Oxf. : 902.1 l{onrad Rubbia Konrad Rubbia se je rodil 3. maja 1858 v Beljaku. Leta 1876 }e maturiral na goriški realki, se vpisal na polttehniko na Dunaju, a se je že po enem letu študija prepisal na dunajsko Visoko šolo za kulturo tal. ki jo je 1880 uspešno končal. Do zloma Avstrije je služboval v gozdni upravi in nadzorni službi v slovenskih in hrvaških krajih severnega Primorja ter v Ljubljani. Po napredovanju je bill882 premeščen h goriški gozdni upravi. Po dveh letih je opravtl gozdarskt praktičm izpit na ministrstvu za poljedelstvo na Duna- jud ter postal gozdarski asistent. Leta 1885 je bil kot gozdm nadzorniški pristav premeš- čen v Volasko, kjer je leta 1893 napredoval m postal gozdarski kom1sar. Istega leta je bil premeščen v Gorico in bil tam imenovan za gozdarskega nadkomisarja. Leta 1906 je prišel v Ljubljano in postal gozdarski svetnik in deželni gozdni nadzornik za Kranjsko, kjer Je ostal do leta 1919. Vmes je napredo- val v višjega gozdnega svetnika ( 1909). leta 1919 pa je postal dvorni svetnik. Ob zlomu Avstro-Ogrske je moral zarad1 neznanja slovenskega jezika svoje delovno mesto zapustiti. Sprejet je b1l v službo ilali- janske gozdarske uprave in nameščen v mesto Trento kot provmcialni gozdni nad- zornik za južno Tirolsko. To službo je oprav- ljal do upokOJitve leta 1924. Umrl je v Gorici leta 1927. Konrad Rubbia se je s pogozdovanjem Krasa ukvarjal predvsem na področju bivše dežele Kranjske. Bil je član in strokovni vodja komisije za Kranjsko ter tehmškr sve- tovalec De zelne komrsiJe za agrarne opera- c1je v LjublJani. Clanki o njegovih opazova- n)ih so 1zšli v Izvestjih gozdarskega društva za NižJO Avstnjo, štaJersko, KranJsko. Pn- morsko in Koroško v letih 1894 in 1895. svoje članke je objavljal tudi v Izvest]ih Kranjsko- primorskega gozdarskega društva, med drugim članek o neg1 obnovljenih kraških sesto]ev in bodočem gospodanenju ter čla­ nek o ljubljanskem mestnem gozdu TlVoli in gospodarjenju z njim. 204 Vse nje:;;rove strokovne razprave so napi- sane v nemščini. leta l9ll pa je izdal tudi knjigo Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem Uveljavljal se je tudi na gozdarskih kongresih na Dunaju s samostoJ- nimi refe1a\i. Cvetka Koler Oxf.: 902.1 Josip Levičnik Josip Levičnik 1zhaja iz stare rodovine Levičnikov, ki so bih najprej žebljarji. nato pa fužinarj1 in so več kot sto let pred prvo železnico že trgovali s Trstom, Hrvaško in Bosno. Rodil se je 25. maja leta 1878 na Ptuju, kjer je bil njegov oče sodnik Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in jo tudi uspešno končal. študiju gozdarstva se je posvetil na dunaJSkJ Visok1 šoli za kulturo tal. Praktične izkušnje 12 gozdarstva je nabiral po raznih domačih in avstrijskih gozdnih upavah ter leta 1908 postal as1stent. Služboval je v razmh krajih Jugoslavije (v Klani. Zadru, PaklemcJ, na Rabu in Mljetu). Let3 1919 se je zaposlil v Bohinjski Bistnc1, leto kasneje pa 11a Gozdm upravi v LJubljani, k:er je leta 1924 postal šef oddelka za taksa:.::i)o in ta dela opravlJal do upokojttve leta 1939. še upokojen je sodeloval pri tras1raqu cest v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana. Umrl je ~6. aprila 1951. Cvetka Koler