tem casu je Dremelj spoznal gospodarjevo hcer Milico (Emilijo), s katero se je kas­neje porocil. Šolanje je nadaljeval na Teh­niški srednji šoli v Ljubljani na kiparskem oddelku. Njegovi profesorji so bili kipar­ji: Franc Berneker, Anton Sever, France Kralj, Alojzij Repic in Anton Sever, ki ga je ucil medaljerstvo (izdelovanje me­dalj, kovancev in plaket). Za izpitno delo je Dremelj naredil trikrilni oltar Marijina družba. Dremljevo nadarjenost je opazil tudi mojster Plecnik, ki ga je l. 1928 za so­delovanje pri snovanju spomenika padlim v 1. sv. vojni in »brojski trokapeli« - zna­menju Žalostne Matere Božje na Brodu (v okviru regulacije Logašcice in nacrtovanju »brojskega« mostu) prosil župan D. Lo­gatca Gabriel Oblak. Dremelj je delo pri brojski kapeli zavrnil: »Mojstru Plecniku sem kar takoj povedal, da bi rezbarije z ve­seljem napravil, le barval jih ne bi, ker bi les s tem izgubil svojo lepoto, naravnost, s tem pa tudi osebnost. Toda Plecnik ni hotel o tem niti slišati, zato sem mu predlagal, da bi rezbarije napravil rezbarski mojster Ivan Buh z Vrhnike. Res, odlocila sta se za barvan les, meni pa je Plecnik namignil, da bi imel zame še neko delo. Približno cez pol leta me je obiskal v ateljeju v Logat­cu in mi ponudil sodelovanje pri obnovi in dograditvi spomenika padlim v I. svetovni vojni. Dejal mi je, da so žrtve bili mucen­ci, kar sem razumel kot namig. Razmišljal sem in ugotovil, da bom Plecniku najbolj ustregel z nabožnim motivom; napravil sem nekaj potrdil; še danes to moje delo krasi procelje kapele – spomenika, mojster Plecnik pa mi je kasneje priznal: »Mladi gospod, vesel sem, da ste tako samosvoji, nisem še namrec doživel, da bi kateriko­li umetnik odklonil sodelovanje z menoj. Vidim, da spoštujete les, a narocilo za barvane upodobljence je zahtevalo barvo; obcinski možje so se tako odlocili. Hodite po svoji poti in boste še marsikaj doseg­li.« (Citat iz: Škrlj, Janez: Arhitekt Plecnik tudi v Logatcu, Kmecki glas, 29. jul. 1987, str. 11). (se nadaljuje) Gvido Komar Stane Dremelj: Sv. Boštjan, medaljon* na procelju spominske kapele padlim v 1. svetovni vojni, D. Logatec, 1928. Foto: Gvido Komar *Cementni odlitek je bil po vsej verjetnost narejen v Oblakovi Tovarni cementnih izdelkov. OSEBNOSTI ODHOD, KI PUŠCA PRAZNINO V spomin Ladu Korencu Ce ne bi bilo epidemije koronavirusa, bi se clani društva v tem casu pripravljali na gasilsko veselico. Priprava takega dogodka zahteva mocno organizacijsko in šte­vilcno izvedbeno ekipo. Ta nikoli ni bila vprašljiva, vsi clani smo vedno radi prevzeli del organizacijskih nalog, vodenje pa je bilo v rokah izkušene ekipe, v kateri je pomembno nalogo povezovanja in vodenja vsako leto do potankosti natancno iz­peljal tajnik društva Lado Korenc. 25. avgusta, na njegov rojstni dan, mineva pol leta od njegove smrti. Vsakokrat, ko se zberemo na sestanku, izobraževanju, se nam zdi, da bo skozi vrata stopil tudi Lado. Boli ta praznina. Boli izguba tovariša, ki je skoraj petindvajset let odgovorno, dosledno in z izjemnim obcutkom za ljudi in dejavnost gasilstva opravljal naloge tajnika društva. Vsak dan je v pisarni skušal kaj urediti! Pošto, arhiv, osebne mape clanov, porocila za obcino in gasilsko zvezo … prijave na razpise za sredstva in opremo … Izjemna po­moc, opora in svetovalec je bil zato vsem predsednikom društva. Lada smo zelo spoštovali tudi clani. Zaradi njegovih izkušenj, modrosti in umirjenosti. Znal je povezovati, navduševati in pred­vsem biti prijatelj in tovariš. Znal je spoštovati razlike in razlicna mnenja bližati v skupne rešitve. Znal je pohvaliti, biti preudaren in odlocen, ko je bilo to potrebno. Prepoznaval je nianse cloveških hotenj, znal je brati duše ljudi, jim vlivati upanja … Imel je cas za vsakega posebej, opazil je najmanjši klic na pomoc … toliko ljudem je pomagal najti sebe, smisel življenja! Bil je realen, ko je bilo potrebno ustaviti norost, in biti spodbujevalec, ko smo se vsi drugi ustavili pred oviro. On je vedno našel pot cez ali okoli. V društvo je prišel kot pionir leta 1974 in ostal z njim povezan vse do svoje smrti, februarja letos, skoraj 50 let torej. V tem casu se je Lado zelo veliko izobraževal, usposobljen je bil za opravljanje skoraj vseh gasilskih specialnosti, od tecaja za delo gasilcev z mo­torno žago do usposobljenosti za delo s helikopterjem in reševanje ob prometnih nesrecah osebnih in tovornih vozil. Usposobljen je bil tudi za delo z mladimi gasilci, vsako leto je našel kakšno za­nimivo izobraževanje za najmlajše clane. Zagotovo najvecjo sled pa je Lado pustil na podrocju izobraževanja bolnicarjev. Medi­cinski tehnik po izobrazbi, je Lado predano in srcno organiziral in s kolegi ZD Logatec prakticno izvajal mnoga izobraževanja za bolnicarje. Lado je bil gasilski castnik II. stopnje, tajnik in clan upravnega odbora društva, nosilec Gasilskega odlikovanja I. stop­nje in Srebrnega znaka CZ ter mnogih drugih odlikovanj. Lado je bil eden najbolj predanih promotorjev gasilstva. Skrbel je za povezovanje gasilstva znotraj sistema civilne zašcite, Zdra­vstvenega doma Logatec, iskal je rešitve za povezovanje društva znotraj gasilske zveze. Znal je za gasilstvo navduševati mlade in skrbeti za stike s starejšimi gasilci, ki se ne udeležujejo vec aktiv­no intervencij. Bil je eden najaktivnejših clanov, ko je bilo treba obnoviti gasilski dom, zadnja leta pa tudi eden najaktivnejših pri iskanju rešitev za gradnjo novega gasilskega doma. Pogrešali ga bomo tudi zato, ker je bil je živa enciklopedija dol­njelogaškega gasilstva. Skrbno je urejal in zapisoval pomembne podatke, arhiviral dokumente in fotografije ter bil zelo ponosen na knjigo Varte ogenj …, ki je izšla ob 120-letnici društva prav zaradi njegovega prepricanja, da mora društvo imeti natisnjeno zgodovi­no. Z veseljem je organiziral obletnicne društvene prireditve in se veselil obiskov prijateljskih gasilskih društev. Vse do zadnjih dni, ko je iz bolniške postelje še urejal podrobnosti v zvezi z gasilskim koledarjem in nastajanjem porocila o delu društva. V odtujenem casu živimo. Zato so ljudje, kot je bil Lado, ljudje, ki nesebicno pomagajo drugim, kot svetle iskre, ki jim moramo slediti. Zaradi njihove preprostosti in prepricanosti, da je to pac njihova vloga na tem svetu. Za Ladom je ostala velika praznina. In pocasi zacenjamo razumeti, da moramo po poti, ki jo je zacrtal, naprej sami. Gasilci GD Dolnji Logatec MLADI TABOR V CEZSOCI 2021 Prvi julijski torek smo se vsi clani Rodu Srnjak Logatec – od najmlajših šestletnikov pa do najstarejših vodnikov - z avtobusom odpeljali do Cezsoce, kjer smo taborili naslednjih osem dni. Ob prihodu nas je pricakala skupina vodnikov, ki so že pred dnevi postavili tabor. Tradicionalno smo ga zaceli z dvigom zastave in himno v zboru, prejeli smo vse pomembne informacije za nadalj­nje bivanje in se razgledali po taboru. Najmlajši clani, stari med šest in deset let, ki jih klicemo medved­ki in cebelice (kratko MC), so se takoj namestili v šotore, starejši clani, imenovani gozdovniki in gozdovnice (kratko GG), pa so si svoje še postavili. Sledilo je kosilo in kopanje v mrzli, a prijetno osvežilni Soci. Po vecerji nas je cakal tradicionalni krst, s katerim medse sprejmemo nove clane ter tiste, ki prestopajo iz ene sta­rostne skupine v drugo. Z zabavnimi izzivi morajo vsi kršcenci pokazati svojo zrelost. V naslednjih dneh nam je bilo vreme precej naklonjeno, zato smo veliko »športali«, se kopali, igrali strateške igre in urili taborniš­ke vešcine. Nekaj vecerov smo preživeli ob ognju, med drugim pa smo se igrali tudi casino, si sami pripravljali vecerjo in imeli karneval. MC-ji so se odpravili na bivak in prenocili v šotorih, ki so si jih postavili sami, izven tabora, GG-ji pa so jo mahnili na celodnevno orientacijo in obiskali drug rod, ki je bil prav tako na taborjenju. Sedem dni je minilo, kot bi mignil, in kmalu je bil cas za pospra­vljanje in odhod domov. Pa ne za vse. Skupina pogumnih GG-jev v spremstvu nekaj vodnikov smo se odpravili še na tridnevno pus­tolovšcino. Peš, z vso opremo smo namrec prišli vse do Kobarida z ovinkom do Kreda, kjer smo se okopali v Nadiži. Spali smo v bivakih, najhujša pa je bila prva noc, saj nas je ujela nevihta in smo bili zjutraj mokri do kolen. Kljub temu smo nadaljevali in v petek ponosni dosegli svoj cilj. Letošnji tabor je bil še ena nepozabna izkušnja in vsi se že vese­limo naslednjega! Za lažjo izvedbo taborjenja se zahvaljujemo donatorstvu podjetja Opikar. Anuša Škvor POSLOVNE STRANI Povracilo nadomestila za karanteno ali višjo silo Ukrep je namenjen povracilu nadomestila place za zaposlene, ki ne more­jo opravljati dela zaradi odrejene karantene ali iz razloga višje sile zaradi obveznosti varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Uveljavljanje povracila za delavce je možno od 1. 7. 2021 do 31. 12. 2021. Povracilo izplacanih nadomestil place se lahko uveljavlja le za ob­dobje, za katerega je bila odrejena karantena zaposlenemu, oziroma dok­ler veljajo okolišcine višje sile, ki opravicujejo njegovo odsotnost. Obveznost varstva iz razloga višje sile zaradi karantene na domu ali dru­ge zunanje objektivne okolišcine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole velja za: • otroke do vkljucno 5. razreda osnovne šole, • otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraže­vanje otrok s posebnimi potrebami ter • otroke, ki imajo v odlocbi o usmeritvi doloceno pomoc spre­mljevalca. Vlogo za povracilo nadomestila se odda elektronsko na portalu za de­lodajalce ZRSZ. Predloži se jo v osmih dneh od zacetka odsotnosti za­poslenega zaradi karantene na domu ali višje sile. Priložiti je treba izjavo zaposlenega o obstoju osebnih okolišcin, ce se uveljavlja povracilo nado­mestila iz razlogov višje sile. Višina nadomestila place za cas karantene je odvisna od vzroka za izdajo odlocbe o karanteni (80 ali 100 % osnove), za okolišcine višje sile je enaka kot pri nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov (80 % osnove), nadomestilo place za karanteno in višjo silo ne sme biti nižje od minimalne place (25. clen ZNUPZ). Dejan Šraml Obvezen vpis elektronskega naslova v poslovnem registru Po novem morajo družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni register Slovenije. To namrec doloca nova sprememba Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1K, objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2021, dne 9. 2. 2021). Kaj pa že ustanovljene družbe? Tudi te morajo imeti vpisan elektronski naslov v poslovnem registru. Rok za vpis elektronskega naslova je eno leto od uveljavitve zakona, to je do 24. 2. 2022. Ta obveznost velja za kapitalske in osebne gospodarske družbe ter tudi za gospodarska interesna združenja in podružnice tujih podjetij, ne velja pa za samostojne podjetnike. Elektronski naslov se lahko vpiše na vec nacinov, tako da se: • na izpostavo AJPES dostavi ali pošlje vlogo s preprostim dopisom, ki je elektronsko ali rocno podpisan, • vloži predlog za vpis spremembe samo v PRS na tocki SPOT (npr. na OOZ Logatec), • izpolnjen in rocno ali elektronsko podpisan obrazec predlog za vpis spremembe v PRS, po pošti ali elektronski pošti se pošlje ali osebno dostavi na izpostavo AJPES, • tako da se ob urejanju sprememb drugih podatkov o družbi vpiše tudi elektronski naslov družbe, ki se ga vloži na tocki SPOT ali pri notarju. Vse družbe, ki že imajo vpisan elektronski naslov, pa naj preverijo, ali je ta ustrezen in ga po potrebi spremenijo na enega izmed zgoraj opisanih nacinov. Elektronski naslov družbe je javen podatek in bo javno objavljen na spletni strani AJPES oziroma ePRS, prav tako bo dostopen vsem uporabnikom podatkov Poslovnega registra Slovenije. V primeru, da družba do 24. 2. 2022 ne bo vpisala elektronskega naslo­va v poslovni register, jo lahko doleti globa v višini od 15.000 do 45.000 evrov za veliko družbo, od 10.000 do 30.000 evrov za srednjo, od 2.500 do 15.000 evrov za majhno, od 1.000 do 6.000 evrov za mikro družbo. Dejan Šraml ŠPORT LOGAŠKI TEDEN OBRTI IN PODJETNIŠTVA Zacetek septembra bo Logatec s pestrim dogajanjem podjetniško obarvan. Tukajšnja obmocna obrtno­-podjetniška zbornica namrec pripravlja tradicional­ni Logaški teden obrti in podjetništva 2021 s poudarkom na promociji in krepitvi logaške obrti, podjetništva in turizma. Podjetniki so nosilci kreativne kulture in generatorji novih idej. Vec kot 300 poslovnih subjektov je združenih v logaško obrtno zbornico, ki deluje že skoraj pol stoletja in je prepo­znaven servis za obrt in malo gospodarstvo. Med 6. in 12. septembrom se bodo zvrstili številni dogodki, ki bodo v prostorih obrtne zbornice in na njenem zelenem vrtu, oboje na Tržaški cesti 11 – ob semaforiziranem križišcu. S kakovostnim programom bodo oživili in popestrili dogajanje v logaškem pode­želskem mestnem jedru. Dan odprtih vrat: vabilo na kavo! V ponedeljek, 6. septembra, bo svoja vrata na stežaj odprla zbor­nica in s tem njena SPOT tocka (Slovenska poslovna tocka, nekoc VEM), ki je vsak dan v letu na voljo za podporne podjetniške sto­ritve vsem zainteresiranim. Obcanom bodo na voljo za brezplacna svetovanja. Vabljeni na kavo! Na mladih svet stoji Logaška zbornica že vrsto let mladim približuje podjetništvo in jih spodbuja k ustvarjalnemu in inovativnemu razmišljanju, pred­vsem s promocijo podjetništva, naravoslovja in tehnike. Tudi tokrat bodo za logaške ucence pripravili malo šolo podjetništva in tehnike. Ta bo v obliki ustvarjalnih delavnic, na katerih bodo mladi iskali in ustvarjali inovativne rešitve konkretnih izzivov podjetij ter s tem krepili podjetniški nacin razmišljanja Pridobivanje novih znanj Današnji podjetnik mora razpolagati s široko paleto znanj, ki jih je treba nenehno nadgrajevati. Zato bo teden obrti izobraževalno obarvan z brezplacnimi vsebinami v izvedbi uglednih strokovnja­kov. Osrednja tema bo letos namenjena lesarstvu kot eni izmed strateško najpomembnejših panog v Sloveniji. Krvodajalska akcija Logaški obrtniki in podjetniki se že tradicionalno odzovejo na družbeno odgovorno akcijo in eno najplemenitejših oblik pomo­ci socloveku – krvodajalsko akcijo, ta bo tokrat 22. septembra v Logatcu. Obrtniško kuhanje golaža Petkovo popoldne bo namenjeno sprošcenemu druženju in izme­njavi dobrih praks med podjetniki. Ob Tržaški pa bo tudi prijetno dišalo, saj bodo notranjski obrtniki na zbornicnem zelenem vrtu kuhali golaž in ga obiskovalcem ob 18. uri brezplacno ponudili. Druženje na zelenem vrtu: Okusi z Goriškega Nadaljuje se niz gostovanj regijskih zbornic na logaškem tednu obrti. Letos se bo predstavila Obmocna obrtno-podjetniška zbor­nica iz Nove Gorice in poskrbela za petkov kulinaricni vrhunec vecera. Z razkošjem okusov bodo od 17. ure dalje obiskovalce sredi Logatca razvajali izbrani vinarji iz Goriških Brd, med kuli­naricnimi dobrotami pa bodo kraljevale suhe mesnine, siri, doma­ce testenine in kruh, grozdje, štruklji, pinca … in druge dobrote iz mesta vrtnic ter okoliških krajev. Vse to bo še kako teknilo v sprošcenem vzdušju, ki ga bo prepletala ambientalna glasba na letnem zbornicnem vrtu. Vabljeni, vstop na vse dogodke je prost! Dejan Šraml ŠPORT BALINARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO LOGATEC OBELEŽILO 40-LETNICO Balinanje v Logatcu sega v leto 1928, organizirano pa v leto 1960. Takrat je bilo ustanovljeno balinarsko dru­štvo Jacka, med ustanovitelji pa sta bila tudi pokojni Anton Veber in Armando Kristancic, kasneje oba soustano­vitelja današnjega Balinarskega društva Logatec. Na obcnem zboru clanov balinarjev, 1. 8. 1981, so potrdili ustanovitev Balinarskega športnega društva Logatec, enajst dni pozneje pa je Balinarsko športno društvo Logatec postalo tudi uradno pravnomocno. V zacetku je društvo delovalo v Primorski balinarski zvezi. Na pobudo BŠD Logatec, Cerknice, Idrije, Rakeka in Vrhnike je bila leta 1982 ustanovljena Notranjska balinarska obmocna zveza, kjer je Logatec še danes. Takrat je bilo balinišce dvostezno. Prvi pred­sednik društva je postal Mrvoš Nedeljko. Nadaljnji razvoj balinanja in igranja je zahteval igranje na štirih balinarskih stezah. Po zaslugi pokojnega Franca Makuca se je pricela gradnja štiristeznega balinišca, ki je bilo v 2728 urah pro­stovoljnega dela dokoncano v štirih mesecih, leto 2000 pa pomeni nov mejnik v zgodovini društva. Balinarji BŠD Logatec so vrsto let uspešni tako na notranjskih kot tudi državnih prvenstvih, še posebej je treba izpostaviti sta­rejše clane nad 55 let, ki so dvakrat postali državni prvaki cetvork Pokala Balinarske zveze Slovenije ( BZS ). Redno se udeležujejo domacih in mednarodnih turnirjev. Prva ekipa trenutno nastopa v prvi državni, druga in ženska ekipa pa v Notranjski ligi. V društvu so ponosni in veseli, da imajo že vrsto let v svoji sredini svetovno znanega in legendarnega balinarja Jožeta Požarja, kot tudi mla­dinska državna reprezentanta nekdanje skupne države Jugoslavije Andreja Drvarica in Roberta Gorjanca. Želja za prihodnost je pri­dobiti nove clane in navdušiti mlade za balinanje in vclanitev v društvo. Velika želja clanov BŠD Logatec pa je pokritje balinišca. Glede tega so se sestali z županom Bertom Menardom, predse­dnikom Športne zveze Logatec in Balinarsko zvezo Slovenije. Po pogovorih so obcutki dobri in srcno upamo, da se bo s skupnimi mocmi pokritje v cim krajšem casu uresnicilo. Ob tem jubileju je bil organiziran turnir trojk. Zmagala je domaca ekipa Logatec 2. Besedilo in foto: Tone Jerina, BŠD Logatec 15 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA BARON Takoj spomladi, ko so razmere dovoljevale in je pande­mija COVID-19 zacela popušcati, smo clanice in clani ŠD Baron priceli z aktivnostmi, ki smo jih ob 15-letnici delovanja društva nacrtovali. 18. maja sta se dogodka »Slovenska bakla na poti v Tokio 2021« v Logatcu na povabilo Športne zveze Logatec udeležila naša clana Ines Verbic in Marjan Mitkovic. Pogumno in ponosno sta se z zas­tavo in baklo pognala po atletski stezi, s cimer sta dokazala, da je v društvu s pretežno starejšo populacijo še vedno veliko energije. Drugo majsko srecanje na Naklu smo organizirali v cetrtek, 27. maja, udeležila pa so se ga društva z Vrhnike, iz Rovt, Loške doli­ne in Škofje Loke. Glavni cilj je bil, da se po daljšem casu vidimo in podružimo. Seveda brez naše tekmovalne aktivnosti na takih srecanjih ne gre. Tako smo poleg druženja izvedli še ekipni turnir v pikadu in ruskem kegljanju. Ob zakljucku je sledila razglasitev rezultatov za najboljše društvo. Tokrat so bili to prijatelji iz DU Škofja Loka. Opravili smo tudi tradicionalno fotografiranje pod Nakelsko lipo. Tradicionalni, že 10. marcevski turnir v pikadu smo zaradi pande­mije lahko organizirali šele v soboto, 19. junija. Našemu vabilu se je odzvalo sedem ženskih in devet moških ekip s skupaj 70 tekmovalci in tekmovalkami. Turnir smo uspešno izvedli v športni dvorani IOC Zapolje. Odlicno se je odrezala naša ženska ekipa, ki je zasedla 1. mesto, prav tako je bila v posamezni konkurenci žensk Zvonka Urbas prva. Zbor clanstva in obeležitev 15. obletnice društva smo izpeljali v petek, 16. julija, v do zadnjega koticka napolnjeni dvorani PIGD KLI Logatec na Raskovcu (gasilski dom). Predsednik Zdravko Nagode je na zacetku pozdravil goste in prisotne. Zbor je potekal po utecenem dnevnem redu s predstavitvijo porocil o delu in na­crtom dela za prihodnje leto. Zbor smo izpeljali s casovnim zami­kom zaradi pandemije, a z željo, da poleg uradnega dela povabimo clanstvo z namenom druženja, kot je bilo to obicajno v letih pred pandemijo. Ob tej priložnosti smo obletnico delovanja društva obeležili s nagovorom ter kratim pregledom njegove 15-letne zgodovine, ki jo je podal podpredsednik Janko Repenšek. Podelili smo tudi »ZLATE PLAKETE«, ki so jih za dolgoletno prizadevno delo in krepitev ugleda Športnega društva Baron prejeli: Franc Martin­šek, Marjan Kržic, Jože Kobal, Ana Klevišar, Ema Bolcina, Anton Kavcic, Kristina Meze, Miroslav Novak in Ljudmila Željko. Dru­štvoma upokojencev Vrhnika in Rovte je bila podeljena »ZLATA PLAKETA« za dolgoletno vzorno sodelovanje. Najpomembnejši družabni dogodek je bil avgustovski izobraže­valno-družabni izlet v Idrijo. Ogledali smo si Antonijev rov in ru­dniški grad Gewerkenegg. Redno smo se družili in trenirali ter se udeleževali tradicionalnih turnirjev v pikadu in prstometu, kjer smo dosegali dobre rezultate. Balinarji pa so uspešno tekmovali v MBL 1. LIGI 2021. Besedilo in foto: Janko Repenšek ŠPORT Udeleženci 2. majskega srecanja pod Nakelsko lipo ZACETKI KOŠARKE V LOGATCU – 5. DEL Pripovedoval: Janez Nagode - Krištofov Prvi rod vzgojenih košarkarjev v KK Logatec, ki so igrali clansko ligo po zacetni generaciji: 1. Kavcic Franc – Jerk - pozneje nekaj casa tudi kondicij­ski trener za mladince 2. Pelis Dušan 3. Lenarcic Marjan 4. Lenarcic Janez 5. Macek Jože 6. Eržen Janez - pozneje naredil sodniški izpit – sodil dru­go zvezno ligo 7. Istenic Bogdan – Petrovc 8. Gutnik Marjan 9. De Gleria Dušan– Dule – kasneje igral na Vrhniki, ki je bila v II. jugoslovanski ligi 10. Zupancic Ciril – Ciro – pozneje trener mladincev in clanov 11. Trakulja Mitja 12. Sartori Mitja 13. Jerina Andrej 14. Širca Franc – Žan 15. Kogoj Franci - Žiberšan Ta pomlajena clanska ekipa je vztrajala vse do leta v 1967/1968, ko se je organizirala nova clanska ekipa košarkarjev pod volon­terskim vodstvom Antona Gosarja. Po prenehanju igranja nekaterih igralcev je k sodelovanju povabil še naslednje mlade igralce: 1. Urbas Slavko – Slavc 2. Rakuš Miran - Miran 3. Bogataj Vencelj- Vencko 4. Kette Matjaž 5. Trcek Jaka 6. Bojan Turk – iz Postojne 7. Tomažic Marjan 8. Koprivnjak Robert 9. Petelin Ferdo – Ferdo 10. Menard Berto 11. Repanšek Janez iz Ljubljane Po letu 1967/1968 je Anton Gosar zacel volontersko opravljati dela na strokovnem in menedžerskem podrocju v KK Logatec, in sicer do vkljucno 1970/1971 leta, ko je zaradi odhoda v tujino po tej sezoni tudi prenehal delovati v klubu. Tega leta je postal tudi clan disciplinske komisije KZS. Preden je odšel, je vsa pooblastila za financne, administrativne in organizacijske zadeve predal Ciri­lu Zupancicu. V tem letu so bile v obcini Logatec kar tri skupine košarkarjev: dekleta so tekmovala v I. slovenski ligi, clani v II. slovenski ligi in mladinci v ligi ljubljanske regije, kar se ni zgo­dilo nikoli prej in kasneje. Za mladinsko vrsto so igrali : Drago Kacar, Ferdo Petelin, Peter Eisencopf, Jože Jerina, Marjan Jerina, Jože Nagode, Matjaž Kek , Berto Menard … Veliko podporo in naklonjenosti košarki je v tem obdobju nudil Vlado Puc, ki je bil na Obcini Logatec zadolžen za šport. Z Antonom Gosarjem sta dobro sodelovala in uspehi niso izostali. Veliko podporo in velik prispevek k uspehu je dalo podjetje KLI Logatec, ki je bilo tudi sponzor kluba. Leta 1971 je trenersko izkaznico dobil Ciril Zupancic (Ciro) in bil registriran pri KZS. Bil je trener po Tomažu Strickbergerju, Jože­tu Škofu, Janezu Nagodetu in Antonu Gosarju. Trenersko delo je opravljal še celih 22 let. Marca tega leta je ekipa KK Logatec sodelovala tudi na prija­teljskem turnirju v Rencah pri Novi Gorici. Na turnirju so igra­li: Miran Rakuš, Mitja Trakulja, Ciril Zupancic, Janez Repanšek, Slavko Urbas, Bojan Turk, Dušan de Gleria, Franc Širca, Vencelj Bogataj, Berto Menard, Franci Kogoj, Ferdo Petelin. Trener Tone Gosar in kot vedno zvesti navijacici Katarina in Hermina. Ta generacija je igrala do leta 1972. Nekateri so z igranjem še nadaljevali, drugi so kasneje igrali še v trim ligi, nekateri so pre­nehali in s tem dali možnost mlajšim igralcem. Leta 1973 so se pod vodstvom Cirila Zupancica v novozgrajeni gornjelogaški telovadnici priceli organizirani treningi nove clan­ske ekipe. V ekipi so sodelovali : Matjaž Kek, Marko Kek, Vencelj Bogataj, Marjan Jerina, Jani Debevc, Franjo Mihelcic, Žan Širca, Vasja Truden, Srecko Vidmar, Slavko Urbas, Miran Lukman, Jože Grom, Peter Eisencopf, Mitja Levinger, Slavko Macek, Frenk Možina, in Mojmir Fortuna. Tekmovali so v clanski ligi in vsako leto igrali kvalifikacije za napredovanje, vendar pri tem niso bili uspešni. V tej sestavi je eki­pa igrala pribl. do leta 1981, ceprav v zadnjem obdobju 79/80/81 ni vec igrala pod okriljem KZS. (vir : Miran Lukman) S tem prispevkom smo zakljucili obdobje igranja košarke treh generacij clanov. (1957 – 1977) Prihodnjic: zacetki ženske košarke. ŠPORT Ekipa, ki jo je v letih 1969/1971 vodil Anton Gosar Spredaj z leve – Slavko Urbas, Dušan de Gleria, Franc Širca – Žan, Ferdo Petelin in navijacica Hermina. Zadaj z leve – Navijacica Katarina, Vencelj Bogataj, Ciril Zupancic, Franci Kogoj (Aco), Berto Menard, Bojan Turk, Mitja Trakulja, Miran Rakuš in Janez Repanšek. Standardna prva peterka – leto 1970, z leve stojijo : Slavko Urbas, Miran Rakuš, Franc Širca - Žan, Bojan Turk in Dušan de Gleria. V ozadju levo Franci Kavcic in trener Tone Gosar. Zadaj z leve : Ciril Zupancic, Vencelj Bogataj, Sreco Vidmar, Vasja Truden, Jože Grom, Miran Lukman. Spredaj : Matjaž Kek, Marko Kek, Jani Debevc, Marjan Jerina, Mitja Levinger. ŠPORT AKTIVNO POLETJE LOGAŠKIH PLANINCEV Drugo junijsko nedeljo je vodnik Janez Rudolf deset pla­nincev popeljal na šesturni pohod. Od izhodišca poti ob reki Idrijci smo po stari mulatjeri prišli v vas Šebrelje /630 m/ v obcini Cerkno. Pot smo nadaljevali na Vrhovec /1079 m/, visok travnat vrh, s katerega je lep pogled po Šebreljski planoti, Trnovskemu gozdu, Idrijskem, Cerkljanskem in Škofjeloškem hri­bovju, vse do Julijskih Alp. Vrnili smo se mimo lovske koce Lašce skozi vas Šebrelje. Na robu planote Sv. Ivana je velicasten raz­gled na Cerkljansko hribovje s Kojco in Poreznom v ospredju ter Alpami v ozadju. Sredi strmega skalnatega pobocja pod cerkvijo sv. Ivana je zajedena najvecja šebreljska znamenitost -jama Divje babe. Po strmem spustu mimo jame smo ob reki Idrijci zakljucili pohod. 20. junija 2021 se nas je šest pohodnic z vodnico Tino Korenc peljalo do planine Dol /1308 m/, ki leži severno od Velike planine. Od tod smo prišle na Rzenik /1833 m/, z rušjem obdan travnat vrh, ki se prepadno spušca proti dolini Kamniške Bele. Z vrha se odpre razgled na najvišje vrhove Kamniških in Savinjskih Alp. Povzpele smo se še na Konj /1803 m/, kjer je vpisna skrinjica z žigom. Vrnile smo se na planino Dol in po enourni hoji prišle na Veliko planino, na Zeleni Rob v bližini vmesne postaje sedežnice. Ker je okolico kmalu pokrila megla, smo se vrnile cez planino Konjšcica. Zadnjo junijsko nedeljo je Dušan Jozelj vodil sedemurni pohod na Draški rob /1979 m/, to je del grebena, ki se prepadno spušca proti dolini Krme. Z Rudnega polja se nas je devet pohodnikov napo­tilo po gozdni cesti za smer Triglav. Premagovali smo vzpon po markirani poti pod Viševnikom, cez Kacji rob do zacetka kratke­ga brezpotja pod Draškim robom. Hodili smo po velikih zaplatah snega, ob skalah pa je bilo veliko cvetja. Po osvojitvi vrha smo imeli lep pogled na Viševnik, Mali Draški vrh, Vernar, Kanjevec, Triglav, Rž. Rjavino. Luknjo pec, Krmo, Debeli vrh in bližnji Ve­liki Selišnik. Ob vrnitvi smo se za osvežitev in pocitek ustavili pri Blejski koci na Lipanci /1630 m/, od koder je bil lep pogled na Pokljuške gozdove. V nedeljo, 18. 7. 2021, se nas je zgodaj zjutraj 15 pohodnikov z manjšim pod vodstvom Janeza Rudolfa odpeljalo do Bovca in blizu vasi Kal-Koritnica pricelo pohod pri postaji žicnice Golo­bar, precilo reko Soco cez viseci mosticek. V dobrih dveh urah in pol smo prišli do planine Golobar /1300 m/. Za vzpon na vrh Ja­voršcka /1557 m/ po brezpotju se je odlocilo sedem pohodnikov. Javoršcek je znan iz obdobja 1. svetovne vojne. S travnatega vrha je bil lep razgled na Bovško kotlino, pohod po sencnem gozdu pa smo zakljucili po dobrih šestih urah hoje. Na Stol - 2236 m, najvišji vrh Karavank, je Tina Korenc cetrto julijsko soboto popeljala deset pohodnic. Zgodaj zjutraj smo se z osebnimi avtomobili pripeljale do Valvazorjevega doma pod Sto­lom /1181 m/. Z vrha je bil lep razgled na Julijske Alpe, zahod­ne Karavanke, Visoke in Nizke Ture, Kamniško-Savinjske Alpe, Bled in jezero. Na pot smo se podale po Žirovniški, nazaj pa po Zabreški smeri cez Zabreško planino. Vrnile smo se na izhodišce poti, obcudovale lepo cvetje in se srecno pripeljale v Logatec. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek Draški rob ŠPORT DAN LOGAŠKEGA ŠPORTA 2021 Montažna pumptrack steza, od 12. 8. do 2. 9. 12. 8. – 19. 8. – Športno igrišce pri Naro­dnem domu Logatec Športna zveza Logatec Klemen Trpin, 041 995 444, szlo­gatec@gmail.com 19. 8. – 26. 8. – Športno igrišce Kovk Rovte Športno društvo Kovk Rovte Jerica Cigale (040 684 419), jeri­ca.cigale@gmail.com 26. 8. – 2. 9. – Športno igrišce Hotedršica Športno društvo Hotedršica Robert Mikuž (031 742 938), sd-hotedrsica@hotedrsica.si Dan logaškega športa, 28. 8. 2021 Športna zveza Logatec in Turisticno dru­štvo Logatec v sodelovanju z lokalnimi kolesarskimi vodici in kolesarsko trgovi­no Jan Sport z Vrhnike v sklopu prireditve Dan logaškega športa pripravljata kolesar­ske izlete po obcini Logatec. Vodene kolesarske izlete bomo organizira­li v soboto, 28. 8. 2021, in sicer smo za vas pripravili tri razlicne težavnosti oziroma starostne skupine: Ob 12:30 - DRUŽINSKO KOLESAR­JENJE Kolesarska tura bo primerna za družine z majhnimi otroki, bodisi z lastnim kolesom ali pa otroškim sedežem oziroma kolesar­sko prikolico. Turo bo vodil izkušen turnokolesarski vodic, izpeljana pa bo po pretežno rav­ninskem delu Logatca oziroma v njegovi neposredni okolici. KDAJ: 28. 8. 2021, ob 12.00 KJE: Športno igrišce pri Narodnem domu Logatec TRAJANJE: pribl. 1,5 ure Ob 11.00 - TURNOKOLESARSKA TURA ZA IZKUŠENE KOLESARJE Ta tura je namenjena izkušenim kolesar­jem, ki ste tudi kondicijsko pripravljeni kolesariti tri ure po bližnjih hribih in doli­nah v okolici Logatca. Turo bo vodil izkušeni turnokolesarski vo­dic. KDAJ: 28. 8. 2021, ob 11.00 KJE: Športno igrišce pri Narodnem domu Logatec TRAJANJE: pribl. 3 ure Ob 12.00 - KOLESARJENJE ZA SENI­ORJE Kolesarska tura je namenjena seniorjem, ki bi želeli prekolesariti še kakšen del Lo­gatca in ne želijo kolesariti sami, temvec v družbi ter pod vodstvom izkušenega tri­atlonca Bojana Trojarja. Primerno za vse vrste koles. KDAJ: 28. 8. 2021, ob 13.00 KJE: Športno igrišce pri Narodnem domu Logatec TRAJANJE: pribl. 1,5 ure Ob 14.00 - ŠPORTNA TRŽNICA s predstavitvijo Športnih klubov in društev, letos se nam bodo predstavili naslednji klubi oziroma društva: o Jamarsko društvo Logatec o Planinsko društvo Logatec o PZUTS Logatec o Društvo tabornikov Rod Srnjak o Smucarski klub Logatec o ŠD Tea kwon-do Tempo Logatec Ob 14.00 - ŠPORTNE IGRE Klubi bodo skozi tekmovalno-zabavni pro­gram predstavili svojo športno disciplino. Ekipe s petimi tekmovalci se lahko prijavi­jo na dan prireditve. Ob 14.00 - PONUDBA SLOVENSKIH CRAFT PIVOVARJEV IN LOGAŠKA ODPRTA KUHNA Ob 14.00 - NAPIHLJIV GRAD ZA OTROKE Ob 20.00 - VESELICA Z ANSAMBLOM BISERI ŠPORT / VAŠA POŠTA NEUREJENA OKOLICA STADIONA SEKIRICA Na stadionu Sekirica je opaziti, da je travnata površina - no­gometno igrišce urejeno. Sama okolica, kjer je makadam­ska tekaška steza, pa je zanemarjena. Trava in grmicevje se je tako razrastlo, da bo v kratkem casu prekrilo tekališce in onemo­gocilo rekreacijo po teh površinah. Ker je lastnik stadiona in oko­lice obcina, menim, da je odgovorna za primerno ureditev. Po sami stezi pa obcasno vozijo kamioni, avtomobili na vrh Sekirice, kjer je zajetje za vodo. Zato predlagam, da se celoten kompleks, kakor tudi zanemarjeno ograjo, uredi celovito, s prestavitvijo ceste levo od stadiona, primerno uredi tekalna steza v dolžini 400 m z doloce­nimi betonskimi oz. kamnitimi oporniki. V sklopu tega pa se razširi cesta od križišca pri Sparu do stadiona, saj je v zimskem casu na sami cesti polno parkiranih vozil in je vožnja skoraj onemogocena. Z razširitvijo pa bi se omogocilo parkiranje vozil na eni strani ceste. Pozivam obcino, da športni center Sekirica primerno uredi, da ne bo vec sramota za Logatec, ampak bo objekt namenjen vsem zaintere­siranim obcanom. Ivan Pergovnik VAŠA POŠTA / ZAHVALE ZAHVALA Dragi sorodniki, sosedje, prijatelji, sokrajanke in sokrajani ter poslovni partnerji, ponoci, 31.5.2021 je pogorela celotna stavba, v kateri smo imeli skladišce trgovine. Kljub zelo hitri intervenciji Prostovoljnih gasilskih društev Vrhnika, Verd, Stara Vrhnika, Sinja Gorica in Ligojna je bil žal ogenj mocnejši. Zgorela je celotna stavba in v njem vse zaloge trgovskega blaga, orodje, oprema, delovni stroji. Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam na kakršenkoli nacin pomagali, nam priskocili na pomoc in izrazili podporo in zaupanje, da smo lahko prve ure po nesreci kolikor toliko normalno zadihali. Hvaležni smo, da ste nam v tolikšnem številu bili priprav­ljeni takoj priskociti na pomoc pri cišcenju in sanaciji. Zahvaljujemo se vam za prejete donacije v odliki financnih sredstev, materiala, gostincem za darovane malice… Na tem mestu pa nam dovolite da se posebej zahvalimo poslovnim partnerjem iz obcine Logatec, in sicer: podjetjem Petkovšek d.o.o, LMM d.o.o, Oblak Group d.o.o, Šušteršic d.o.o., družini Menard in podjetju Menard ra Cool Solutions d.o.o. Iskrena hvala Vsem. Družina Štirn ŠTIRN D.O.O. VRHNIKA, IDRIJSKA CESTA ŠT. 11, 1360 VRHNIKA, ID ZA DDV: SI66977541 Srcnost je še vedno med nami V zadnjem casu, ko je zdravstvo tako ali drugace izpostavljeno v pozi­tivni ali negativni luci, pa je prav tistih slednjih najvec. Tarnanje, neza­dovoljstvo, nezaupanje stroki, vse to se iz dneva v dan ponavlja. Zato kaj hitro spregledamo tisto, kar je hvale vredno in bi bilo treba veckrat opaziti. Ko udari bolezen, se šele se zavemo, kako je pomembno zau­pati nekomu in iskati pomoc ali le zgolj prijazno besedo in nasvet. Zato bi v imenu Janeza in Milenke Grdadolnik iz Rovt rada napisala nekaj besed v spodbudo in zahvalo medicinskemu osebju iz ZD Logatec. Ob bolezni je clovek še bolj ranljiv in je vsako dejanje še kako po­membno za lajšanje telesnih in duševnih bolecin. Prav tako so zelo ranljivi tudi svojci, ki se iz dneva v dan soocajo z novimi, do tedaj še neznanimi izzivi in tegobami. Zato je osebje, ki je tedaj blizu in zna prisluhniti ter s skupnimi mocmi skušati lajšati dneve, ko je najtežje še kako pomembno. Patronažna služba oziroma medicinske sestre, ki obiskujejo moža Janeza na domu in zdravstveno osebje, ki skrbi za njegovo zdravljenje, so vsekakor vseh pohval vredne in njihova imena se izrekajo z vsem spoštovanjem in pišejo z velikimi crkami. Zato res iskrena hvala in priznanje za vso vašo pomoc, vaše delo, ki nikakor ni lahko, za vaše besede, ki potolažijo, za vaš vsakodnevni trud in smisel, ki ga družini z vašimi obiski dajete, da je tudi tako vredno živeti in se veseliti vsakega dneva posebej. Vašega dela ne more odtehtati še tako velik denar, kajti vi ste zares srcni in še enkrat en velik HVALA za vse, kar naredite za tiste, ki so pomoci potrebni. Ne gre pa ob vsem skupaj pozabiti tudi na zlata vredne sosede, ki vedno priskocijo na pomoc. Hvala vam. Metka Bogataj ZAHVALA BRANKO FRANCIŠEK MACEK (30. 1. 1932 – 7. 5. 2021) Ob boleci izgubi našega dragega moža, oceta in dedka Branka Franciška Macka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane svece in izreceno sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Komparetu za pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi ter trobentacu za zaigrano Tišino. Posebej se zahvaljujemo gospodu Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba. Žena Milena in sin Mitja z družino ZAHVALA Ivana ADAMIC (1923 – 2021) Ob boleci izgubi mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Hvala osebju doma starejših obcanov za nego in skrb. Ob njenem slovesu se zahvaljujemo gospe Vesni Jerina iz Zveze borcev Logatec za poslovilne besede, Komunalnemu podjetju Logatec za organizacijo pogreba ter pevcem in pogrebcem za opravljeno slovesnost. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) ZAHVALE ZAHVALA BOŠTJAN RUPNIK (23. 5. 1994 – 12. 6. 2021) Ob izgubi našega Boštjana se vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem, gasilcem, reševalcem, pevcem in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani in bili z njim na zadnji poti, iskreno zahvaljujemo za vso pomoc, tolažbo, tople objeme, darove in molitve. Vsi njegovi ZAHVALA CVETKA SEDEJ s Hlevnega Vrha (29. 4. 1932 – 05. 7. 2021) Ob izgubi drage mame, babice in prababice Cvetke Sedej se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem in poslovnim partnerjem za vsa izrecena sožalja ter podporo. Hvala zdravstvenemu osebju, Cvetlicarni Anja za organizacijo pogreba, pevcem, g. župniku Janezu Petricu za lepo darovano sveto mašo. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal. Odslej boš kot zvezda svetleca, naj ti v nebesih dana bo sreca. Ne bomo tožili, ker si odšla. Hvaležni bomo, ker si bila. ZAHVALA FRANC ŠABEC (14. 12. 1929 – 28. 6. 2021) Ob slovesu našega dragega moža, oceta, dedka in pradedka se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in svece ter izraze sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Logatec za pomoc pri zdravljenju, zahvala je namenjena tudi osebju DSO Postojna za oskrbo v zadnjih dneh njegovega življenja. Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju Logatec in Lovski družini Planina za lepo organiziran in opravljen poslovilni obred. Vsi njegovi ZAHVALA FRANCIŠKA ISTENIC (1921 - 2021) Tiho se je poslovila naša mama, babica in prababica, Plešnarjeva mama. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ali se na kak drug nacin poklonili njenemu spominu. Iskrena hvala osebju Doma starejših obcanov Logatec za skrb v casu njenega bivanja, duhovniku Draganu Adamu za lep poslovilni obred in Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba. Vsi njeni Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. ZAHVALE ZAHVALA FRANCIŠKA TURK (7. 7. 1932 – 17. 6. 2021) Ob slovesu mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in svece. Zahvala Domu starejših obcanov Logatec za nego in skrb. Zahvala gre tudi g. Gorazdu Bošnjaku in Cvetlicarni Karmen za lepo organiziran pogreb. Hvala pevcem za poslovilne pesmi in Združenju za vrednote NOB za poslovilni govor. Vsi njeni ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, dedi in oce GRUJICA NEDIC (31. 8. 1943 – 23. 7. 2021). Za vso pomoc in podporo se zahvaljujemo g. Mirsadu, ge. Danici in ZD Logatec. Hvala tudi sosedom, sorodnikom in sodelavcem za izreceno sožalje. Vsi njegovi Je cas, ki da, je cas, ki vzame, pravijo, je cas, ki celi rane, in je cas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA LJUDMILA TRPIN, ROJ. KORENC (29. 8. 1932 – 27. 6. 2021) Ob slovesu naše mame, stare mame in prababice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste svoj dar namenili za sv. maše in farno cerkev. Hvala tudi osebju Doma za starejše obcane Logatec za vso oskrbo in nego. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo g. župniku Draganu Adamu, g. Gorazdu Bošnjaku iz Komunalnega podjetja Logatec, pevcem ter trobilnemu kvartetu. Vsi njeni ZAHVALA JELKA SKVARCA (1930 – 2021) Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Zelo jo bomo pogrešali, vendar smo hvaležni, da smo bili del njenega življenja. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. Ni res, da si odšla – nikoli ne boš. Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljala v tišini. PRAZNIK PRAZNIK PRAZNIK