YU-ISSN-0350-4697 slovenski čebelar Letnik LXXXII — Leto 1980 6 1 i L£TO 1873 — PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM slovenski čebelar VSEBINA V posvetovanje o sodobnem čebelarstvu Ljubljana Polje .... 247 Inž. Ludvik Klun: Uvodni referat — Problemi tehnologije in paše 249 Inž. Franček Sivic: Čebelarjeva opravila v juniju...................252 Jože Bregar: Opazovalni panj . . 253 Inž. Vladimir Kraus: O napredku in praktični genetiki v čebelarstvu .................................255 Letni občni /.bor ZČDS................265 Začnimo že letos izboljševati čebeljo pašo...........................268 Marija Sitar: Čebelarji iz rojstnega kraja Antona Janše delajo . . . 270 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Z voljo in uspehi v jubilejno leto 273 ODGOVORI NA VPRAŠANJA Odgovora..............................275 OSMRTNICE BILTEN MEDEX Program razvoja čebelarstva Slovenije v obdobju 1931—1985 . . . 261 SLOVENSKI ČEBELAR — GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE St. 6 1. junij 1980 letnik 82 CONTENTS The Fifth Conference on contemporary beekeeping in Ljubljana Polje ..................................247 L. Klun: The opening report — Problems of technology and forage 24!) F. Sivic: Beekeeper’s occupations in June................................252 J. Bregar: Observation hive . . . 253 V. Kraus: About the progress and practical genetics in beekseping 255 Annual general mesting of ZČDS 263 Let's start improving bee pasture this year.........................268 Bee keepers from Anton Janša berthplace at work...............270 FROM THE SOCIETY LIFE With will and succccs to the jubilee year.............................273 ANSWERS TO QUESTIONS The answers.........................275 OBITUARIES MEDEX BULLETIN The program of the development of Slovene beekeeping for the period 1981—1985 ........................ 261 Slika na naslovni strani: Nakladni panj predelan v dvosatne plemenilnike po Rauch- fussovi metodi Ip UMRL JE TOVARIŠ TITO. NJEGOVA DEDIŠČINA JE POROK NASE PRIHODNOSTI TITO -VELIKAN ZGODOVINE Nekaj velikega in neponovljivega je v življenju predsednika Tita. Kot pripadnik majhnega naroda, majhne in v vsakem pogledu zaostale države se je dvignil v teku svojega življenja, dela in boja visoko nad vse ugledne osebnosti sodobnega sveta in postal za časa svojega življenja od velikanske večine sveta priznan in spoštovan kot največji državnik stoletja. Tega priznanja mu niso včeraj in mu tudi danes ne izrekajo samo vsi narodi in narodnosti Jugoslavije kot svojemu najdražjemu voditelju, ki je visoko dvignil ugled Jugoslavije v svet, pač pa ves svobodoljubni svet, vsi njegovi številni prijatelji in občudovalci, pa prav tako tudi nasprotniki. Ni bilo in verjetno dolgo dolgo ne bo na svetu državnika, ki bi s svojim delom in bojem že za življenje zaslužil takšen vsesplošni svetovni ugled in tako nedeljeno priznanje zgodovinske vloge, kot je to dosegel Tito. IV. POSVETOVANJE O SODOBNEM ČEBELARSTVU LJUBLJANA-POLJE OD 19. I.—20. I. 1980 Delegati na posvetovanju v Polju Pozdravni govor predsednika organizacijskega odbora Ludvika Kluna Spoštovani gosti in udeleženci posvetovanja! Dovolite mi, da vas v imenu organizacijskega odbora IV. posvetovanja o sodobnem čebelarstvu toplo pozdravim! Obenem se želim zahvaliti našim gostom iz drugih republik: mag. Duri Sulimanovicu z veterinarske fakultete v Sarajevu. Prav tako Krpanu iz Čebelarske zadruge Split ter dr. Husniji Čerimagiču s kmetijske fakultete v Sarajevu. Prav tako se zahvaljujem našim domačim gostom: mag. Metodu Kopitarju, predstavniku republiške veterinarske inšpekcije in dr. Nežki Snoj z Veterinarskega zavoda Slovenije, ki so se odzvali našemu vabilu, da nam pomagajo pri reševanju sedanjih in bo- dočih problemov v našem čebelarstvu. Ko govorim o bodočih problemih, imam v mislih nevarnega čebeljega zajedavca varroo, ki že pustoši po čebelnjakih mnogih držav pa tudi v nekaterih naših republikah. Morda je danes še čas in priložnost, da zaustavimo prvi udarec, ki ga povzroča v čebelarstvu, katero nanj ni pripravljeno, bodisi zaradi nepoznavanja narave zajedavca ali pa zaradi pomanjkljivih organizacijskih ali strokovnih ukrepov. Dosedanje izkušnje v drugih državah kažejo, da so največjo škodo utrpeli tam, kjer so zajedavca odkrili prepozno, to je tedaj, ko so čebelje družine že začenjale množično poginjati. Te izgube so znašale v nekaterih državah tudi 30 in več procentov čebeljih družin. Prav bi bilo, da si na osnovi teh podatkov ogledamo, kaj bi take izgube pomenile v našem čebelarstvu. Otvoritveni govor predsednika organizacijskega odbora inž. Ludvika Kluna 120.000 čebeljih družin v naši republiki daje letno čebelje pridelke v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Posredna korist, ki jo ima naše gospodarstvo od čebel zaradi opraševanja znaša okrog 645 miljonov dinarjev. (Pri izračunavanju smo uporabili najnižji faktor 15). Gospodarska vrednost naših čebeljih družin je okrog 12 milijonov dinarjev. Skupni seštevek posredne in neposredne koristi ter vrednosti čebeljih družin znaša okrog 700 milijonov dinarjev. Če bomo zajedavca iz kakršnihkoli razlogov odkrili šele tedaj, ko bodo čebelje družine že poginjale, to je dve leti prepozno, bo izguba v našem čebelarstvu znašala okrog 200,000.000 dinarjev ali 20 milijard starih din v enem letu. Pri tem pa sploh ne moremo prav oceniti škode, ki bi jo utrpela hribovska čebelarstva kot neprecenljiv vir hrane in zdravil v razmerah splošnega ljudskega odpora. Organizacijski odbor se zaveda pred kako odgovorno nalogo je tudi naše posvetovanje in vsi dejavniki, ki so kakorkoli povezani s čebelarstvom. Zato smo zaprosili za pomoč tudi strokovnjake iz drugih republik, kjer se že spoprijemajo s tem nevarnim zahrbtnim zajedavcem čebel, da bi nam povedali kaj o svojih izkušnjah, ki jih imajo pri njegovem zatiranju. To temo bo obravnavalo 8 referatov in je z njimi praktično izpolnjen ves današnji program. V nedeljo bomo obravnavali vzrejo matic in selekcijo. Na tem področju smo iz nekdaj razvite in cvetoče trgovine čebel in matic zdrknili na eno zadnjih mest v Evropi, tako da nerazvita vzreja matic že resno zavira na-nadaljnji napredek našega čebelarstva. Sodobno in povečano vzrejo matic nam bo narekoval tudi pojav varrooze, saj je znano, da mlada, plodovita matica lažje in hitreje nadomešča z mladim rodom izgube čebel, ki jih povzroča zajedavec. Tudi na področju paše imamo vrsto problemov. Še vedno nismo dovolj organizirani in usposobljeni za boljše izkoriščanje čebeljih paš. Tak primer kot je bil npr. lansko leto, ko so čebelarji v centralni Sloveniji krmili svoje čebele takrat, ko je na Goriškem medila akacija tako kot že 40 let ne in so čebelarji zunaj Goriške zvedeli za to šele po končani paši, se ne smejo več ponoviti. Čebelja paša je splošna družbena dobrina; a vse preveč radi si jo lastijo posamezniki ali pa tudi nekatere čebelarske organizacije. Med moramo uvažati, rloina pa zaradi ozkih interesov ostanejo dobre paše neizkoriščene. Tudi v tehnologiji nas čakajo nove naloge, ki jih narekuje bližajoča se nevarnost varooe, bodisi da gre za spremenjen način čebelarjenja ali pa za prilagajanje čebelarske opreme in orodja, ki je potrebno za učinkovito zatiranje klopa varrooa. Več pozornosti bomo morali posvetiti tudi hitrejšemu uvajanju mehanizacije v čebelarstvo, saj bomo lahko le tako povečali pridelek medu na čebelarja, ki je danes osnovni kazalec gospodarnosti čebelarjenja ter se tako znebili nepotrebnega uvoza medu. UDK 638.145.7 PROBLEMI TEHNOLOGIJE IN PASE ING. LUDVIK KLUN (Uvodni referat) Z varroozo, o kateri smo včeraj veliko slišali, se tudi na področju tehnologije in paše pojavljajo novi problemi, na katere se moramo pripraviti, da bi se čim uspešneje spopadli s tem nevarnim, zahrbnim zajedavcem. Nakazal bi nekaj tehnoloških posegov, ki pomagajo zatirati zajedavca: 1. Panji. Ugodnejši so panji, ki imajo med sati in dnom več prostora, kamor je mogoče položiti predalček, pokrit z mrežo, skozi katero padajo klopi na lepljivo dno predalčka. Tak predalček ima dve vlogi: — Odpadli klopi se prilepijo na premazano dno predalčka, kjer po določenem času poginejo. Mreža pa preprečuje čebelam dostop do klopov in s tem možnost, da bi se ti ponovno oprijeli čebel. —■ Pozimi padajo v predalček drobir in klopi. Mreža nad predalčkom preprečuje čebelam, da bi ob sončnih dneh znosile drobir iz panja. Tako lahko zanesljiveje ugotovimo varroozo, saj ostane v predalčku praktično ves drobir. V ta namen bi med listovnimi panji ustrezal AŽ panj z vgrajenim osmukalnikom. Ta ima že predalček za cvetni prah, ki bi ga lahko uporabili za zbiranje klopov. Samo prekriti bi ga morali z mrežo. Opažajo namreč, da se klopavost tako zmanjša, saj odpadajo klopi od čebel ob vsakem razburjenju (odvzem medu, dimljenje ob pregledih ipd.) Glede na to, da standardi še niso uradno potrjeni, bi kazalo predlagati za standard omenjeni panj. 2. Gradilnik. Gradilnik, pregrajen v dve delovni površini (zgornji del s satnico, spodnji pa za gradnjo troto-vine), je primernejši za izrezovanje trotovine. V tem primeru je namreč meja med trotovino izrazitejša, pa je izrezovanje hitrejše in lažje. 3. Satje. Večjo skrb bo potrebno posvetiti pravilno zgrajenemu satju, takemu, na katerem niso »razsejane« tudi trotovske celice. Žica za armira-nje satnic mora biti tanka, da so osnove čimmanj deformirane. Poskrbeti bo treba tudi za izdelavo satnic s tro-tovskimi osnovami. S takimi satnica-mi usmerjamo čebele, da gradijo tro- tovino na določenem mestu. Se več. Tako dobimo zgrajeno trotovsko satje, ki ga lahko damo v panj dosti prej, kot začno graditi trotovino in s tem preprečimo koncentracijo klopov na zalegi delavk. Iz takega satja je mogoče trotovsko zalego centrifugirati in po uničenju klopov na satju to ponovno uporabiti. S tem prihranimo čebelam veliko dela pri gradnji in seveda med (energijo) za gradnjo. 4. Topljenje satja. Če vsakih deset do dvanajst dni (tuje izkušnje) izrezujemo satje s trotovino, pridelamo več voska, ki pa ga moramo takoj prekuhati, saj bi satje z zalego, ki bi bilo shranjeno kaj dlje, predstavljalo nevaren vir okužbe. Izdelati ali prirediti bi bilo treba manjše priprave za topljenje satja. (Princip sokovnika ali kaj podobnega.) 5. Priprave za dimljenje z akaricidi. V svetu ugotavljajo, da klasični ka-dilniki niso dovolj učinkoviti. Kadil-niki imajo bodisi premajhen kadilni učinek, prekratke dimne cevi in je zato dim prevroč ali pa izhaja preveč dima tam, kjer to ni potrebno. Tako ogrožajo tudi čebelarjevo zdravje. Nujno je čimprej izdelati prototip turbinskega kadilnika na ročni ali električni pogon. Kazalo bi že vnaprej preizkusiti učinkovitost dimljenja v A2 panjih z dovajanjem dima od zgoraj navzdol, kot to delajo Japonci, in ga primerjati z načinom dimljenja, ki smo ga opravljali doslej pri pršici. 6. Krmljenje čebel. Čebele, ki jih napade varrooa, imajo 20—30 °/o manj beljakovin. Zato odsvetujejo jesensko krmljenje s sladkorno raztopino. Čebele tedaj namreč trošijo svoje telesne beljakovine, saj v nara- vi navadno primanjkuje cvetnega prahu. Tako krmljenje zelo poslabša splošno zdravstveno stanje čebel in so zato bolj izpostavljene drugim čebeljim boleznim. Pripraviti bo treba pi-talnike ali krmilnike, v katere bomo ob pomanjkanju cvetnega prahu dodajali cvetni prah iz zaloge (kostanj). Dodajanje cvetnega prahu v jeseni se zelo obnese tudi tedaj, ko imamo gozdno medenje (1979) in krmimo čebele pozneje kot navadno. 7. Toplotne omare. Med različnimi metodami zatiranja so tudi toplotne metode, ki jih pa tu ne bi podrobneje opisoval, ker pišejo o njih v 2. številki SČ. Omenil bi le to, da imamo prav v Jugoslaviji izredne možnosti za tako vrsto zatiranja, saj imamo tako elektroniko za regulacijo kot tudi izdelovalce grelnih teles. Naši izdelovalci grelnih teles so znani tudi v tujini, kamor prodajo velik del svojih izdelkov. Zelo dobro toplotno omaro bi bilo mogoče izdelati iz hladilnikov, ki jih je na naših »odpadih« že dovolj. Ti so namreč že toplotno izolirani. Imajo že tesnjena vrata, vanje pa je prav lahko vgraditi še drugo opremo (koš, šipo za opazovanje odpadlih klopov ipd.). 8. Moč ali živalnost čebeljih družin. Pokazalo se je, da so mlade, vitalne, plodovite matice lahko dalj časa zadržale razvoj varrooze in zato je vzreja matic pomemben dejavnik v boju s tem zajedalcem. Prav tako pa so pomembne tudi vse tiste metode, ki zagotavljajo hitrejši razvoj čebeljih družin (dvomatično čebelarjenje). Čebelje družine zelo oslabijo in zalo jim mlada matica hitreje nadomesti izgube. Pomagajo tudi vsi ukrepi, ki pospešujejo razvoj (živalnost) družin. 9. Narejenci. Tudi narejenci brez zalege lahko veliko prispevajo k zatiranju varrooze. Čebelam iz narejenca, ki smo jih prej tako ali drugače očistili klopov, dodamo matičnik ali matico in družina se začne na novo razvijati brez »golazni« ali pa je klopov zelo malo. Podobno se znebijo zalege, v kateri je koncentracija klopov, tudi divje indijske čebele, ko zapustijo svoje domovanje ter si na novo zgradijo dom. Trdijo, da se med preletom na soncu očistijo še dela klopov, saj sončni žarki segrejejo temno gmoto roja in zato klopi odpadajo. 10. Čebelarska oprema. Pojav va-rrooze bo zahteval, kot vidimo, nova opravila, nove priprave in dodatne stroške zdravljenja bolezni oziroma zatiranja klopov. Ze doslej smo dejali, da je naše čebelarsko gospodarstvo na robu rentabilnosti. Zato bo nujno potrebno povečati gospodarnost čebelarjenja. Kako. Kje so še rezerve v našem čebelarstvu? Nedvomno bo treba na področju čebelarske opreme storiti več kot doslej. Nikakor se ne smemo sprijazniti s tem, da so njene cene tako visoke, da resno ogrožajo nadaljnji napredek čebelarstva. Cena panja, ki je osnovna oprema, doseže na primer v Sloveniji 6 letnih pridelkov medu v panju. Vzrok je v tem, ker premoremo danes samo po obsegu skromno obrtno izdelavo. Skrajni čas je že, da preidemo na organizirano serijsko izdelovanje čebelarske opreme in da se dogovorimo za delitev dela s tujimi izdelovalci. Tako bi prišli do opreme, ki je pri nas še ne izdelujemo (električni noži za odkrivanje rat-ja, sušilniki za cvetni prah, pribor za vzrejo matic ipd.). Pospeševati bi bilo treba inovacijsko dejavnost. Tako bi prišli do koristnih konstrukcij, ki bi bile dopolnilo proizvodnega programa čebelarske opreme. Kako nenačrtno rešujemo razvoj opreme, se zelo nazorno kaže pri prevoznih čebelnjakih. Nekateri konstruktorji so izumili zelo dobre tehnične rešitve in jih na naših razstavah pokazali vsem čebelarjem. Prav bi bilo, da bi najboljše rešitve dokumentirali in omogočili, da bi si načrte lahko priskrbel vsak, avtorju pa dali za njegov prispevek ustrezno nagrado. Če ne bomo take dejavnosti vzpodbujali, bomo lahko kmalu ukinili razstavo čebelarske opreme, ker bodo tudi tisti, ki redno sodelujejo, sprevideli, da tako ne gre dalje. Obstajajo namreč že cela območja, s katerih čebelarji na razstavah praktično ne sodelujejo več. 11. Čebelja paša. V lanskem letu je bilo opaziti velik napredek na področju opazovalne službe gozdnega medenja. Zal, gozd ni medil, razen redkih manjših območij, pa je bilo videti iz poročil, kot da služba ne deluje učinkovito. V reorganizaciji službe medenja nam bo podrobneje poročal inž. Kranjc. Lansko leto se je pokazalo — ob dobrem in neizkoriščenem medenju akacije — da lahko samo organizirana opazovalna služba zagotovi uporabne in zanesljive informacije. Zato je treba to službo razširiti tudi na opazovanje drugih mednih virov: oljne repice, akacije, mane ipd. Tudi s sajenjem medovitih rastlin capljamo na mestu. Redke akcije čebelarskih društev sicer dajejo nekaj uspehov vendar na tak način očitno ne moremo izboljšati čebelje paše v večjem obsegu. Vrtičkarstvo ostane vrtičkarstvo kljub dobrim željam in prizadevnosti nekaterih društev in posameznih čebelarjev. Razvoj čebelje paše je splošnega družbenega pomena in ne more sloneti samo na čebelarjih. Družba pa ga bo priznala samo tedaj, ko bo strokovno dokumentiran, ko bo s poskusi dokazana gospodarska pomembnost določene medovite rastline tako za čebelarstvo (med, cvetni prah, propolis) kot za gozdarstvo ali kmetijstvo. Sele tedaj, ko bo dokazan gospodarski pomen čebelarstva v celoti, bo mogoče hitreje napredovati na področju čebelje paše. ČEBELARJEVA OPRAVILA V JUNIJU ING. FRANC SIVIC V tem mesecu bodo naše čebele dosegle vrhunec v svojem razvoju, ki je sočasen s pojavom glavne paše na smreki, jelki, lipi in domačem kostanju. Naloga čebelarja je, da še naprej preprečuje nastanek rojilnega razpoloženja. Škoda bi bilo, da bi nam ravno zdaj ušle čebelje družine iz rok, ko vendar pričakujemo plačilo za svoje delo in trud. Zato redno vsak teden prestavljamo v medišče sate s pokrito zalego, matici v medišču pa dodajmo prazne izdelane sate, da bo imela dovolj pros!tora za zaleganje; Če je v naravi količkaj paše, nam bodo čebele zgradile tudi satnice in matica jih bo hitro zalegla. Začetnikom priporočam gradilni sat. Ta bo zanesljiv kazalec razpoloženja v čebelji družini. Ce bodo uporabljali tak sat, bo tudi vosek prvovrsten. Zaradi varrooze, ki se je pojavila tudi v Sloveniji, bo dobil gradilnik še dodatno nalogo. Postal bo sredstvo za biološko borbo s trdovratnim sovražnikom. Vemo namreč, da samica va-rrooe leže svoja jajčeca najraje v celice, kjer so mlade trotovske ličinke. Če to trotovino po 12 dneh, ko je zalega že pokrita, izrežemo in pretopimo, bomo uničili velik del potomstva varrooe. V ta namen si pripravimo dva gradilnika in ju izrezujemo postopoma, tako da poteče med enim in drugim izrezovanjem 6 dni. S tem postopnim izrezovanjem bomo doseg- li, da bo v panju stalno navzoča odkrita trotovina, ki jo uporabljamo kot nekakšno vabo za zajedalce. Junija imamo še veliko možnosti za vzrejo matic in za narejanje rojev. Panjem, ki so nabiti z zalego in s čebelami, lahko brez škode vzamemo 1—2 sata pokrite zalege in ju uporabimo za prašilček. Takemu panjiču moramo dodati še vsaj en mednoobno-žinski sat, približno v sredino gnezda pa mu vcepimo 1—2 pokrita matični-ka. Do jeseni se bo razvil v lepo rezervno družinico. Ker se v tem mesecu v večini krajev v Sloveniji prične glavna paša, je prav, da se začetnik nekoliko seznani tudi z medečimi rastlinami. Okrog 10. junija slišimo prva poročila o pridelkih a smreke. To zgodnje medenje povzroča mala lekanja, ki začne izločati mano najprej v nižinah, nato pa postopoma tudi v višjih legah. Računamo, da kasni medenje smreke na vsakih 100 m nadmorske višine za 3 dni. Če imamo panje ob vznožju visokega hriba, bodo imele naše čebele doglo bogato pašo. Pravi kostanj začne cveteti med 20. in 25. junijem. Spominjam se, da sem točil v Kresniških Poljanah včasih tudi po 20 kg kostanjevca na panj in to takrat, ko so se na njem pojavile ušice in prav močno izločale mano. Skoraj na vseh vrstah drevja žive določene vrste ušic, ki se nekatera leta pojavljajo posebno množično in tedaj izločijo toliko mane, da jo izkoristijo tudi naše čebele. Približno ob istem času kakor kostanj cvete tudi lipa. Mnenja o koristnosti njenega medenja so med našimi čebelarji različna, vem pa iz svojih izkušenj, da nekatera leta in v nekaterih območjih Slovenije, na primer v Posočju in v okolici Kočevja, medi in da lahko po eno dobro točenje. Hojeva leta so sicer redka, toda od vseh čebeljih paš pri nas najbolj izdatna. Medenje na hoji se začne nekako po 20. juniju in se utegne zavleči do septembra. Več o tej paši pa v naslednji številki. V majski številki sem opisal, kako preuredim svoje LR panje pred akacijevo pašo. Po končanem medenju, seveda če je bilo vreme ugodno, sta spodnji dve nakladi polni medu, zgornja pa se je medtem lepo okrepila s polegajočo zalego in matica jo je ia-legla do zadnje celice. Ce je med zrel, ga iztočim. Da bi čebele v zgornji plo-diščni nakladi ne zašle v rojilno razpoloženje, jo obrnem za 180°. Kaj sem s tem dosegel? Pašne čebele v tretji nakladi ne najdejo več prvotnega vhoda in se sprašijo skozi spodnje žrelo v medišč-ni del. Za nekaj časa je pritisk v plo-dišču popustil, kar zaduši rojilno razpoloženje. V spodnji nakladi pa se je povečala armada nabiralk, ki zelo dobro izkoristi prihodnjo pašo. V ta mediščni del lahko zdaj vcepim zrel matičnik. Mrežni okvir, ki je bil ves ta čas med drugo in tretjo naklado, pred tem prekrijem z lesonitno ploščo, da se čutijo čebele pod njo osirotele. Tako si brez posebnih težav vzredim novo matico in če staro odstranim, sem se za to leto rešil problema rojenja. Morda se zdi komu ta način čebelarjenja v LR panjih nekoliko kompliciran in zamuden. V resnici gre delo zelo hitro od rok, o čemer sem se sam prepričal v zadnjih letih. Nekoliko bolj naporno je samo ometanje čebel iz spodnjih mediščnih naklad med točenjem, ker so le-te nabite z delavkami. Toda kadar je pridelek medu dober, je tudi trud hitro pozabljen. OPAZOVALNI PANJ J02E BREGAR V zadnjih letih, ko postaja čebelarstvo in čebelarjenje vse bolj upoštevana kmetijska panoga, zlasti zaradi zdravilnih in krepčilnih čebeljih pridelkov, se je zelo povečalo število odraslih čebelarjev začetnikov in še bolj število krožkov in krožkarjev. Za spoznavanje načina življenja in dela čebel pa je izredno pomemben in skoraj nepogrešljiv opazovalni panj, ki omogoča neposredno opazovanje čebel, matice in trotov pri delu v panju. Opazovalnih panjev je več vrst. Lahko izdelamo celoten AŽ panj kot opazovalni panj tako, da mu napravimo steklene stene. Lahko naredimo tudi manjši panj s steklenimi stenami. Pri takih panjih pa bomo lahko opazovali le nekatera dogajanja in, kar je najpomembneje, matico bomo lahko neposredno opazovali le redkokdaj. Za namene pouka in seznanja- nja s čebelami in njihovim delom je najbrž še vedno najustreznejši opazovalni panj z dvema satoma AŽ mere, ki sta v panju drug nad drugim. Takih opazovalnih panjev je pri nas največ in tudi na tržišču so dokaj pogosti ali pa jih izdelovalci razmeroma hitro napravijo po naročilu. Razmeroma precej sta jih v zadnjih letih dodelila Zveza čebelarskih društev Slovenije in podjetje Medex čebelarskim krožkom po vsej Sloveniji. Nekateri čebelarji pa so si jih priskrbeli tudi sami. Tak opazovalni panj ima na obeh straneh stekleno steno in potem še vratca. Ta se morajo odpirati od zadaj naprej. Upoštevati moramo namreč, da se pri takem panju zbirajo in navdušeno opazujejo predvsem laiki in otroci, ki se pogosto boje čebeljih pikov in se pri njih tudi še ne znajo pravilno obnašati. Mnogo lažje bodo opazovali, če jih bodo od žrela panja ločila odprta vratca. K takemu panju obvezno sodi ustrezen pitalnik in dovolj učinkovita streha. Vedno, tudi v najbolj vročih mesecih, potrebuje tak panj med steklom in stranskimi vrati za opazovanje še dobro toplotno zaščito. Postavljen naj bo v senci in tako, da bo lahek dostop na obe strani panja, od koder bomo opazovali. Pri naseljevanju opazovalnega panja moramo upoštevati, da je taka oblika gnezd za čebele popolnoma nenaravna. Ce preračunamo površino obeh satov glede na površino naravno oblikovanega gnezda v krogli, bomo ugotovili, da je ta približno dva in polkrat večja. Če upoštevamo še drugo, nam bo takoj jasno, da so pogoji za življenje čebel v opazovalnem panju zelo neugodni. Naselili bomo torej tak panj z dvema satoma z zalego in veliko čebelami. Poleg tega pa bomo ometli vanj še čebele z enega ali dveh satov. Upoštevati moramo, da morajo čebele v opazovalnem panju sate zares gosto zasedati. Praviloma naselimo v panju sprašeno matico. Sate z zalego bomo ustrezno izbrali tako, da bo na njih dovolj medu in cvetnega prahu. Spodnji sat Lo-mo pri vstavljanju obrnili. Tako nam bo kolikor toliko uspelo dobiti okroglo obliko čebeljega gnezda. Pričakovati, da se bodo čebele v opazovalnem panju same ustrezno razvile, ne smemo. To se zgodi le redkokdaj in le ob najboljših pogojih v naravi. Pri tem pa upoštevajmo, da s skoraj vsakdanjim odpiranjem in opazovanjem čebele le motimo pri njihovem delu. Sami tudi vemo, kako se to lahko pozna že pri normalnih panjih, ki jih odpiramo samo, kadar je zares potrebno. To je tudi eden od vzrokov, da bomo lahko razočarani, če bomo v panju hoteli vzgojiti mlado matico. Zaradi vsakdanjih motenj bo hitro kaj narobe. Opazovalni panj bomo naselili, ko se vremenske razmere toliko uredijo, da ni več nevarnoti, da bi bil mraz več dni zapored. V večini slovenskih območij pride v poštev sredina maja, ponekod nekaj dni prej, drugje nekaj dni kasneje. Naseljen je lahko opazovalni panj nekako do srede avgusta ali pa še do tedaj ne. Ko se čebelje družine začnejo pripravljati na zimo, bomo tak panj razdrli in družinico uporabili kot rezervno družinico ali pa jo bomo naselili za prezimljenje v prašilčku. Vsega pri tem panju ne moremo opazovati, lahko pa precej. Kot pripomoček lahko uporabljamo pri tem tudi lupo. Videli bomo maitco pri zale-ganju, sproti si bomo vsak dan lahko ogledovali razvoj jajčec in ličink, delo čebel pri krmljenju, čiščenju in izdelovanju satja, če jih bomo na zgornjem satu za to napravili prostor. Opazovali bomo zaleganje mladic, gibanje čebel, ki prihajajo s paše in prinašajo medičino in cvetni prah, zaleganje trotov in še precej drugega. Vsekakor nam lahko tako opazovanje s hkratnim izdelovanjem zapiskov in skic pripomore k bistvenemu povečanju znanja o čebelah. Prav gotovo pa se bodo ob vsem tem izredno zavzeli učenci v naših krožkih. Po cele ure bodo nekateri zdržali pri opazovanju in težko bodo čakali naslednjega dne. Med vsakdanjim opazovanjem si lahko delamo označbe še na steklu. Označujemo lahko meje zalege, medu, peloda, različno staro zalego, meje novo izdelanih satov in podobno. Skupno z zapiski nam bodo take označbe izredo koristile. Zaradi že povedanega pa ne bomo mogli opazovati širjenja naravnega čebeljega gnezda, pa tudi razporeditev zalege in medu se lahko v tem panju kaj hitro spremeni. Kaže pa, da bo tak opazovalni panj dobil v naših čebelarstvih še dodatno vlogo in da se bo še bolj razširil med čebelarji. V Slovenijo prodira varrooa. Predvsem jo bomo lahko obvladovali, če jo bomo pravočasno opazili. Za ugotavljanje varrooe v panjih pa je med drugim pomemben tudi način opazovanja čebel na njiho- vi spodnji strani. Pri tem si bomo lahko pomagali z lupo. Ker je znano, da klop praviloma okuži celoten čebelnjak in ne le posamezne družine, bomo ob opazovanju čebel v opazovalnem panju lahko v precejšnji meri ugotavljali navzočnost zajedalca v našem čebelnjaku. Prav tako pa bomo tu lahko opazovali tudi obnašanje čebel in zajedalcev med dimljenjem in se v precejšnji meri prepričali o njegovi učinkovitosti. Oskrbovanje opazovalnega panja zaradi vsakdanjega opazovanja seveda ni problem, ker takoj opazimo, kaj moramo ukreniti. Predvsem moramo paziti, da imajo čebele ves čas dovolj hrane. Kolikor v naravi ne dobijo peloda, moramo tudi za to poskrbeti sami. Zelo je treba paziti, da družinica preveč ne oslabi. Ce se to zgodi, lahko zamenjamo en sat in dodamo sat s pokrito zalego ali pa dodatno ometemo vanj mlade čebele. Morda je potrebno omeniti še, da lahko v poletnih nevihtah s točo ravno toča z ropotanjem po strehi panja čebele tako vznemiri, da v večjem številu zapuste panj in jih naliv odplakne. Zato je prav, da panj še dodatno zavarujemo proti taki nesreči. Dovolj je že plast penaste gume ali stiropora. Pravilno naseljen in oskrbovan opazovalni panj lahko pripravi čebelarju in opazovalcem izredno veliko veselja in precej širi znanje o delu čebel, lahko pa je tudi lep okras. O NAPREDKU IN PRAKTIČNI GENETIKI V ČEBELARSTVU IN2. V. KRAUS Modema doba prinaša napredek v vseh vejah človeške dejavnosti. Napredek, ki ga prinaša v čebelastvo, pa ima tri osnovne smeri. Menim, da je prva in najvažnejša smer napredka čebelarstva področje genetike medonosne čebele. S pomočjo dognanj in metod moderne genetike želimo uvajati in razširjati v deželi takšno čebelo, ki bi s svojimi lastnostmi zagotavljala dober pridelek, rentabilnost reje in boljše vrednotenje Čebelarjevega dela. Z narodnogospodarskega vidika naj bi ta smer pomagala povečati hektarske pridelke tistih kmetijskih rastlin, ki jih oprašujejo čebele in to na podlagi ozke specializacije genotipov čebele za opraševanje določenih vrst poljedelskih rastlin, ki bi bile tudi mirne in ne bi ogrožale niti okolice niti čebelarja pri delu. Največji pomen za dosego tega cilja ima vzreja in selekcija matic s pomočjo umetnega oplojevanja ob nadzorovanem izvoru obeh staršev ter nadaljne zreje na podlagi naravnega parjenja potomcev teh matic v široki praksi na zanesljivih plemenilnih postajah. Druga smer napredka je v izboljšanju tehnike, tehnizacije in racionalizacije čebelarjenja vključno s popolno avtomatizacijo nekaterih delovnih nalog. To pa je široko področje dejavnosti, ki popolnoma izkorišča tehnični napredek in proces avtomatizacije v svetu. Ta tehnika je lahko na enem mestu, bolje pa je, da je premakljiva in jo vozimo tja kjer jo čebelar potrebuje. Tretja smer razvoja pa obsega v osnovi samo organizacijske ukrepe, da bi se lahko kar najbolj izkoristili vsi na- ravni viri nektarja in mane, ki so tudi pomembni za narodno gospodarstvo. Sem sodi predvsem premišljeno in dobro organizirano prevažanje čebel, seveda z uporabo najmodernejše tehnike za prevažanje čebel. To bi omogočilo enakomerno porazdelitev čebeljih družin po pasiščih, tako da bi bili izkoriščeni skoraj vsi viri nektarja in mane v naravi. Pri tem ima veliko vlogo dobro organizirana opazovalna služba medenja. Ni dovolj prevažati čebele samo na paše poljedelskih rastlin, ampak tudi na mano, malino, travniško pašo itd., tako da so pokriti s čebelami tudi kraji kjer ni čebel. Organizacijo te dejavnosti mora seveda voditi po vseh vidikih najvišje čebelarsko organizacijsko telo, ki v ta namen izvršuje določena dela. Vsaka smer razvoja modernega čebelarstva vsebuje zelo oobsežno področje dejavnosti, ki ga posameznik ne more obvladati do vseh podrobnosti. Zato je potrebno sodelovanje različnih specialistov in kar najbolj ozka specializacija. Le-to zahteva napredek v praksi in vsaki veji človeške dejavnosti. Naša specializacija sta genetika in vzreja matic. Tu prihajata v poštev zlasti osemenjevanje in dela, ki jo ta zahteva. Pri umetnem osemenjevanju smo si zadnja leta nabrali celo vrsto praktičnih izkušenj in spoznanj in to ne le v tehniki dela. kontrolnih, imamo sedaj samo insemi-kontrolih, imamo sedaj samo insemi-nirane matice v kombinacijah izhodiščnih linij. Lastnosti nekaterih kombinacij so dobro znane iz prakse, druge pa še preizkušamo. Za zdaj se nam kažejo kot najbolj storilne družine tiste, ki izhajajo iz matic generacije H2 to pomeni, da so potomci dveh inbrid-nih staršev (parjenih v sorodstvu). O njih piše inž. Vesely. Prvotne matice, ustanoviteljice linij ne živijo več. Njihove lastnosti si ohranjamo v inbrid-nih hčerkah, (parjene v sorodstvu) vnukinjah itd. Le-te so inseminirane s spermo bratov. Pri tem ne dovolimo, da bi med nje vdrla kakršna koli kri tuje linije. Če pa se to zgodi, pa ne moremo delati nobene kombinacije med temi linijami. Napravili bi grobo napako, ki bi popačila rezultate. Zato je potrebna dobra in lahko razumljiva stalna evidenca. Za izhodiščno osnovo reje se je potrebno stalno držati že preizkušenih linij. Za nadaljnjo inseminacijo ne smemo uporabljati kakršnekoli njihove kombinacije, ki bi nastala iz njih, čeprav bi bile matice te kombinacije po svoji storilnosti vrhunske! V takšnem primeru je potrebno pridobivati isto kombinacijo za široko prakso iz enakega izhodiščnega materiala. To nače- lo velja samo za inseminacijo, medtem ko pri vzreji na podlagi naravnega parjenja priporočam izhajati iz teh vrhunskih matic in na podlagi naravne selekcije izkoriščanja maksimalno he-terozni efekt. To pa samo tedaj, če izhaja vrhunska matica iz linijskih rej, torej nikakor ne iz medplemenskih hibridov. Pri linijskih rejah se namreč ustvarjajo te kombinacije matic samo ene pasme, npr. kranjica, ko oba starša pet generacij nazaj nista sorodna med seboj. Med plemenskimi hibridi so npr. kranjica, italijanska čebela. Navedel bom nekaj spoznanj iz naših izkušenj. Tri leta smo spremljali in primerjali storilnost in dolžino življenja naravno parjenih in insemini-ranih matic. Prišli smo do ugotovitve, da je storilnost enaka, dolžina življenja naravno oplojenih matic pa večja, čeprav pionirji inseminacije to zanikajo. Posebno se vidi to v tretjem letu življenja, kaže se pa že tudi v drugem. Vzrok naj bi bil v vplivu narkotiza-cije matic — pri inseminaciji in po njej. Po sedanji metodiki inseminacij-skih del (Mackensen, Ruttner in drugi) dobiva vsaka matica minimalno narkozo, dvakrat po deset minut; od tega prvih deset minut pri inseminaciji, drugih deset minut narkoze pa 24 ur pozneje in ima za posledico stimulacijo jajčnikov. Brez te večina tako inseminiranih matic ne bi zalegala ali pa šele zelo pozno. Čim prej namreč zalega mlada matica, tem več je za čebelarja v praksi vredna. Torej spi matica v narkozi najmanj 20 minut, toda avtorji inseminacije priporočajo še nadaljnjih deset. V naši praksi smo uporabljali za narkozo samo 20 minut. Večina tako umetno oplojenih matic je bila odlična in je v prvem letu prekašala naravno oplojene matice. Toda v drugem letu njihovega življenja je prihajalo v večjem merilu do tihih izmenjav. V tretjem letu jih je šla približno polovica glede na naravno oplojene matice. Direktor našega Čebelarskega raziskovalnega zavoda v Pragi nam je potrdil to dejstvo. Zato sem napravil še en preizkus. Uspaval sem dobro zalegajočo enoletno inseminirano matico, eno dveletno inseminirano in eno dveletno naravno oplojeno matico. Pri vseh je veljala domneva, da bodo normalno šle v naslednje leto, ne da bi jih čebelja družina poizkušala zamenjati. Po petih minutah narkoze je večina zalegla tudi več jajčec, ker se proces zaleganja pri matici z narkozo ne ustavi. Vse smo potem vrnili v njihove družine, kjer so normalno zalegale. Zdelo pa se mi je, da so se že na prvi pogled fizično nekoliko postarale. V vseh primerih so družine v teku meseca matice prelegle. Dve družini od njih smo z obema maticama vred prezimili, seveda oplojeni in enoletno in-seminirani. Iz tega sklepam, da je vpliv narkoze na matice negativen. Na večino njih deluje škodljivo že pred za-leganjem, toda stimulacija jajčnikov je zaželena. Vendar narkoza škoduje vsaki matici, ki zalega. Na podlagi tega smo iskali način, kako bi matice inseminirali in se izognili narkozam ali pa vsaj le-te skrajšali na minimum — največ dve minuti med uvajanjem igle s semenom — in zagotovili pri tem stimulacijo jajčnikov, to je njeno hitro zaleganje. Tako bi odpadli škodljivi plini narkoz na prezgodnje staranje matic. To sicer ni lahka naloga vendar po dosedanjih repultatih upravičeno domnevamo, da je ta problem že praktično rešen. Sicer pa je še potrebno te preizkusne matice preizkušati na daljšo dobo. Te preizkuse bomo v letu 1980 opravili v Centru za selekcijo in vzrejo kranjske čebele v Ljubljani, ki ga ima Zveza čebelarskih društev Slovenije. Pri inseminaciji je mogoče iti z genetičnega stališča in po praktični strani v več smeri. Navedel bom primer, kako je mogoče preveriti lastnosti čebel obeh generacij staršev izhodne matice zalegateljice in presoditi, katera generacija, ali po izvoru matice ali po izvoru trotov (soproga matice zalegateljice) je bolj primerna za nadaljnjo zrejo. To je bolj pomembno če gre za raznorodni material, ki se med seboj razlikuje po celi vrsti čebeljih lastnosti. Iz poplemeni-tenih matic prihajajo v poštev hibridne matice, medplemenske. 1. Fiksirati matično linijo: Od izhodne matice ustanoviteljice zredimo hčerko. To inseminiramo z njenimi brati, od nje zredimo hčerko-vnukinjo, to spet umetno oplodimo z brati njene matere in isto ponavljamo v nadaljnji generaciji pri pravnukinji. Shematično prikazano bi bilo to videti takole: CENIK MALIH OGLASOV Člani Zveze čebelarskih društev Slovenije plačajo za vsako besedo 3 din, nečlani 5 din. Fiksiranje lastnosti A matične linije Starši izhodiščne matice A lastnosti ' ;‘B lastnosti Mati ustanoviteljica — A B 5A X B — delavka A 50 l: 'o B 50 °/o (izhodiščna matica) AB 9 X 6 6 A — delavka AB ■' A Mati hčerka - 25 A, 25 B X 50 A = 75 A - 25 B Mati vnukinja ABA 9 X ö <5 A — ABA X A — 12,5 A, 12,5 B, Mati pravnukinja 25 A X 50 A = 87,5 A 12,5 B ABAA $ X 66 A — delavka — 6,25 A, 6,25 B, 12,5 A X 50 A - = 93.75 A. 6.25 B 9 — matica 6 6 — troti X — oploditev Te operacije je mogoče obvladati v teku ene zrejne sezone in pri tem ni potrebno preizkusiti posebej vsako medhibridno matico, ker je dovolj, če v naslednji sezoni preizkusimo samo čebele pravnukinje. Seveda pa se moramo zavedati, da je izpad zalege velik in da se razen tega pojavljajo tako imenovani »letalni«, tj. smrtonosni faktorji. Tako nam uspe fiksirati prvotne matične linije izhodne matice ustanoviteljice ter od nje zrediti hčerke generacije H2. 2. Fiksiranje trotovske linije izhodiščne matice: a) Če imamo še na razpolago trote, s katerimi je bila izhodiščna ustanoviteljska matica umetno opoljena, je postopek pač enostaven. Enak je postopku pri fiksiranju A, s to razliko, da ne uporabljamo bratov hčera, ampak samo trote, od katerih je bila matica ustanoviteljica osemenjena. b) Če pa nimamo več teh trotov, lahko utrdimo najprej izhodiščno matico ustanoviteljico v inbridno hčerko, zelo na hitro. Takole: Pometemo od izhodiščne matice ustanoviteljice približno 0,5 kg »mladic«. »Letalke« med njimi pustimo, da odletijo, preostale »mladice« pa naselimo na 3 samo trotovske sate, ki so samostojen oddelek. Postavimo ga daleč od čebelnjaka in ga krmimo s testom iz medu in sladkorja in surovim jajčnim beljakom. V tem brezmatičnem oddelku začnejo trotovke polagati trotovska jajčeca v trotovske celice. Od njih zaležene trotovske sate dajemo zredit v sezoni normalnim družinam v medišča nad matično rešetko. Poleg tega sata dodamo na vsaki strani sat z odkrito zalego delavk in z mladicami. Matica te družine ostane seveda v plodišču pod matično rešetko. Skrbeti moramo tudi. da v medišče ne pride kak trot in tudi ne kaka trotovska zalega iz te družine Trote iz takega trotovskega sata pustimo, da se izležejo v medišču, onemogočimo jim nato izlet ter jih po dveh tednih, potem ko so se izlegli, odvzemamo za inseminacijo hčera izhodiščne matice ustanoviteljice. Tako v bistvu inbredno fiksiramo lastnosti čebel izhodiščne matice v razmerju A : B = 1:1. Tako prenašamo v zelo kratkem času nadaljevanje enake generacije čebel izhodiščne matice in se šele potem lotimo metode, ki je doslej v praksi še niso uporabljali. Zredimo nekaj hčera matice na podlagi metode dvojnega cepljenja. Ko so te matice stare približno šest dni, si med njimi izberemo najboljšo in za čebele najbolj privlačno. Iz izkušnje namreč vemo, da se čebele pri neoplojenih maticah približujejo večinoma samo določenim maticam, medtem ko druge zapuščajo. Zapuščena matica ni nujno, da je najmanjša, dogaja se tudi nasprotno. Za čebele je privlačna — atraktivna — tista neoplojena matica, ki ima največ jajčnih cevčic. To so torej takšne matice, ki so bile za-ležene na najmanjših ličinkicah ali ra jajčecu. Zato so rojilne matice za čebele vedno bolj privlačne kot pa tiste, ki so bile umetno zrejene. Za naš namen si izberemo med temi atraktivnimi hčerami izhodiščne matice tisto, ki je največja, da bomo imeli večje jamstvo za uspeh inseminacije in da se bo njena semenska mošnjica — spermateka — maksimalno napolnila. Prvotno izhodiščno matico ustanoviteljico usmritmo v kloroformu, nakar ji odvzamemo njeno spermateko Z vsebino le-te, tj. s spermami iz njene semenske mošnjice inseminiramo izbrano matico hčerko. Tako pridemo do razmerja lastnosti AB X B = 25 A in 75 °/o B. Semenčice — sperme v semenskem mošnjičku matice živijo namreč tudi nekaj dni po smrti matice, zato jih lahko uporabimo za nadaljnjo inseminacijo. Od njih insemi-nirana matica zalega približno eno leto oplojena jajčeca v družini. V sezoni, pa tudi zunaj nje, je mogoče iz nje zrediti veliko hčera. Zato je dobro, če jo v sezoni damo v oddelke, kjer lahko zalega samo omejeno. Tako podaljšamo njeno dolgoživost. Samo po sebi je umevno, da je ta metoda v principu laboratorijska, toda tam kjer umetno inseminiramo, so gotovo ustvarjeni tudi pogoji za to, da to lahko delamo. Prvič sta jo realizirala Cale in Cowen leta 1964, nam pa je to uspelo leta 1979 v dveh primerih od treh preizkusov. Ce želimo to preizkusiti s kakovostnim materialom, je potrebno, da imamo dovolj prakse v osemenjevanju. Glavno je, da znamo odvzeti seme iz spermateke usmrčene matice in da nam to uspe, tako da j ’ tveganje kar najmanjše. Za večji uspeh in lažje delo razredčimo vloženo seme v odvzeti spermateki s ca. 1 mm3 natrijevega klorata — 0,93 "/o NaCl. Fiziološka raztopina ne uničuje sperme in tudi ne škoduje matici pri procesu napolnjevanja spermateke ter nadomešča sluz, ki samo v neznatni meri pride v spermateko. Ce se odločimo za to metodo, si moramo najprej zagotoviti iz kakovostnega materiala inbredne hčere, nakar ne smemo dolgo čakati, ker se zaloga semenčic z vsakim letom matici ustanoviteljici zmanjšuje. Rejcem matic na podlagi naravnega parjenja pa priporočam zgoraj opisani način reje trotov s pomočjo trotovk. Pri inseminaciji v sezoni 1979 so bile izgube matic še ne celih 6 °/'o, koncc julija pa so se te izgube že povečale na 15 °/o in v avgustu celo prek 25 °/o. Slo je za izgube zaradi t. i. r-zamašitve«, tj. zaradi tega, ker postopek napolnjevanja spermateke po inseminaciji ni potekal uspešno. Takšna situacija se nam je ponovila v istem letnem času tudi v prejšnjih letih, pa tudi, če je šlo za matice, ki so bile v neživalnem plemenilčku, ali pa v močnejšem oddelku. Iskali smo vzroke. Enega smo videli v obdobju poznega poletja, ko čebele na splošno nimajo dobrega odnosa do matic. Toda to se nam ni zdel glavni vzrok. Zato smo se lotili redčenja sperme, nakar so tako umetno oplojene matice zalegale normalno in so se izgube zmanjšale. Kljub temu pa moramo to še preizkusiti v letu 1980. Večje izgube matic v obdobju po sv. Ani, tj. 26. julija, so posledica nizkih nočnih temperatur. To velja ne samo za inseminirane matice, ampak tudi za matice, naravno parjene v tem času. Praktičen zaključek iz tega pri inseminaciji je bodisi omenjena priprava sperme ali pa, da plemenilke zvečer po inseminaciji matic zapremo in jih imamo dve noči v termostatu pri temperaturi prek 30“ C, največ pa 35° C, v teku dneva pa jih damo na isto mesto. Tako se izgube tudi bistveno zmanjšajo. Najbolj realna rešitev v praksi pa bi bila, da bi zrej li- li matice samo v sezoni, od polovice maja do polovice julija. Izpolniti to zahtevo v praksi je često teže kot ukrepati tako, da bi bilo mogoče nadaljevati rejo tudi v avgustu. Obstaja še veliko majhnih proble- mov in pridobljenih izkušenj v praktični genetiki, o katerih bi bilo mogoče še pisati. Z genetičnega stališča pa je potrebno da se vedno zavedamo glavnega načela, da na kvaliteto družine, to je njenih lastnosti, vpliva samo izhodiščni material reje, nikakor ne samo tehnika te reje. Tehnika reje vpliva nasproti temu samo na kvaliteto matice, na njeno fizično in zdravstveno stanje, na njeno storilnost, dolgoživost in podobno. Menim, da je v tem razmišljanju in kratkem predajanju izkušenj še veliko snovi za razmišljanje. E.M.FVCHS SPEZIALHAUS FÜR NEUZEITLICHE BIENENZUCHT IMKEREIBEDARF Telefon (04222) 49 236 A-9061 Klagenfurt - Wölfnitz - Felsenschmiedgasse 19 etS ÖSTERREICH REPRÄSENTANZ Ihnm&s fus B P. n' 2 - 45450 FAY-AUX-LOGES Vsem čebelarjem sporočamo, da smo prevzeli zastopstvo znane francoske firme Thomas. V skladišču pri Celovcu v Wölfnitzu imamo na zalogi kompleten asortiment, predvsem 86 vrst točil, stroje za odkrivanje satja, stiskalnice za satnice, posode za zorenje medu, razna sita, naprave za polnjenje kozarcev od 5 g do 5 kg, vse vrste orodja, sušilce za cvetni prah, plemenilčke iz stiropora, panje raznih tipov in patentirane plastične kasete za pridobivanje medu v satju. Vsi jugoslovanski kupci, ki sami prevzamejo blago, dobe 10 °/o popusta. Skladišče je odprto od ponedeljka do sobote od 7. do 19. ure, v nedeljo od 7. do 12. ure. Zahtevajte naš cenik. Vsak čebelar lahko skladišče neobvezno obišče. Wölfnitz leži 7 km severozahodno od Celovca ob zvezni cesti v smeri proti Feldkirchnu. r E. M. FUCHS A - 9061 Celovec — Wölfnitz Specialna trgovina za sodobno Felsenschmidgasse 19 čebelarstvo Telefon: (4222) 49 236 VII. letnik 1980 Številka 6 bilten medex exp.-imp. delo na domu in d. e. kooperacija Potreba za intenzivnejšim razvojem slovenskega čebelarstva narekuje, da se čebelarstvo kot pomembna gospodarska dejavnost vključi v srednjeročni plan razvoja SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Da bi lahko prišli do osnov za izdelavo samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja čebelarskega gospodarstva Slovenije, smo v Medexu izdelali tri dokumente: — Analizo razvojnih možnosti, — osnutek predloga samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja čebelarskega gospodarstva Slov enije do 1985 in — predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v Poslovno skupnost za čebelarsko gospodarstvo Ljubljana. Vse tri dokumente smo poslali vsem organizacijam združenega dela in drugim institucijam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali z znanstveno raziskovalnim delom s področja čebelarstva, ravno tako pa tudi članom sveta za kmeijstvo pri Republiški konferenci SZDL. Po prejetih prip ombah, dopolnitvah in spremembah na osnutek predloga samoupravnega sporazu ma, bo komisija predvedenih podpisnic izdelala kočni predlog sporazuma, ki bo pos lan vsem udeležencem v čebelarskem gospodarstvu v sprejem. V nadaljevanju objavljamo del progra ma, kot je obdelan v Analizi razvojnih možnosti. V naslednjih številkah bomo poskusili objaviti kaj več. PROGRAM RAZVOJA ČEBELARSTVA SLOVENIJE V OBDOBJU 1981—1985 1. Splošne ugotovitve Na osnovi analize stanja čebelarskega gospodarstva Slovenije zaključujemo, da jugoslovansko kakor tudi slovensko čebelarstvo v povojnem razdobju stagnira. Iz predlogov vidimo, da se čebelarsko gospodarstvo glede števila panjev in skupne ^proizvodnje medu skoraj ne spreminja, nekoliko je naraslo le število panjev, medtem se proizvodnja spreminja v glavnem zaradi različnih letin medenja. Slovensko čebelarstvo je v primerjavi z ostalim čebelarstvom v Jugoslaviji bolje organizirano, tako glede števila panjev na čebelarstvo na 1 ha poljedelske površine, kakor tudi po donosu na panj. Bistvene spremembe zapažamo v strukturi čebelarstva in v organiziranosti čebelarjev. V zadnjih petih letih močno naraščajo organizirani čebelarji, ki z Medexom sklepajo delovno razmerje ali pa sklepajo pogodbe o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju. Pri teh čebelarjih močno narašča število panjev, izboljšuje se tehnologija čebelarjenja, proizvodnja čebeljih pridelkov se bistveno povečuje, predvsem raste proizvodnja cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa. Proizvodnja omenjenih čebeljih pridelkov ni odvisna od letin medenja, zato za čebelarje predstavlja redni vir dohodka. Socialna varnost, ki jo imajo organizirani čebelarji, zagotavlja in daje tem čebelarjem vso možnost usmeritve svojega dela in sredstev v nadaljnji razvoj svojega čebelarstva. Tako smo v zadnjih letih prišli do nove poklicne dejavnosti — čebelarjenja. Ugotovitev, da potrošnja medu in ostalih proizvodov na osnovi čebeljih pridelkov, ki sicer zadnja leta narašča, še vedno zaostaja za potrošnjo v zahodnoevropskih državah, saj je v Jugoslaviji manjša od 0,5 kg na prebivalca, kaže, da mora med postati pomembnejši prehrambeni artikel. Ze ob sedanji potrošnji do- mača proizvodnja medu za dobro polovico zaostaja za potrošnjo, kar nadomestimo z uvozom medu in ostalih čebeljih pridelkov. Sedanja velika deficitarnost čebelarske proizvodnje ob nezadovoljivi količini potrošnje zahteva, da sprejmemo odločne družbenoekonomske mere, da se čebelarska proizvodnja bistveno poveča. Proizvodnjo medu moramo v Jugoslaviji podvojiti za sedanji obseg potrošnje, pri enkrat večji potrošnji pa moramo proiz- vodnjo povečati za trikrat. Ob takšnem obsegu proizvodnje bi šele nadomestili uvoz. Jugoslavija pa ima naravne pogoje proizvajati čebelje pridelke tudi za izvoz. Cilj je mogoče doseči v dolgoročnem obdobju, v obdobju do konca leta 1985 pa se moramo vsaj približati nadomestitvi uvoza z lastno proizvodnjo in izvoziti toliko kvalitetnih končnih prehrambenih proizvodov na osnovi čebeljih pridelkov, da bomo lahko uvoz deficitiranih surovin kompenzirali z izvozom. 2. Program proizvodnje čebeljih pridelkov a) Čebelarstvo SR Slovenije 1981—1985 1979 Povprečje 1985 Povprečje Inde A. ČEBELARJI Število čebelarjev 7.700 8.000 103 Organiz. čebelarji — kooperanti 28 100 357 Organiz. čebelarji — kooperanti 637 1.000 156 B. PANJI St. panjev skupaj 120.000 16/č 160.000 20/č 133 Panji čebelarjev delavcev 3.025 108/č 15.000 150/č 495 Panji čebelarjev kooperantov 32.617 51/č 50.000 50/č 153 Družbeni sektor 600 — 1.000 — 166 Neorganizirani čebelarji 83.758 12/č 94.000 14/č 112 1979 Povprečje 1985 Povprečje Indeh C. PROIZVODNJA v kg Med 840.000 7 kg/p 2,600.000 16 kg/p 309 Med v satju 680 — 5.000 735 Cvetni prah 12.000 0,1 kg/p 24.000 0,15 kg/p 133 Matični mleček 600 — 2.000 — 333 Propolis 1.200 1 dkg/p 2.400 1,5 dkg/p 200 Vosek 18.000 15 dkg/p 24.000 15 dkg/p 133 Matice 3.000 — Strup — — Pri projekciji povečanja števila čebelarjev, števila panjev in proizvodnje čebeljih pridelkov v letu 1985 v primerjavi z letom 1979 izhajamo iz realnih možnosti slovenskega čebelarstva, da v naslednjem srednjeročnem obdobju več kot podvoji fizični obseg proizvodnje. Stanje čebelarstev in panjev v letu 1979 je dejansko takšno kot ga prikazujemo, količinski obseg proizvodnje v letu 1979 pa je računan po normativih možne proizvodnje, dejanska proizvodnja pa je bila v tem letu nižja. Pri povečanju števila čebelarstev planiramo majhno poveča- nje, pač pa predvidevamo bistveno spremembo v strukturi čebelarjenja v korist večanja specializiranih oziroma poklicnih čebelarjev (delavcev TOK, sedaj delavcev na domu) in večanja organiziranih čebelarjev. Pri teh se bistveno veča tudi število panjev, tako da bo skupno povečanje v 5-letnem obdobju doseglo tretjino sedanjih panjev. Povečanje panjev pri organiziranih čebelarjih in seveda samo povečanje organiziranih čebelarjev omogoča, da lahko fizični obseg proizvodnje več kot podvojimo. Povečanje števila organiziranih čebelarjev — delavcev na domu — pomeni dodatno zaposlovanje kmetov ali delavcev povratnikov, predvsem na nerazvitih kmetijskih področjih, zadržuje odliv kmetov iz vasi itd. Pri izračunu obsega proizvodnje v letu 1979 se poslužujemo normativov za proizvodnjo posameznih vrst čebeljih pridelkov, ki jih obstoječi tehnologiji čebelarjenja »uporabljamo« pri povprečnih letinah: — Med: Za izračun donosa medu smo vzeli večletno povprečje donosa na panj. Dejanski donosi so odvisni od letin medenja in od načina čebelarjenja s prevoznimi čebelnjaki. V kolikor čebele prevažamo na medonosne paše, lahko dosežemo visoke donose. Pri organiziranem čebelarjenju je selitev čebel nujna. — Cvetni prah: Pri sodobnih panjih lahko z vgraditvijo osmukalcev dosežemo proizvodnjo cvetnega prahu od 1 do 3 kg na panj. Za naše izračune, ker večina čebelarjev še nima vgrajenih osmu- — Med: 2,600.000 kg po 40 din — Med v satju: 5000 kg po 90 din — Cvetni prah: 24.000 kg po 160 din — Matični mleček: 2000 kg po 7500 din — Propolis: 2400 kg po 1300 din — Vosek: 24.000 kg po 120 din Vrednost neposredne čebelje proizvodnje kalcev, jemljemo spodnjo mejo, to je 1 kg cvetnega prahu na panj. — Matični mleček: Pri specializirani čebelarski proizvodnji lahko proizvedemo do 20 dkg matičnega mlečka na panj. Proizvodnja je mogoča le v urejenih čebelnjakih in delovnih prostorih, ki odgovarjajo higiensko-tehničnim predpisom. Za naš izračun jemljemo spodnjo mejo 5 dkg na panj. Za večjo proizvodnjo je potrebna sodobna tehnična oprema. — Propolis: Za normativ prozivodnje propolisa smo vzeli 1 do 1,5 dkg na panj, možno pa je doseči proizvodnjo tudi do 3 dkg na panj. Čebele nanašajo propolis predvsem na stare panje, za sodobno čebelarjenje oz. proizvodnjo propolisa bo treba v panje vgraditi posebne dele (sita, mreže ali podobno), ki jih bodo čebele polnile s propolisom. — Vosek: Za povprečni normativ proizvodnje voska na panj jemljemo 15 dkg na panj. 104,000.000 din 450.000 din 3.840.000 din 15,000.000 din 3.120.000 din 2.880.000 din 129,290.000 din Vrednosti proizvodnje matic in čebeljega strupa nismo računali Ce računamo, da so posredne koristi opraševanja v kmetijstvu 10-kratne, bo znašala korist čebelarjenja v letu 1985 1.422,190.000 din. Koristi iz naslova predelave čebeljih pridelkov nismo računali, del teh koristi bi lahko videli v planiranem poslovnem rezultatu Medexa. c) Ocena stroškov proizvodnje čebeljih pridelkov Pri oceni stroškov proizvodnje izhajamo iz izračuna stroškov za čebelnjak s 50 panji z vsem potrebnim čebelarskim priborom. Za letni izračun stroškov upoštevamo 10 Vo amortizacijo naložbe in ocenjene stroške čebelarjenja, ki nastopajo v proizvodnem letu. Vrednost naložb je izračunana na osnovi sedanjih cen repromateriala, stroške čebelarjenja pa ocenjujemo na osnovi izkušenj čebelarjev. Pri porabi 20 kg sladkorja na panj za hrano čebel smo vzeli ceno 9 din za kg sladkorja, kar pomeni ca. 30 "/o regresa na tržne cene sladkorja. Vprašanje regresa za sladkor je posebno področje, ki ga bo treba sistemsko rešiti. Kom. Naziv materiala Znesek din 1 Čebelnjak za 50 panjev 35.000 50 A2 10 satnic z osmukalnikom 93.500 50 Čebeljih družin na satju 32.500 Čebelarski pribor 33.300 din 1. Najemnina zemljišča za čebelnjak s 50 panji na leto 1.600 2. Satnice 15 kg 2.700 3. Sladkor 20 kg na panj 9.000 4. Prevozi na paše ca. 500 km 5.000 5. Najemnina za pasišče in pomoč pri prevozu 3.000 6. Zavarovanje 3.000 7. Stroški osebnega prevoza na pasišče 1000 km 4.000 Skupaj 28.300 Rekapitulacija letnih stroškov čebelarjenja s 50 panji 19.430 din 28.300 din 47.730 din A. Amortizacija naložb v 10 letih (10 Vo) B. Letni stroški čebelarjenja Skupaj Letni stroški čebelarjenja z 1 panjem so 955 din. V programu proizvodnje čebeljih pridelkov čebelarstva SR Slovenije do leta 1985 predvidevamo povečanje števila panjev za 40.000, obenem tudi povečanje donosov po panju za vseh 160.000 panjev. Pridobitev novih 40.000 panjev z vsem potrebnim čebelarskim priborom bo po izračunu naložb za čebelnjak s 50 panji zneslo skupaj 155,440.000 din. Investicijsko naložbo za 40.000 panjev ali 800 čebelnjakov po 50 panjev z vso potrebno opremo v znesku 155.440 din, bo potrebno v celoti kreditirati, čebelarji bodo svoj investicijski delež vlagali v modernizacijo obstoječega fonda čebelarstva, to je v izboljšanje tehnologije, zamenjavo dotrajanih panjev in ostalega pribora, gradnjo čebelnjakov in prenosnih čebelnjakov itd. Ravno tako bodo čebelarji sami pokrivali stroške čebelarjenja, ki znašajo za 50 panjev letno 47.730 din. Ocena letnih donosov čebeljih pridelkov za čebelnjak s 50 panji Ocena donosov je računana po povprečnih normativih donosov za celotno čebelarsko gospodarstvo, razen pri cvetnem prahu, kjer zaradi vgrajenih osmu-kalnikov računamo na 2 kg. Računamo lahko, da bi bili donosi v sodobno organiziranem čebelnjaku, kot izhaja iz prikaza naložb, znatno večji kot kaže naš izračun. Vrsta pridelka Panji Količina v kg Normativ po panju Din med 50 16 kg 800 32.000 med v satju 50 3 kg 150 13.500 cvetni prah 50 2 kg 100 16.000 matični mleček 50 5 dkg 2,5 37.500 propolis 50 1,5 dkg 0,75 975 vosek 50 15 dkg 7,5 900 Skupaj 100.875 Izračun kaže, da čebelarjenje s 50 panji pri letnih stroških čebelarjenja, ki znašajo skupaj 47.730 din in pri dokaj nizkih donosih, kot smo jih določili z nor- mativi, prinaša 100.875 din ali 53.145 din čistega dohodka za nadomestilo za vloženo delo. POROČILO O DELU 29. REDNEGA OBČNEGA ZBORA ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Delegati na letnem občnem zboru ZČDS Občni zbor je bil že drugič zapored v Ljubljani v veliki dvorani Regionalne zdravstvene skupnosti. S tem smo prekinili tradicijo, saj so bili v preteklosti občni zbori na Brdu pri Lukovici. Pobuda, da naj bodo občni zbori v Ljubljani je prišla s terena, zaradi boljše prometne povezave. Udeležba delegatov je bila dobra, saj se je zbora udeležilo 75 °/o delegatov. Občni zbor je odprl predsednik ZČD Slovenije Dušan Švara in pozdravil navzoče, predvsem pa goste: predsednika zadružne zveze Slovenije Andreja Petelina, predstavnika hrvaške zveze čebelarjev Mirka Brenceta, predstavnika republiške veterinarske uprave tov. Kopitai-ja in predstavnika SZDL tov. Glinška. Po otvoritvenem in pozdravnem govoru predsednika ZČD Slovenije je občni zbor poslal telegram tov. Titu z željami za čimprejšnje okrevanje. Podelili smo tudi odlikovanja Antona .Janše I. stopnje, in sicer tovarišem: Jožetu Javorniku, član ČD Barje, Tomažu Lukmanu, članu ČD Središče ob Dravi, Francu Šlandru, članu ČD Celje. Po slavnostnem začetku in podelit- vi odlikovanj je občni zbor pričel redno delo. Soglasno so bili izvoljeni organi občnega zbora, potrjen in sprejet je bil sledeči dnevni red: 1. Poročilo o delu ZČDS 2. Poročilo o delu nadzornega nd-bora 3. Razprava o poročilih 4. Razprava in potrditev letnega zaključnega računa 5. Predlog sprememb in dopolnil Pravil ZČDS 6. Pooblastilo občnega zbora izvršnemu odboru za določitev članarine za leto 1981 7. Pooblastilo občnega zbora izvršnemu odboru za izdelavo finančnega in delovnega načrta 8. Volitve 9. Prodaja ClC 10. Razno Poročilo o delu je podal predsednik ZČD Slovenije Dušan Švara in seznanil delegate z aktivnostjo organizacije, to je predvsem z izgradnjo in namenom Selekcijsko-vzrejnega centra za kranjsko čebelo, s kadrovsko okrepitvijo, dobavo sladkorja za krmljenje čebel, ureditvijo naslovnika članov, z borbo proti nevarnemu zaje-dalcu varrooi in z izdajateljsko dejavnostjo. Poročilo predsednika ZCDS tov. Dušana Švare Poročila posameznih komisij so bila priložena gradivu za občni zbor in jih nismo posebej brali. Poročilo nadzornega odbora je podal dr. Jože Beniger. Poročila ugotavljajo, da je materialno in finančno poslovanje vzorno in da je gospodarjenje dobro in smotrno. Po poročilih se je razvila plodna diskusija. V naslednji točki dnevnega reda je občni zbor obravnaval zaključni račun, ki je bil potrjen in sprejet. Sprejet je bil tudi sklep, da se pooblasti izvršni odbor za določitev članarine za leto 1981 in da izdela delovni in finančni program. Obravnavali smo osnutek pravil, ki jih je občili Delegat CD Kočevje tov. Anton Šercer Delegat Maks Kurent iz Trebnjega je pozval čebelarske organizacije k sodelovanju pri ureditvi kapele in groba Petra Pavla Glavarja. Da bi ta akcija uspela, si veliko prizadeva CD Trebnje, ki je tudi iniciator te akcije zbor potrdil in sprejel in bodo objavljena v eni od prihodnjih številk revije Slovenski čebelar. Sledile so volitve predsednika ZCDS, IO, NO in častnega razsodišča. Predog je izdelala kandidatna komisija. Volitve so bile javne. Izvoljeni so bili tile tovariši: predsednik ZČDS: Dušan Švara člani izvršnega odbora: Stanko Mlinarič Miha Burger Koloman Korpič Peter Hočevar Jože Hribar Anton Šercer Milan Vajda Mirko Brložnik Franc Kolenc Anton Rozman Severin Gomajer Rudi Triler Anton Iaria Anton Sedmak Franc Javornik Anton Rems Stane Sadar Franc Češnovar člani nadzornega odbora: Stane Todori (predsednik) Janko Belec Ivan 'Horvat Branko Vodopivec Maks Avšič Člani častnega razsodišča: Anton Novak (predsednik) Nande Javornik Vlado Ločniškar Janko Janežič Jože Šlander Sledila je deseta točka dnevnega reda, to je prodaja ČIC. Razvila se je zelo burna razprava in izoblikovala sta se dva tabora, od katerih je bil eden za prodajo, drugi proti. Končno je bil soglasno sprejet sklep, da novi izvršni odbor izdela predlog prodaje in ga da v javno razpravo vsem članom organizacije. Na osnovi javne razprave naj se člani organizacije pismeno izjasnijo. Občni zbor smo sklenili ob 14.45. UDK 638.132 ZAČNIMO ŽE LETOS IZBOLJŠEVATI ČEBELJO PAŠO Deccmbra leta 1951 je generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela sporazum med OZN in svetovno meteorološko organizacijo, na podlagi katerega je svetovna meteorološka služba kot organizacija postala specializirana agencija Združenih narodov. V Ženevi je sedež svetovne meteorološke organizacije. Združuje 147 držav, ki proučujejo vreme in vremenske spremembe. Med njimi je tudi Jugoslavija. Svetovni meteorološki dan je vsako leto 23. marca, a letošnje leto je posvečeno obširnemu vremenskemu eksperimentu, posebno pozornost pa bodo vremenoslovci letos posvetili vprašanju nadaljnjega preučevanja vremenoslovja. Ugotovili bi radi, do kašne meje je mogoče natančneje napovedati vreme in kakšne so klimatske spremembe. To je izjemnega pomena za ves svet, predvsem pa za svetovno gospodarstvo. Na temelju dolgoročnih napovedi se bodo v dalj-nji bodočnosti posamezne regije in celo države lahko dogovarjale o gojenju in setvi raznih kultur na posameznih delih naše celine in po drugih celinah naše svetovne oble. Ker preučevanje vremena še vedno ni postalo področje najširše javnosti, si svetovna meteorološka organizacija prizadeva, da bi posamezne vlade sveta v vremenoslovju videle izključno javno službo, namenjeno vsakdanjim potrebam. Vremenoslovje kot znanost vse bolj uporablja znanstvene metode. Težnja te vsekakor pomembne znanosti pa je, da izdela poseben model, na podlagi katerega bi bilo možno bolj natančno in za dalj časa vnaprej napovedati vreme in vremenske spremembe. Zaradi tega vremenoslovje vse bolj uporablja posebne matematične metode, ki jih je že nekdaj nakazal Richardson. K hitrejšemu razvoju vremenoslovja je pripomogla tudi znanstveno-teh-nična revolucija. Raketna tehnika, ki se je razvila šele po zadnja vojni, in računalniki so omogočili izstrelitev posebnih meteoroloških satelitov, ki pošiljajo na zemljo pomembne podatke o procesih v našem podnebju. Brez tehnološke revolucije danes vsekakor ne bi imeli svetovnih vremenskih opazovalnic. Znanstveniki so mnenja, da bi bilo idealno, če bi takšne opazovalnice (le-te dajejo podatke o temperaturi, pritisku, vlažnosti, hitrosti vetra, o padavinah itd.) bile med seboj oddaljene ne več kot 500 km in bile razmeščene po celi zemeljski obli. Doslej namreč še ni mogoče dati natančnejših napovedi vremena, ker znanstveniki še vedno nimajo na voljo dovolj podatkov. Več natančnejših podatkov pomeni tudi hitrejše in natančnejše napovedovanje vremena. Več tisoč postaj, ki uporabljajo med drugimi tudi podatke zemeljskih satelitov, je že sedaj razporejenih po našem planetu. Te postaje dajejo vsake tri ure prek svojega radijskega omrežja poročila o vremenu in tokovih, ki vladajo pri njih. Meteorološke službe vnašajo vse podatke v svoje zemljevide in na podlagi njih dajejo vremenska poi'očila. Poročilo je toliko bolj točno, kolikor krajši je rok, a vse manj točno, kolikor je daljša vremenska perioda. Iz povedanega vidimo, da se nam v bližnji prihodnosti obetajo tudi napovedi medenja, vendar je vreme le eden, ne pa edini podatek, katerega potrebuje čebelarstvo za napoved medenja. Te napovedi lahko čebelarji res s pridom izkoristijo, ker je v čebelar- stvu ves uspeh odvisen le od vlage in toplote. Sicer pa je še vedno velika in nedognana uganka, kdaj in kakšna bo paša, od katere čebelar pričakuje glavni dohodek. Pri tem nam je veliko stvari jasnih, še več pa jih je nejasnih, zato napoved medenja zelo zanima slehernega čebelarja. Medenje je odvisno od vlage v zemlji, posebno pri travniških rastlinah in pašah. Da pa bomo pašo izkoristili, je odvisno od lepega in ugodnega vremena v času cvetenja. Pri lesnih rastlinah je medenje odvisno od obilnosti paše v preteklem letu. Nas pa ne zanima samo, ali bo medilo, ampak tudi kdaj se bo medenje začelo. Da bo medenje obilno, morajo biti pogoji — toplota in vlaga — takšni, da je življenje rastlin normalno in da je rast pospešena. Toplota je odvisna od letnega časa, vendar tudi v kratkih obdobjih zelo niha. Klimatski pogoji niso vsako leto ugodni. Marsikatero leto je deževno in hladno. Toplih obdobij žal ne moremo še napovedati, včasih niti za nekaj dni, kaj šele za nekaj mesecev vnaprej. Z vlago pa je drugače. Vlaga se zadržuje v zemlji po nekaj mesecev, zlasti v zimskem času, kar pa je odvisno od več ali manj padavin v tem času. Če v času zime ni bilo padavin in tudi spomladi ni deževalo, bo travniškim rastlinam primanjkovala vlaga, ker imajo le-te plitvo korenine. Zaradi tega imamo slabo travniško pašo le takrat, ko je suha zima in april brez dežja. Medenje otave, žepka in jesenske rese je odvisno od količine dežja poleti. Zavedati se moramo, da tudi na manjših razdaljah niso padavine vedno enake. Le če kopljemo, lahko ugotovimo vlažnost zemlje. Dvajset centimetrov razmočene zemlje zagotavlja pašo za dva tedna, če je vreme ugodno v vsakem primeru od naštetih. Drevje ima globoko korenine in vpliv suše ni tako velik kot pri travnatih rastlinah. Na medenje drevesnih rastlin vpliva medenje lanskega leta. Drevo, ki letos medi, porabi svoje zaloge sokov-nih hranil za semena in plodove ter ne more ustvariti cvetov in plodov v naslednjem letu. Zaradi tega naslednje leto ne more mediti ali pa medi manj. Ta pojav opazimo posebno pri sadnem drevju. Tam kjer akacija medi obilno, naslednje leto ne bo medila ali bo medila slabo. Akacijevi cvetni popki ob hudem zimskem mrazu in zgodnjih spomladanskih pozebah odpadejo ali postanejo »glugi«. Ce so popki v prerezu v sredini črni in vejice na konceh zgrbančene, pomeni, da jih je poškodovala zima in slana. Kadar popki popolnoma odpadejo, rastlina zopet ozeleni in nastavi nove popke. Cvetovi so redki. Cvetejo pozneje ali, kolikor je meni znano, ne medijo. Nikoli še nisem opazil, da bi takšne cvetove akacije čebele obletavale. Na višjih legah so temperature nekoliko višje in tam veje sapa v še tako tihi in mirni noči. Po navadi tam akacija ne zmrzne in ne pozebe. V takih letih lahko izkoristimo pašo v višjih legah, vendar ne pričakujmo od teh paš kaj obilnega. Tam ponavadi čebele berejo le za sebe. Gorski svet ni primeren za akacijo in njeno medenje. Akacija medi tam, kjer je dosti talne vode. S svojimi dolgimi koreninami jo doseže tudi nekaj metrov globoko. Tudi po sušnih letinah je nevarnost, da akacija pomrzne. Vejice in popki ne morejo zaradi pomanjkanja hrane oleseneti in dozoreti. Pri takšnih vremenskih pogojih pozeba nastopi tudi v milih zimah in najmanjših slanah. Pogoj za medenje lipe je topli in soparni, z vlago nasičeni zrak ponoči in podnevi brez slehernega vetra. Tudi kostanj ob takih dneh zelo dobro medi, če ni padavin, ki bi izprale cvetove. Povzročitelje gozdnega medenja, ki so v glavnem lahnide in lekanije ali kaparji, opazimo navadno zelo zgodaj. Lahnide so gibljive užice. Prezimijo kot jajčeca. 2e konec marca se izležejo ušice. Celo leto jih je okrog 4 do 7 generacij. Lekanije ali kaparji pa so večji del svojega življenja za stalno pritrjeni na skorjo vej, debel ali korenin, v glavnem pa v zgibih vejic smrek in hoje. Mravlje nam najbolj pokažejo pot do teh kaparjev in po množini teh lahko napovedujemo pašo, ki pride vsake tri ali štiri leta, če so izpolnjeni še ostali pogoji me- denja. Nerazumljivo mi je, zakaj so včasih pri gozdnih pašah pokapani vsi gozdovi in vsa podrast v teh gozdovih, toda čebele se ne zmenijo za vse to in nič ne berejo, drugič pa skoraj ni opaziti po listju nobene mane in imamo rekordne donose. Še enkrat bi rad povedal, da je napoved medenja še vedno velika uganka in v glavnem za nas čebelarje praktike »španska vas«. Veliko o tem že znamo, slutimo in govorimo — vendar še dolgo ne bomo vedeli o tem, kar nas zanima in vleče. OBVESTILO SLOVESNA OTVORITEV CD POLHOV GRADEC 29. 6. 1980 ODPADE ZARADI STABILIZACIJE. DOM BO ZA JAVNOST ODPRT, PROSLAVA V ZVEZI S TEM SE ODLOŽI ZA NEDOLOČEN CAS. TOVARIŠKI POZDRAV! IOCD »DOLOMITI« POLHOV GRADEC ČEBELARJI IZ ROJSTNEGA KRAJA ANTONA JANŠE DELAJO MARIJA SITAR V nedeljo, 30. XII. 1979, je imela čebelarska družina A. Janše Breznica svoj občni zbor in hkrati so prosljav-ljali 60-letnico obstoja družine. Zbrali se niso samo »uradni člani« družine in gostje, ampak tudi njihove žene in otroci. Ti zadnji so pripravili in izvedli prisrčen kulturni program, saj imamo Slovenci marsikaj napisanega o »pridnih čebelicah«. Ob tej priložnosti je prejelo pet članov odlikovanja: Anton Spendov, predsednik družine, odlikovanje A. Janše II. stopnje; že starejši čebelarji, kot Janez Preželj, Polde Toman, Vinko Langus in Jože Rev pa odlikovanje III. stopnje. Tovariš Valentin Razingar, ki je tu najstarejši čebelar in še vedno zelo aktiven, je za to priložnost pripravil kratek oris dela in življenja družine v teh šestdesetih letih. Tako so mlajši čebelarji lahko spoznali, kako je bilo s čebelarjenjem nekoč. Njegova žena Marica pa je za to priložnost napisala pesem, v kateri je upodobila življen-sko pot prvega učitelja čebelarstva, po katerem nosi družina ime. Čebelarji iz vasi pod Stolom delajo in razmišljajo, kako bi navdušili za čebelarjenje več rojakov, kar jim tudi uspeva. Čebelarji in njihovi svojci, pridite pogledat svet pod Stolom, Janšev rojstni kraj, njegov čebelnjak in spominsko obeležje, ki smo ga uredili leta 1973, ko smo skupaj s čebelarji iz Avstrije in drugih dežel proslavljali 200-letnico rojstva Antona Janše, čebelarja, ki se je rodil v skromni slovenski hišici, pa si je prislužil priznanja kot slikar in še posebej kot prvi učitelj čebelarstva na dvoru cesarice Marije Terezije na Dunaju. Slovenci smo na A. Janšo lahko ponosni, kajti po vsem svetu velja kot oče čebelar- ske znanosti, čeprav je umrl, ko je bil star komaj 39 let. Mimo njegovih dveh knjig s področja čebelarstva še danes ne more nihče, ki se hoče zares poglobiti v to vedno bolj pomembno rekreacijsko in gospodarsko panogo, kajti njegova spoznanja so še vedno živa. Ne bo vam žal, če se boste zapeljali še po čudoviti dolini rečice Završnice, ki se vije pod vznožjem Stola do čebelarske plemenilne postaje A. Janša v Zelenici. Blizu je tudi Radovljica, kjer imajo lepo urejen čebelarski muzej. Naš rojak, pesnik France Prešeren je zapel: »Dežela kranjska nima lepš’ga kraja ko je z okol’š’no ta, podoba raja.« NOVO! Posebno vzpodbujevalno sredstvo pri krmljenju čebel FORSSAPIN priročno in poceni sredstvo za prehrano čebel ko primanjkuje paše. FORSSAPIN daje čebelam potrebno moč in poveča njihovo delovno sposobnost. FORSSAPIN poveča odpornost čebel proti raznim čebelnim boleznim FORSSAPIN proizvajamo z najmodernejšo tehnologijo na osnovi poizkusov mnogih znanstvenih delavcev s področja čebelarstva. Dokazano je, da se z uporabo FORSSAPINA poveča čebelja družina za 30%>. Prav tako se poveča donos vseh čebeljih proizvodov. Izdeluje: PČELARSKI KOMBINAT BEOGRAD Svetonikolski trg 4 tel.: 625-786, 626-141 ČEBELARSTVO V VASI ČEŠNJICA Na sliki je čebelnjak iz srede 19. stoletja, v katerem je še po drugi svetovni vojni čebelaril moj stari oče — s panji kranjiči. Na Češnjici so bili po drugi svetovni vojni še štirje enaki čebelnjaki iz 19. stoletja. Stari oče me je navdušil za čebelarjenje. Zato sem po njegovi smrti, še kot otrok, tudi jaz postal čebelar. V začetku sem čebelaril s kranjiči, postopoma pa sem jih zamenjal s sodobnimi panji. Ker je bil čebelnjak star nad sto let in dotrajan, sem ga moral podreti in zgraditi novega. Zdaj sva v vasi Češnjica, ki ima sedemindvajset hišnih številk, le še dva čebelarja, ki čebelariva v po vojni zgrajenih panjih. Miha Rozman, Češnjice 18, Podnart OGLAS Prodam 4 podstavke, prirejene za vlivanje vode proti mrčesu. Kupim rabljeno točilo na 3 sate. Anton Šetina, Zbilje 55, p. Medvode OBVESTILO Medobčinska veterinarska inšpekcija Mozirje—Velenje obvešča vse čebelarje, ki nameravajo svoje čebele pripeljati na gozdno pašo v navedeni občini, da morajo prijaviti dovoz čebel veterinarski službi ali organu medobčinske veterinarske inšpekcije takoj po transportu ter zdravstveno stanje svojih čebel izkazati z zdravstvenim spričevalom. Spričevalo velja 10 dni od dneva, ko je bilo izdano oziroma, ko mu je podaljšana veljavnost. V obeh občinah sta v veljavi Odredbi o obvezni prijavi čebelarjenja. Za občino Mozirje je Odredba objavljena v Uradnem listu SRS, št. 5/80, za Velenje pa v Uradnem vestniku občine Velenje št. 6/79. Medobčinska veterinarska inšpekcija Mozirje - Velenje T-z. cltuM&enecja ži&ljenja PRISPEVKI ZA ČIC Z VOLJO IN USPEHI V Letos bo minilo 75 let, odkar so napredni škofjeloški čebelarji ustanovili svoje društvo. Od tedaj so se vrstila uspešna pa tudi težka leta. Čebelarstvo sta močno prizadeli dve svetovni vojni. Zaradi dragega sladkorja je bilo težko prebroditi mnoga brezpašna leta. Bile pa so vmes tudi dobre letine, tako, da se je čebelarstvo ohranjalo vseh 75 let na primerni višini, ker dobri čebelarji nikoli niso vrgli puške v koruzo. V zadnjih letih je čebelarstvo v škofjeloški družini kljub slabšim razmeram močno napredovalo, tako da šteje danes družina 85 članov s približno 1500 panji. Pretežno so to čebelarji z 10—30 panji in le malo jih je, ki čebelarijo z več kot 50 panji. Na splošno pa so čebelarji zelo aktivni in so si pridobili ugled tudi v širši javnosti. Pokazali so, da čebelarstvo ni le konjiček posameznih čebelarjev, temveč tudi nenadomestljiv dejavnik v kmetijstvu; daje pa tudi pridelke, ki jih uporabljajo v zdravstvu. Ne na- Ing. Miro Rukavina, M. Hvaličeve 38, Ljubljana (honorar)... 256,00 din. JUBILEJNO LETO 1980 zadnje pa čebelarji tudi mnogo prispevajo k pestrosti, lepoti in čistoči narave. Zemljiška kmetijska skupnost v Škofji Loki gre čebelarjem zelo na roko in jim pomaga tudi finančno. Gozdarski sektor lahko veliko* stori pri gojenju in čuvanju medo vitih rastlin. Na občnem zboru so letos veliko govorili o boleznih čebel, pa tudi o slabih pašnih razmerah, zlasti v ravninskih krajih. Pašniki nič več ne medijo, polje pokrivata samo koruza in krompir. Močno škodijo čebelam razna škropiva, ki jih kmetje na veliko uporabljajo in zato obstoj čebelarstva na teh območjih ni mogoč. Delna rešitev je postavljanje čebel na gozdna območja, kar pa je spet povezano z raznimi težavami. V glavnem pa čebelarji rešujejo svoje čebele s sladkorjem. Kljub temu pa so odločeni vztrajati in gojiti našo čebelo še naprej, sebi v veselje in v korist skupnosti. Čebelarska družina se je na občnem zboru tudi odločila, da bo dostojno proslavila 75-letnico svojega obstoja in tako javnosti pokazala svoje delovanje, ki je bilo do nedavnega skoraj neznano. Po tradiciji izpred petih let, ko smo praznovali 70-letnico, nameravamo spet organizirati folklorni sprevod, v katerem se bo peljala sama avstrijska cesarica Marija Terezija s svojimi generali in z našim slavnim Antonom Janšo v spremstvu narodnih noš. Povabili bomo tudi zamejske čebelarje iz sosednih dežel. 2e zdaj pa vabimo vsa čebelarska društva in družine, naj se proslave udeležijo v čimvečjem številu, še posebno s prapori, da pokažemo našo čebelarsko zavest. Proslava bo predvidoma 27. julija na Loškem gradu. Loški čebelarji se bodo potrudili, da bo proslava čimbolje organizirana in da ne bo žal nikomur, ki bo ta dan prišel v Škofjo Loko. Spored proslave bomo pravočasno objavili. Vljudno vabimo vse slovenske čebelarje, da pridejo ob tej priliki v Škofjo Loko na izlet, kjer boste vsi dobrodošli in lepo sprejeti. Predsednik: Janez Tavčar KROŽEK V MURSKI SOBOTI V šolskem letu 1977/78 smo na gimnaziji »Juš Kramar« v Murski Soboti ustanovili čebelarski krožek. V krožku aktivno sodeluje 18 dijakov. Trenutno razpolagamo z dvema družinama, ki sta dobro prezimili in ob ugodnih pogojih bomo to število družin še povečali. Pri delu nam pomaga tov. Štefan Čer, ki nam je v zimskem času, ko se teoretično izpopolnjujemo, preskrbel tudi diapozitive, ki so nam bolj nazorno pokazali delo in življenje čebel. Dosegli smo že tudi lepe rezultate, saj smo lani v mesecu septembru prvič točili in dobili okrog 25 kg medu. Pridelek smo prodali in tako prišli do našega prvega zaslužka, ki ga bomo porabili predvsem za gradnjo našega novega čebelnjaka. Upamo, da nam bo pri tem pomagala tudi čebelarska družina v Murski Soboti. Pozdravljamo vse mlade čebelarje in jim želimo uspešno medeno leto. Člani čeb. krožka gimnazije »Juš Kramar« iz Murske Sobote JUBILEJ Naš čebelarski tovariš France Levstek je v preteklem letu slavil v krogu svoje družine 70-letnico svojega rojstva. Ne bi bilo prav, ko bi šli mi čebelarji, molče mimo tega, saj je naš dolgoletni tajnik, po novem organizacijskem sistemu pa tajnik Zveze čebelarskih društev in tajnik društva v Ribnici. Vsi čebelarji vemo, da je dober tajnik hrbtenica vsakega društva. Čebelariti je začel v letu 1957 in je solastnik čebelnjaka, v katerem če-belarijo 4 čebelarji. V tem čebelnjaku si je uredil sobico, v kateri naj bi našel svoj počitek in oddih po dolgih letih službovanja. Vendar pa ga je družbeno in telesnokulturno delo tako zaposlilo, da še vedno nič ne kaže, da bi si mogel privoščiti kaj prostega časa. Poleg tega dela zbira gradivo o dogajanjih med NOB, da bo še kaj rešil pozabe. Vsi čebelarji čestitamo k njegovemu jubileju ter mu od srca želimo zdravja, še veliko let življenja in uspehov pri delu. Njegovi čebelarski tovariši OclgöD&ri na opzaÄcmia ČEBELE IN SMREKE (Odgovor na vprašanje 4/80) Konec junija mi je sodelavec povedal, da je pri nabiranju gob v gozdu našel čebele. S prijateljem sva se oborožila z vsem mogočim orodjem, sedla v avto in se odpeljala v gozd na Brniku. Smreka, v kateri so bile čebele, je bila debela 70 cm. Vhodna votlina je bila meter dvajset visoko od tal. V premeru ni bila večja od 5X5 cm. Ker sem bil prvič v življenju pri takem delu, nisem vedel, kje naj začnem odpirati smreko. Potem sem se spomnil, da gnezdo najbrž visi. Prvi rez z žago sem naredil 2 cm pod žrelom, drugega pa 60 cm nad njim. Žagana mesta sem z dletom in sekiro odklal tako lepo, da sem imel pred seboj celo satovje. Vse skupaj je bilo 6 cm globoko pod površjem skorje. Čebele sem pomiril z dimom in si lahko potem ogledal njihov dom. V votlini je bilo 7 satov. Srednji trije so bili veliki 40 X 30 cm. Drugi so bili krajši in ožji, tako kot jim je dovoljeval premer votline. Satje je viselo, kot sem predvideval, od zgoraj navzdol. Očitno so se čebele šele to leto priselile v smreko, ker še niso imele trotovske zalege in ni bilo še nič medu. Na srednjih štirih satih z normalno velikimi celicami je bila zalega. Od doma sem pripeljal panj s satniki, na katerih je bila napeljana samo žica. Sate sem previdno lomil in jih utrdil v satnik. Domov sem jih srečno pripeljal. Odprtino v smreki sem zaprl. Ze drugi dan so čebele doma nosile cvetni prah. Ko je minilo teden dni, sem jih šel pregledovat. Ugotovil sem, da je matica ostala na Brniku; moje priseljenke pa so naredile tri matičnike, iz katerih se je iz- valila lepa, velika matica. Seveda sem bil vesel, da se je vse tako lepo izteklo. Začelo me je zanimati, kaj se je zgodilo z ostankom čebel in z matico na Brniku. Izkoristil sem vikend, vzel s seboj za vsak primer spet panj po-lovičko in odšel gledat. Previdno sem odmašil odprtino v smreki in zagledal tri nove sate z zalego. Počakal sem večera in vse lepo pobral kakor prvič. Sam sebi sem se zdel kot požrešen medved, ki se vrača na kraj zločina po ostanek plena, hkrati pa kot rešitelj živalic, ki jih imam resnično rad. Doma sem obe družinici hranil s sladkorno raztopino in do jeseni dobil 2 močni družini. Seveda so vse leto pridno delale kakor druge čebele. Prvo leto so se razlikovale od drugih samo po tem, da so bile pri pregledovanju bolj previdne do vsiljivcev. Potem so se navadile tudi tega. Kot vidite je šlo brez težav. Vsem čebelarjem, ki imajo ob morebitni najdbi čebel v naravi pomisleke, naj bo ta članek spodbuda. Upam, tovariš Bogataj iz Kopra, da ste tudi vi zadovoljni. Jože Novosel Kamnogoriška 39, Ljubljana ČEBELE V NARAVI (Odgovor na vprašanje 4/80) Lansko leto mi je lastnik gozda iz sosednje v^si pripovedoval, da nar-merava posekati votlo bukev, v kateri so naseljene čebele. Dogovorila sva se, da vzamem čebele jaz. Bukev je rasla na Veliki gori, približno 2 km od Travne gore, na nadmorski višini 900 m. Bila je votla od štora do višine 8 m. Čebele so se nastanile v višini 6 metrov, deblo pa je imelo premer 58 centimetrov. Razpoka je dolga 30 cm in široka 1 cm. Duplina meri v premeru 20 cm. Spodnji del odprtine so oglodali polhi, ki so imoli tu, preden so se naselile čebele, svoj dom. V zgornji del dupla pa so se naselile čebele. Če sodim po satju, so se čebele naselile v duplino 1978. leta. Satje so pričele graditi pri vrhu odprtine; grajeno je navpično, pritrjeno na stene dupline, razporejeno v različnih smereh in v sredini rahlo upognjeno. Poleti 1979. leta jelka v tem gozdu ni medila in se zato družina ni močno razvila. Lastnik je avgusta tega leta bukev posekal in jo pustil neokleščeno ležati na tleh. Ko sem prišel prvič pogledat, so čebele bolj slabo izletavale in ni kazalo, da bo družina obstala. Tudi medu je bilo bolj malo. Pozneje pa je pričela jelka mediti in čebele so živahno izletavale in težko padale na odprtino v deblu. Prežagal sem bu- kev na obeh koncih gnezda in ga pustil ležati še kakih 10 dni. Potem se je ohladilo in pričelo je deževati. S pomočjo dveh prijateljev čebelarjev sem nato spravil odrezati del debla s čebelami domov. Postavil sem jih poleg čebelnjaka, kjer so še zdaj in na ogled vsakomur, ki ga to zanima. Družina je popolnoma zdrava in v lepem vremenu lepo izletavajo, vendar malo pozneje kot iz AZ panjev. Ob odprtini je toliko vlage, da jim ni treba posebej nositi vode. Nekoliko me skrbi, ker jih nisem mogel zadosti krmiti. Bilo je že pozno in hladno. Zdaj jih krmim kar z neraztopljenim medom. Čebele razpoke vhodne odprtine sploh ne zmanjšajo, prezimujejo pa nad odprtino satovja. Kaj takega se danes le še redko najde, ker v gozdovih ni več toliko votlih dreves. Ogrin Ivan, Breže 1 Ribnica PRODAM PRODAM OSMUKALNIKE S PREIZKUŠENIMI NOVEJŠIMI MREŽICAMI ZA SMUKANJE CVETNEGA PRAHU IN LESENE OKVIRČKE ZA MED V SATJU TER CVETNI PRAH, SMUKAN ALI V SATJU. Oto Primožič, Prebold 39, p. Prebold O Aiiir.tni.ee KAREL PRUŠNIK-GAŠPER Karel PRUSNIK, ki se je rodil 7. 2. 1910 v Lepeni pri Železni Kapli, je s čebelarjenjem nadaljeval tradicijb svojega očeta Franceta Prusnika in deda Alojza Prusnika. Ze kot otroka so ga čebele privlačile in tako je že od mladega opravljal lažja opravila pri čebelah svojega očeta. Vrednost čebel je še posebno spoznal v hudi gospodarski krizi med obema vojnama. Posestvo, na katerem je živela Prušnikova družina, je bilo majhno in ni dajalo nobenega dohodka. Kar je oče France mogel pislužiti, so dajale le čebele s pridnim prinašanjem medu, ki ga je lahko prodal. Čebelarstvo je bil edini vir dohodkov in tako so čebele s strdjo tudi posredno slajšale grenkost tedanjega časa pri Prušnikovih. Zato sta Gašper in njegov oče čebelarila še s posebno vnemo. S konjsko vprego sta prevažala -'Žnideršiče« od paše do paše in točila strd. Tako je Gašper čebelaril z očetom, »poklicnim čebelarjem«. Imela sta po 60 in več družiin, vse do leta 1942, ko so očeta izselili, Gašper pa je našel nov smisel življenja in nove ideje med koroškimi partizani. Čebele so do očetove vrnitve, leta 1945, oskrbovali sorodniki. Po osvoboditvi je ostal Gašper zvest tudi čebelam. Kljub delu in oddaljenosti je rad hodil iz Celovca v Lobnik nad Železno kaplo v pomoč očettu, sebi pa v razvedrilo. Pri tem je vsaj za kratek čas pozabil na vsakodnevne težave, katerih ni bilo malo. Kot predsednik zveze koroških partizanov je humano nadaljeval v NOB začeto borbo za dosego pravic koroških Slovencev. Neumorno se je potegoval za popolno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, katere nastanek je treba iskati tudi v prispevku oboroženega boja proti nacistični Nemčiji na avstrijskih tleh. Po očetovi smrti leta 1968 je sam prevzel čebele in jih pripeljal v Caharče, kjer je tudi svoji družini ustvaril nov dom. Tu je skrbno in z vso ljubeznijo simbolično nadaljeval tradicijo in gojil čebele, katere so mu postale konjiček. To dokazuje odlikovanje reda Antona Janše 2. stopnje. ki ga je dobil 21. 4. 1974 iin podelitev priznanja in bromalste častne igle koroške čebelarske zveze v Celovcu, dne 1. 3. 1976, Iskreno sožalje njegovi družini. ZCDS PETER FORNAZARIČ Čebelarjem CD Šempeter pri Novi Gorici in vsega goriškega območja se stisne srce, ko pomislijo, da tako priljubljenega Petra Fornazariča ni več med nami. Kdo ga ni poznal kot čebelarja? V svojih 63 letih čebelarjenja je izučil več kot 20 čebelarjev in prav njemu gre precejšnja zasluga, da je čebelarstvo na Goriškem tako dobro razvito. Poznamo ga kot borca NOV, saj je njegova hiša s svojim znanim bunkerjem dajala zatočišče najvišjim voditeljem NOV v Sloveniji. Poznamo ga tudi kot dobrega kmeta in rejca piščancev. Da, Petra ni več med nami. Položili smo ga v našo ljubo domačo zemljo na Vogrskem dne 8. 1. 1980 ob globoki žalosti nas vseh. Tako, kot je bilo plodno njegovo življenje, je bila lepa tudi njegova zadnja pot. Govorniki (Aleš Bebler in drugi) so mu izkazali tisto čast, ki jo je zaslužil. Pokojni Peter Fornazarič se je rodil dne 7. 1. 1907 na Vogrskem. Cebelariti je začel z 9. letom. Kmetoval je in se leta 1931 poročil. Zena Olga mu je rodila tri hčerke: Danico, Nado in Vido. Za fa-šisitične okupacije je okusil veliko gren-kosti. Bil je zaveden Slovenec, zato je bil prepričan, da bo nekoč tudi Primorcem zasijala svoboda, čeprav ne brez žrtev. Z veliko zagnanostjo se je pripravljal na vojno vihro. V hiši je zgradil bunker ter ga opremil z vodo in elektriko. 2e leta 1942 je hodil na sestanke, ki so jih organizirali Matevž Velušček, Tomo Breje, Julij Beltram in drugi. Novembra 1942 sta se v bunkerju nastanila dr. Aleš Bebler in Luka Leskovšek. Tu je bil ustanovljen pokrajinski komite KP za Primorsko, voditelj oboroženega upora primorskega ljudstva. Januarja 1943 so Petra aretirali in odpeljali v zapore v Zdravščino pri Gradišču. Tam je pripravljal pobeg, ki pa so ga odkrili. Zato so ga premestili v goriške zapore. V marcu so aretirali tudi njegovo ženo Oglo. Peter je bil v zaporu do kapitulacije Italije. Bunkerja ni- so odkrili in so po Petrovi vrnitvi delali v njem vse do konca vojne. Petra so po vrnitvi iz zapora imenovali za predsednika gospodarske komisije go-riškega okrožja, nato pa za načelnika pokrajinske komisije. Po vojni je delal v tej komisiji do priključitve Primorske k SFRJ. Po priključitvi je sodeloval pri obnovi in se ponovno posvetil kmetijstvu in čebelam, ki jih tudi med vojno ni zapustil. Vzgajal je mlade čebelarje, sodeloval v čebelarskih društvih in družinah vse do svoje bolezni v jeseni 1979. Delaven, marljiv in organiziran je bil kot njegove male vzornice. Čebelarji ga bomo za vedno ohranili v najlepšem spominu. CD Šempeter pri Novi Gorici JOŽE REPENŠEK V oktobru lanskega leta nas je v 86. letu starosti za vedno zapustil naš dolgoletni član, čebelar Jože Repenšek. Vsem, ki smo ga pozna- li, bo ostal v trajnem spominu kot ugleden mož in dober čebelar. Cebelariti je začel zelo mlad, saj se je ukvarjal s čebelami ob majhnih presledkih celih sedemdeset let. Vojna mu tudi ni prizanesla. Sedem let je bil častnik in se je boril že v prvi svetovni vojni. V drugi pa je bil zvest sodelavec NOV. Tako je bil ob osvoboditvi Zgornjesa-vinjske doline v avgustu 1944 izvoljen za tajnika krajevnega osvobodilnega odbora, kjer je deloval še po osvoboditvi. Tako je doživel dosti hudega. Vendar pa je imel srečo, da je spričo tolikih življenjskih nevarnosti ostal pri življenju. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil kot zastopnik DOZ in delal na tem področju do upokojitve. Uveljavljal se je tudi v raznih društvih in organizacijah in bil zelo dober prosvetni delavec. Čebele so mu bile vedno ljubljenke, pri katerih se je rad mudil, kadar je imel kaj prostega časa. Več let je bil tudi tajnik dimžine, kjer je delo vestno opravljal. Čebelarji ga bomo ohranili v trajnem spominu! Čebelarska družina Gornji grad JOŽE NEMEŠ Pomlad je bila že na pragu in vijolice so se že razcvetele, ko smo 9. aprila 1979 spremili k večnemu počitku dolgoletnega in ustanovnega člana čebelarske družine Salovci Jožeta Nemeša iz Salovec. Pokojni Jože se je rodil 1. 1899. Po poklicu je bil cestar, živel pa je z družino na majhni, a urejeni kmetiji v Salovcih. Cebe-laril je že od leta 1925. Ko se je v letu 1946 v Salovcih ustanovila čebelarska družina, je bil med prvimi člani ustanovitelji. S svojo zavestjo, marljivostjo in poštenjem je dobil zaupanje v družini; tako je bil ves čas odbornik; tudi blagajnik, pozneje pa kar deset let njen predsednik in nazadnje častni predsednik. Bil je eden najbolj delovnih članov družine; njenih sestankov, sej in predavanj ni nikoli zamujal. Čebelarsko društvo M. Sobota ga je za njegovo nesebično sodelovanje pri čebelarski organizaciji v letu 1973 odlikovala z redom A. Janša III. stopnje. Čeprav je bil že v letih je prišla smrt po našega Jožeta vse prezgodaj. Kako izredno spoštovan in priljubljen je bil, dokazuje tudi velika množica, med njo mnogo čebelarjev, ki ga je spremila v zadnji dom na pokopališče v Salovcih. Ko bodo spomladi čebele spet prvič iz- letele, Jožeta ne bo več, da bi pregledoval, če izletaj o iz vseh panjev. Pogrešale in iskale ga bodo, kajti manjkal jim bo gospodar, kakor bo manjkal njegovi družini skrbni mož, oče, sodelavec in prijatelj. Dragi Jože, tvoji znanci te bomo ohranili v spominu kot delovnega in vztrajnega tovariša. Za tvoje delo v čebelarski družini, kjer si bil dolga leta njen predsednik, se ti najlepše zahvaljujemo, tvoji družini, posebej pa ženi, ki je ostala sama doma in te najbolj pogreša, izrekamo naše sožalje. Koloman Korpiš IVAN ROŠELJ Nepričakovano nas je zapustil naš dolgoletni član Ivan Rošelj iz Zagradca. Rodil se je 28. oktobra 1903. Šolarček je še bil, ko sta mu že umrla oba roditelja. Tako osiromašen je bil prepuščen dobrim ljudem v varstvo in vzgojo. Ko se je začel zavedati, da življenje ni le praznik, je šel v uk. Izučil se je za elektrikarja. Ker je bil v svojem delu do skrajnosti natančen in vesten, si je pridobil pri delodajalcu zaupanje in primeren honorar. S prihranki in delavno družico sta se naselila v Zagradcu. Tu sta si uredila prijeten dom in družino. Med vojno so ga izvolili z)a delegata na kočevskem zboru poslancev. Postavil si je vzoren čebelnjak. Čebe-laril je nad 40 let s poprečno 20 AZ panji in z nekaj kranjiči. Bil je član naše čebelarske organizacije in vedno tudi član upravnega odbora. Polezen pa mu je marsikaj preprečila. Bil je dosleden in vedno pripravljen pomagati, zato so ga čebelarji kakor tudi dingi občani zelo spoštovali. Na vaško pokopališče smo ga dne 4. avgusta 1979 spremili čebelarji in mnogi drugi. Poleg drugih govornikov se je od njega ob odprtem grobu poslovil čebelar, njegov dolgoletni prijatelj, s toplim nagovorom. Njegove čebele ne bodo samevale, ker jih je prevzel njegov sin in jih združil s svojimi. Tako se bo čebelarstvo pri hiši nadaljevalo vsaj še en rod. Ivan, naj ti bo lahka slovenska zemlja, čebelarji pa te bomo ohranili še dolgo v prijetnem spominu. Čebelarsko društvo Krka LOJZE ŠTURM Lojzeta Sturma zvestega člana naše čebelarske družine Škofja Loka ni več. Smrt mu je mnogo prezgodaj pretrgala nit življenja. Par mesecev pred svojo smrtjo je bil na našem občnem zboru še poln načrtov in koristnih predlogov, kako dvigniti čebelarstvo na našem področju. Dne 14. marca 1980 pa je za posledicami srčne kapi na Golniku za večno zaspal. Pokojni Alojzij Sturm se je rodil 1. 6. 1929 v Podgori v Poljanski dolini. Ker doma ni bilo dovolj kruha za številno družino je moral že zelo mlad s trebuhom za kruhom. Izučil se je za fotografa in temu poklicu ostal zvest do svoje prerane smrti. Bil je velik prijatelj narave, zato se ni čuditi, da se je ukvarjal tudi s čebelarstvom in ribištvom. Čebelariti je pričel že kot otrok, ker pa mu življenjske razmere niso dopuščale je moral čebele za dalj časa opustiti. Pred leti pa, kot da bi hotel nadoknaditi zamujeno, se je z vso vnemo vrgel v čebelarstvo in postal eden najuspešnejših čebelarjev v naši družini. Z marljivostjo in varčnostjo si je v Škofji Loki ustanovil svoj dom, na vrtu pa postavil zelo ličen čebelnjak za 30 AŽ panjev. Panje je kot mizar samouk, izdeloval sam. V jeseni je čebele še skrbno zazimil, ni mu pa bilo dano, da bi ga v letošnjem letu razveseljevale. Dobro je, da je vzgojil za čebelarja tudi svojega sina in da čebelarstvo v njegovem čebelnjaku ne bo izumrlo. Od pokojnega Lojzeta smo se na Lip-niškem pokopališču poslovili dne 18. marca 1980. Da je bil res priljubljen je izkazala velika množica ljudi na pogrebu. Tudi veliko število čebelarjev mu je s častno stražo, vencem in praporom izkazalo zadnjo čast. Dragi Lojze, počivaj v miru — tudi čebelarji se Te bomo spominjali. Ža čebelarsko družino Sk. Loka Janez Tavčar *o„0 NAJNOVEJSl VAKUUMSKI P1TALNIK IZ PLASTIČNE MASE ZA draZilno in zimsko krmljenje Čebel za aZ in lr panje. VAKUUMSKI PITALNIK OBVARUJE ČEBELE PRED PREVELIKO IZČRPANOSTJO, KER JIH PRISILI, DA JEMLJEJO HRANO POČASI SKOZI KAPILARE NA CEPU POSODE, KI DRZl 3,5 LITRA. ZARADI POČASNEJŠEGA JEMANJA HRANE MATICA BOLJ ZALEGA. VAKUUMSKI PITALNIK IMA POSEBEN PODSTAVEK, KI OMOGOČA PRITRDITEV NA NOTRANJO STENO LR PANJA, MEDTEM KO SE V AZ PANJ POSTAVI ZADAJ ZA SPODNJE’ OKENCE. CENA ZA KOS JE 160 din. NAROČILA SPREJEMA ERIKA NOVAK, CESTA DOLOMITSKEGA ODREDA 116. LJUBLJANA, TELEFON 262-211 pčelinja hrana globulin < PČELARSKA CENTRALA ZAGREB APIGLOBULIN — koncentrat za pripravo čebelje krme je nenad-kriljiv nadomestek beljakovinastih komponent pri dražilnem krmljenju čebel. Vsebuje še proste aminokisline, minerale, fermente, vitamine in rastlinske ekstrakte. APIGLOBULIN — koncentrat pospešuje in podaljšuje izločanje mlečnih žlez pri čebelah dojiljah, kar zagotavlja visoko količinsko in kakovostno stopnjo zalege pri čebelji družini. APIGLOBULIN — koncentrat povečuje življenjsko moč čebel in odpornost proti boleznim. APIGLOBULIN — koncentrat je potemtakem nenadomestljiv pri tistih čebelarjih, ki želijo imeti močne, delovne in zdrave čebelje družine. Dražilno čebeljo krmo z APIGLOBULIN — koncentratom pripravimo po priloženih navodilih in krmimo v globokih pitalnikih. Vrednost 1 kg z APIGLOBULIN — koncentratom pripravljene čebelje krme ne presega vrednosti 1,5 kg sladkorja v kristalu. APIGLOBULIN — koncentrat proizvaja in prodaja Pčelarska centrala, Zagreb, v 3- in 5-litrskih ročkah. Naročila sprejemajo: Pčelarska centrala — Iliča 54 — 41000 Zagreb Dalmatinska pčelarska zadruga —- Saveznička obala 15 — 58000 Split Pčelarski kombinat — Svetonikolski trg 4 — 11000 Beograd Ugodno prodam točilo na električni pogon brez elektromotorja na 18 Prodam šest družin na devetih satih. Čebele so zdrave in pregledane. OGLAS satov. Mitja Degleria, Logatec, Cankarjeva 15 telefon: (061) 741 201 Prodam 20 zdravih čebeljih družin na 9 satov ali roje. Dasen Cagljevič, Rašiška 3, Ljubljana Tone Šetina, Zbilje 55, pošta Medvode OBVESTILO Zveza čebelarskih družin občine Žalec bo priredila ob občinskem prazniku občine Žalec čebelarsko razstavo v osnovni šoli v Gotavljah. Razstava bo od 28. junija do 6. julija 1980. V nedeljo, 29. junija ob 8. uri zjutraj bo srečanje savinjskih čebelarjev s predavanjem in razgovor o sodobnem čebelarjenju. Srečanje bo na prostem pri osnovni šoli v Gotavljah, v primeru slabega vremena pa v dvorani zadružnega doma v Gotavljah. Vabimo tudi člane sosednjih občinskih zvez in čebelarje iz vse Slovenije. Odbor OBJAVA Uradne ure ZCDS, Ljubljana, Cankarjeva 3, so v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. ure. Prosimo člane, da upoštevajo in prihajajo na ZČDS v navedenem času. ZČDS PRODAJA MATIC ČISTE KRANJSKE PASME ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO JE V SVOJEM VZREJNO-SELEKCIJSKEM CENTRU V LJUBLJANI PRIČELA Z VZREJO IN SELEKCIJO MATIC CISTE KRANJSKE PASME IN VZREJO HIBRIDNIH MATIC. ČLANOM NUDIMO MATICE CISTE KRANJSKE PASME S KONTROLIRANIM POREKLOM. CENA MATICE JE 210 din. HIBRIDNE MATICE, KI BODO NA RAZPOLAGO V DRUGI POLOVICI JULIJA, BODO PO 600 din, NEOPLOJENE PA PO 70 din. NAROČILA LAHKO POŠLJETE PISMENO ALI PO TELEFONU NA NASLOV: ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO, CANKARJEVA 3, LJUBLJANA, ALI PO TELEFONU NA ŠTEVILKO (061) 20 208. OB NAROČILU NAKAŽITE DENAR NA ZR 50101-678-48636 ZCDS, CANKARJEVA 3, LJUBLJANA. ZCDS List Izhaja vsakega 1. v mesecu Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva c. 3 II. Telefon: 20-20S. Izdajateljski svet: Dušan Švara, predsednik; člani: Franc Magajna, Martin Mencej, Janez Mihelič, Fani Osojnik, A. Marija Sedej, Joško Slander in Janez Terlep. Uredniški odbor: Janez Mihelič, Dušan Švara, Jože Babnik, Lojze Kastelic, Martin Mencej, Franc Javornik, Franček Sivic. Glavni urednik: prof. Janez Mihelič, odgovorni urednik:Dušan Švara Tehnični urednik: Matija Hočevar Lektor: Danica Bizjak Glavni in odgovorni urednik Biltena — Medex. — exp.-imp. Franc Strumbelj. Letna naročnina za nečlane 30».—, za tujino 350.—, za člane čebelarskih organizacij drugih republik 300.— dinarjev. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje naročnino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino. Članarina znaša 250.— din in l din od panja, s članarino je plačan tudi Slovenski čebelar. St. žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: 50101-678-48636. Devizni račun št. 50100-620-107-010-30960-943. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1 74 je glasilo oproščeno tmeljnega davka od prometa proizvodov. Tiskala tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana v 7600 izvodih. Rokopisov ne vračamo.