Strokovne razpravi: Izobraževanje informatikov: uspehi, pasti, priložnosti Jozsef Gyorkos Povzetek Cilj prispevka je vzpodbuditi strokovno javnost v Sloveniji k prepoznavanju obstoječih uspehov na področju izobraŽevanja informatikov in hkrati na podlagi opažanj o obstoječih pomanjkljivostih vzpostaviti zavedanje o potrebi po skladnem, vendar hkrati dovolj odprtem pristopu k izobraževanju. Prispevek temelji na avtorjevih subjektivnih izkušnjah, ki niso podane v formalnem/kurikularnem okviru, temveč s perspektive nenehnega sodelovanja med učiteljem, učencem m okoljem s polnim zavedanjem o možnosti zamenjave vlog. Zamenjava vlog pomeni odprtost do sprememb, ki izhajajo iz okolja in so plod nenehne interakcije posameznikov s tehnologijo, ki jo sami ustvarjajo. Učeča družba je vabljiv slogan, otipljiv in možen pa postane šele v družbi, kije dovolj odprta in hkrati zavestno usmerjena v pozitivno evolucijo, Ms tract The goal of this paper is to encourage the professionals in Slovenia to recognise the actual positive results in the field of information technology education. /At t/ie same time - based on actual deficiencies - we would like to realise a need for an adjusted but nevertheless, open approach to education. The article reflects subjective experiences of the author. Those experiences are not given in a formal curriculum description but from the perspective of a continuous cooperation between the teacher, the student and t/ie environment In the continuously changing environment the roles teac/ier/siudent are easily interchangeable. "Learning society" is an attractive slogan which becomes real and possible only in a society open enough and at the same time consciously oriented towards a positive evolution. 1. Uvod Na nekaterih evropskih univerzah so se v zadnjih letih pojavile katedre, ki so si nadele ime "Informacijska znanost" (v nem 5 čin i Inforniationsmissenscliaft oz. v angleščini hifortimlioit Science). Potreba po novem imenu, ki je posledica nove vsebine, je vzniknila iz preživele delitve na računalništvo, kot radi prevajamo angleški izraz "eomputer science" in informatiko, ki jo pogosto (v slovenskem prostoru tudi napačno) pojmujemo zgolj kot poslovno informatiko. Za informacijsko znanost je značilno, da temelji na uporabi računalniške in telekomunikacijske tehnologije {tako programske kot strojne opreme) ter je (sama informacijska znanost) nova infrastruktura različnim panogam. Multi-disciplinarnost je osnovna značilnost informacijske znanosti in s svojo uporabno naravnanostjo razbija neredko togo pojmovanje izraza znanost. Za informacijsko znanost je značilna neposredna uporabnost raziskovalnih dosežkov in njihova takojšnja prisotnost na informacijskem trgu. Govorimo lahko tudi o sinergijskeih delovanju informacijske znanosti in "porabnikov" njenih "proizvodov" |1|. V prostoru se pojavlja tudi izraz informacijska tehnologi jn. Izraz tehnologija v splošnem označuje skupek postopkov kakega dela ali dejavnosti sploh, ki peljejo do nekega izdelka ali izvedene storitve. Vir [3] infor- macijsko tehnologijo razlaga kot skupen naziv za celoten spekter tehnologij za obdelavo informacij vključno s strojno in programsko opremo, komunikacijskimi tehnologijami in storitvami, ki so s tem v zvezi. 1.1, Izobraževanje in usposabljanje v informacijski družbi V informacijsko družbo je nemogoče vskočiti iz puščave ali pragozda... razen če imamo na voljo zemeljsko ali satelitsko povezavo do katerega izmed komunikacijskih vozlišč. Informacijska družba zahteva določeno stopnjo gospodarske razvitosti, saj jo mora podpirali ustrezna informacijska infrastruktura. Prehod v informacijsko družbo prinaša s seboj predvsem izjemno odprtost in prost ter nenadzorovan dostop do informacij in komunikacij. O informacijski družbi torej lahko govorimo, kadar je [7]: (1) informacija osnovna dobrina in je temu primerno dosegljiva, (2) znanje o informacijski tehnologiji dostopno in (3) komunikacijska tehnologija dovolj razvita, da omogoča vzpostavitev informacijske družbe. Ločevanje izobraževanja in usposabljanja je do neke mere smiselno, saj s tem dodatno poudarimo nenehno prepletanje empiričnega in teoretičnega upombt uit NFO R M AT1KA 1998 ■ številka 3- letnik VI Strokovne razpravi: znanja, ne glede na njegov izvor, V pričujočem prispevku ne želimo lakonično zavrniti trditve, ki dokazujejo, da se univerze zaradi togega pristopa ne morejo postaviti ob bok hitro razvijajoči se industriji programske opreme [8], temveč se sprašujemo, ali je to sploh potrebno, dokler je edini parameter primerjave programski izdelek. Vrnimo se k razumevanju in razlikovanju pojmov. Izobraziti po [9] pomeni načrtno razviti sposobnosti in seznaniti z dosežki različnih področij Človekove dejavnosti, usposabljati pa pomeni delati s ciljem, da je kdo sposoben opraviti neko delo. Brez težnje po vzpostavljanju hierarhičnega odnosa med izrazoma lahko povemo, da izobraževanje (angl. od uca t ion) tako povezujemo s procesom pridobivanja širšega spektra znanj, ki niso nujno neposredno uporabna, usposabljanje (traifling) pa je vezano na pridobivanje znanj in veščin, s katerimi bomo obvladovali neki tehnološki proces ali storitev. Za vse, ki izobražujejo, je glavni izziv v informacijski družbi tako rekoč neomejena dosegljivost (dostopnost) znanja. Znanja sicer "količinsko" (relativno) ni bistveno več kot v polpreteklem (včerajšnjem) obdobju, je pa dosegljivo na lako preprost in ne predrag način, da vzbuja iluzijo kvantitativne heomejenosti -k temu prispeva internetna tehnologija s hipertek-stovnim pristopom k zapisu znanja. Kompetentnost ponujenega znanja je protiutež vzhičenosti nad novimi obzorji dosegljivosti. Vrednotenje elektronskih virov je še vedno nedorečeno f 11 ] in povzroča preglavice tudi urednikom znanstvenih revij, kadar avtorji prispevkov navajajo naslove univerzalnih lokatorjev virov (URL - Universal Resource Locator) na omrežju. 2. Izkušnje 2.1. UČni program Namen prispevka ni analitična primerjava različnih učnih programov, saj je po avtorjevih izkušnjah tovrstno početje lahko sicer koristno, vendar je produktivno le takrat, kadar izvajamo primerjavo na zelo visokem nivoju abstrakcije. Za to obstajata vsaj dva tehtna razloga: (1) opis učnih načrtov je mnogokrat časovno odmaknjen seznam želja, brez upoštevanja individualnega pristopa učitelja, (2) tesna povezanost z aktualno tehnologijo na področju informatike zahteva nenehna prilagajanja učne snovi. Študij informatike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru poteka že šesto leto. V tem času sta se izoblikovala tako univerzitetni (9 semestrski), kakor tudi visokošolski strokovni (6+2 semestra) študij. Zapisane izkušnje izhajajo iz izvajanja univerzitetnega študija. Tako kot pri nas se tudi v Združenih državah Amerike kljub zahtevam delodajalcev1 srečujejo s problemom manjšega vpisa na naravoslovne študijske smeri, med katerimi sta tudi računalništvo in informatika. K temu je prispeval, tako kot pri nas, tudi paradoks, ki pravi, da po eni strani študenti stopajo v zahteven učni proces (relativno velik osi p, tehnološko zahtevna znanja), po drugi strani pa na področju informatike deluje mnogo slabo ali nepopolno izobraženih posameznikov z omejenimi znanji, ki pa kljub temu zadovoljujejo potrebe v omejenih okoljih. Število študentov je kljub tem problemom pričelo naraščati, saj smo v zadnjih letih ubrali drugačen pristop do predavane snovi in k študentom kot posameznikom. Intenzivno sodelovanje predavateljev in asistentov v aplikativnih raziskavah in njihovo mednarodno sodelovanje ne zgolj na konferencah, temveč tudi v neposredni izmenjavi znanj s tujimi kolegi, je pričelo prinašali sadove. Navidezno obrabljena fraza, da mora učitelj prenašati znanje, pridobljeno pri raziskovalnem delu v študijski proces, v bistvu pomeni, da morajo izvajalci izobraževalnega procesa izuriti svojo sposobnost zaznavanja prehoda teoretično-eksperimentalnega znanja v uporabo in s tem znanjem dopolniti svoj izobraževalni proces. 2.2. Manj konvencionalni načini dela s študenti Motivacija je ključnega pomena pri delu s študenti na dodiplomski stopnji. V tabeli številka 1 prikazujemo delne izide možganske nevihte (viharjenja idej), ki jo vsako leto izvajamo pri študentih četrega letnika univerzitetnega Študija informatike. Presenetljivo je, da je struktura motivacijskih elementov, ki jih že iz generacije v generacijo izpostavljajo študenti na diskusijsko temo "Kako bi izboljšali študij informatike?", podobna. V grobem opazimo, da so predlogi le v 30% odstotkih materialne narave (npr. opremljenost učilnic z računalniško opremo in podobno), več kot 50% pa se dotika problema odnosov med podajalci znanja in med študenti. Želja po čim boljšem uspehu študentov, težnja po rasti in rezultati opisanih viharjenj idej so privedli do postopnega izboljšanja komunikacije s študenti. Ugotovitve in pristop je možno z razpoložljivimi viri uveljavljati predvsem v višjih letnikih (tretji, četri in peti). Kot otipljive navajamo naslednje rezultate izboljšanega stika s študenti: 1 Vi f (8] navaja, da je v ZDA trenutno blizu 200.000 nezaseden/rt delovnih mest na področju informacijskih sistemov. V naslednjem desetletju naj bi se potrebe po tovrstnih Inženirjih letiro povečevale za 25 odstotkov. 1998-številka 3 lelnik Vi ¡tpomfouA NFORMAT IKA Strokovne razpravi: Izboljšanje posredne komunikacije s študenti z matiko (Sliki 1 in 2). Študenti na podlagi spletnih Uporabo aktivnih spletnih strani Inštituta za infor- strani: Informacije za Študente » Seznam predmetov univeizitrineta m v^vkvžolskcfta študija. nosilci m vsebina . 5mdi| ob delu (VSS) Lepiti • Igjitni roki • TJstni izpiti (zadnje novtcc) • Rf ml tati pisnih Epitov ■■-"-" 'ne »kuj»iiie Bavx podatkov Upravljani? procc'ov Objekin a tehnologija S mske uftloge razpisala v delti izvedene Sploina obvestila RarpUaita nagrada NKBM za diplomsko delo Študijsko leto 94-15 • '^"dijsko leto 95-96 * Študiiikoicta 96-97 Doktorati te magisteriji Doktorati Maaistenii Slika 1 IzhodiJina spletna stran za sodelovanje s Študenti. Fife ■ gu fgHMta:. Ht