Tečaj XXII.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja mak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld,. za pol leta 1 gld 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja npravništru v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice. hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine
Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za olfftanila se plačuje od navVlne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12\r., trikrat 16 kr
Prva izdaja te številke je bila zaplenjena, kakor se nam javlja, zavoljo članka: „Mi-nisterska razsodba". Bil je v njem govor o nemščini na ljudskih šolah in razsodbi naučnega ministerstva gledč ljudske šole v Šmarji. Da trpimo samo mi, ne pa tudi naši bralci škodo, priredimo jim s tem še drugo izdajo.	Uredništvo.
Krvava sodba.
V ponedeljek, dne. 7. t. m., so imeli v Celji žalostno prikazen kakor je niso imeli več sem od leta 1852. Bila je sopet potreba nastala pripraviti vešala in potegniti nesrečnega človeka na-nje. Kdo je bil ta nesrečnik? Človek, star še samo 29 let a že je bil dozorel za vešala.
Janez Valentan, iz Trnovec pri Ptuji, na zadnje bival je v Apačah, vasi župnije sv. Lovrenca na Dravskem polji. Ni obiskoval šole a tudi v cerkvi ga ni človek videl, odkar mu je jel rasti mah pod nosom, tem bolj pa je zahajal v krčmo in v slabih tovarišijah je tako prirasel v zločina. Predno je storil svoje zadnje hudodelstvo, bil je že lOkrat za voljo kraje, pretepanja itd. prišel v ječo. Kjer je hudobija, tam ne manjka tudi ženstva. Imel je torej tudi Valentan grešno znanje z neko Lizo C. ter je postal oče dveh otrok. Predno bi se bil zadnji narodil, hotel je nesrečni oče nesrečno mater peljati pred oltar a ni več utegnil, ker mu je nevesta poprej povila.
Dne 16. januvarija t. 1. pa je hotel v resnici priti k poroki. Ženin je imel den poprej še 9 fl. 15 kr. v žepu. Veliko to ni bilo, pa zadosti za gostijo, kakor pristaja ljudem, ki se ženijo „pod marelo". Temu ženinu pa je bilo to premalo. Zato si je hotel pridobiti več denarja, to pa pri sosedu, starem Mihi Cebeju. Za nj je vedel, da ima zmerom nekaj denarja, ker je kupčeval z voli. V jutru dne 15. januvarija napravi se torej Valentan ob 7ih k Čebeju ter ga poprosi, naj mu meni petak. (Jebej je hitro k redu ter seže v omaro po listnico, v tem hipu
Ti
pa skoči Valentan starčka ter ga vrže na tla. V tem ga bije Vpeto s tako silo v trebuh, da mu izpusti črevds^. Še ne zadosta na tem, divji morilec plane iz\hiše ter si poišče bat, da ga^pobije z njim popejnem. Ko se vrne z batom v hišo, sloni ž^etarček ob peči, držeč se za klop, morilec manne z batom in maha mu po glavi tako dolgo, da izdihne starček svojo dušo. — Morilec vzame na to listnico, ki je bila starčku padla na tla ter gre kupovat — vina za gostijo. Vino je sicer še kupil, a domov ga ni več spravil, kajti žendarji so ga še na poti s te kupčije zajeli ter odvedli na Ptuj v ječo. Dne 21. februvarija je bila za tem obravnava v Celji pred porotno sodbo in morilec je dobil sodbo na vešala. Prosil je sicer za po-miloščenje, toda ni se mu podelilo in v nedeljo, dne 6. maja, naznanila mu je c. kr. okr. sod-nija, da pride drugi den ob 6ih na vešala.
To naznanilo je morilca pretreslo, tega se ni nadjal. Omahovaje je taval nazaj v ječo, bil je skorej brez vse zavesti, ko je va-njo prišel, potem pa se je malo pokrepil, kadil je smodko in tudi malo vina je izpil. Ko so ga vprašali, kako se počuti, rekel je žalostno : Strašno, težko mi je pri srci. Popoludne se je moral vleči, trla ga je mrzlica. Ko pride č. g. Lj. Hudovernik, kaplan v Celji in ob enem spovednik jetnikov, k njemu ter mu je povedal, čemu da je prišel, tedaj se je ves skesan spovedal — vedno v solzah — in postal je poslej ves miren. Ob enem poprosi č. gospoda, naj piše njegovim starišem ter jih prosi odpuščenja, kar pa bi imel erbije, to bi naj izročili njegovima otrokoma. Žalostno volilo!
Po noči ni mogel spati, malo je zadremal od 33/* do 4l/4, tedaj komaj pol ure! Ob 6ih pride za tem rabelj s hlapcema k njemu, da mu zvežejo roke. Na dvorišči c. kr. okr. sod-nije nastavi se kompanija c. kr. vojakov, razun teh je smelo va-nj le še 80 ljudi. Hitro po Gih prikaže se rabelj s hlapcema, za njimi dva žen-i darja z hudodelcem na sredi. Ta je molil ter
vedno ponavljal: Jezus, Marija in sv. Jožef! Poleg njega je stopal č. g. kaplan s sv. razpelom v roki ter ga je tolažil. Trije jetničarji so bili zadnji v tej žalostni procesiji.
Sedaj reče predsednik sodnijskega zbora rabeljnu: „V imenu postave izročim Vam Jan. Valentana, storite z njim po svoji dolžnosti!" Na to stopa Valentan med molitvo k vešalom, tu ga privežejo čez rame in pleča z vrvjo in ga privzdignejo. Rabelj stopi na vzvišeno mesto, vrže mu vrvico okoli vrata, morilec gleda še vedno na sv. križ ter moli vzdihovaje. Na to potegneta hlapca vrv, morilec izgubi zavest in v 6 minotah je mrtev. Rabelj se prikloni ter naznani, da je morilec mrtev.
Vojak zaropoče „k molitvi" in v smrtni tihoti izpregovori g. kaplan nekaj besed, da je izpolnjeno. Valentan se je s skesano smrtjo spravil z Bogom in s svetom. Ko moli „Oče naš", začne se v hipu neko gibanje med gledalci, vojak je bil omedlel.
Mrtvo truplo je bilo viselo eno uro še na vešalih, potem pa so ga sneli ter zapeljali na pokopališče. To je žalostna prikazen, tak je konec hudodelca!
Slovesnost t spomin 40Ietnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
(Dalje.)
Drugi dan, dne 15. aprila prišlo je, kakor malokedaj, prav mnogo faranov k ranej božjej službi. Nadejali smo se, da nam bodo častiti g. župnik po pridigi, ali pa g. nadučitelj po sv. meši zunaj cerkve naznanili, kaj in kako se bo vršilo. In res; po pridigi in njej sledečih navadnih naznanilih za prihodnji teden, obstali so častiti g. župnik na prižnici. Nekoliko tre-notkov stali so veličastno, resnobno, potem pa so pričeli blizo tako le govoriti: „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živ in da ti bo dobro šlo na zemlji! — Tako se glasi četrta božja zapoved. Ta zapoved pa ne zadeva samo otrok in pa starišev, temuč tudi vse podložne in vse njihove duhovnike in deželske gosposke, kakor tudi učitelje in vse tiste ljudi, ki so zavoljo svoje starosti in veljave vredni časti. — Podložni so dolžni proti svojim vikšim in predpostavljenim tako zadržati se, kakor otroci proti svojim starišem. Podložni pa smo vsi, in moramo tedaj, da se zopet drugih besedi poslužim, dati Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. To smo kot vrli kristjani in zvesti državljani vselej storili, storimo in hočemo tudi vselej storiti. To smo pokazali v začetku letošnjega leta, ko so vidni poglavar svete katoliške cerkve, „sv. oče papež", obhajali 501et-nico, kar so duhovnik, ko so namreč služili zlato sv. mešo. To redkost obsluževal je ves kato-
imeli enkrat priložnost, pokazati enemu posvetnih vladarjev udanost in zvestobo svojo, namreč našemu presvitlemu cesarju Francu Jožefu I., ki bodo letos obhajali 401etnico svojega ce-sarjevanja. Tudi za to redko slovesnost pripravlja se cela avstrijsko-ogerska država — naša domovina. Vse dežele, vsi okraji, da celo vsaka fara obhajala bo letos 40letnico vladanja našega premilega vladarja ter prosila posebno na dan vršujoče se svečanosti nebeškega Očeta, da bi nam ohranil našega občnega očeta, skrbnega vladarja še mnogo let. Tudi mi nočemo vzadej ostati. Mi bomo to slovesnost vže danes popoldne obhajali. To pa na takle način: Na cerkvišču postavili bomo v ta spomin dve lipi v navzočnosti krajnega šolskega svetu, občinskih zastopov, šolske mladeži in faranov, katere tukaj prav vljudno vabim, da pridete danes k večernicam ter se vdeležite nameravane slovesnosti.
Našej šolskej mladeži pa hočemo ta dan posebno prijeten storiti: podarili jim bomo nekaj za prigrizek, pa morda še kakšno pijačo. Ker pa bomo pri vsem tem stroške imeli, tedaj bomo tudi danes izigrali tri „c e s a r j e v a s a d n a drevesa". Vsako drevo bode imelo 90 srečk. Vsaka srečka pa bo stala 5 kr. Ko bodo srečke poprodane, se bode ena izmed devetdesetih žrebala (vlekla.) Kedor bode tisto pogodil (zadel), taisti bo dobil eno cesarjevo drevo v spomin; naj si ga posadi, kedor bo tako srečen, doma na najlepšem kraju.
Za čisti donesek bomo potem kupili knjig za šolarsko knjižnico.
Priporočam Vam, da pridno kupujete srečke, posebno pa tisti, ki imate otroke za šolo; kajti, kar storimo, storimo presvitlemu cesarju na čast, našej mladeži in sami sebi pa v spomin in korist!"	(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Sadno drevje in kebri.
Sadno drevje se kaže letos iz velike večine lepo in če ne bode uimjs, bode jesen vesela za kmete, ki ga gleštajo. Žal, da sta dva sovražnika sadju že tu — gosenice in pa kebri. Kjer niso lani jeseni ali vsaj letos spomladi oberali drevja ter goseničjih gnjezd sežgali, tam je že vse polno gosenic in je sedaj se ve, da le težko jih odpraviti z drevja, toda nekaj še le pomaga, če se pridno lotiš dela ter obe-raš drevje.
Veliko težje pa je še s kebri, kedar se prikažejo. O njih piše se „Dol. Nov." to-le v opominj, naj jih vkončuje kmet, kjer le more do njih. — Letos imamo kebrovo leto. To je zopet prava nadloga kmetovalcu. Keber jel je že pred dvema mesecema riti izpod zemlje in že takrat smo rekli, da bode ta požrešni škod -
ljivec letos v velicih množicah uničeval in klestil sadno, pa tudi drugo drevje.
In res je tako. Celi roji brenčečih kebrov obletavajo sedaj v mraku naše drevje in iščejo primerne paše. Kjer obsedejo, tam sklestijo in požro vse križem listje, cvetje in mladi sad. Izmed sadnega drevja diše jim posebno češplje in slive, na njih nahajamo sedaj cele gruče požrešnih kebrov. A s tem še škoda, ki jo dela keber, ni pri kraji, da nam poklesti sadno drevje, marveč keber še stori škode tudi s tem, da za-ležejo njih samice vsaka do 30 črvov ali ogr-cev. Kdo ne pozna teh debelih požeruhov? Oni izpodjedajo vsakovrstne sadeže in delajo veliko škodo na njivah, po travnikih, po vrtovih pa tudi po drevesnicah.
Le-te črve je zalegel keber ali prav za prav kebrovica in iz njih postanejo v treh ali štirih letih sopet požrešni kebri. Gotovo je torej keber hud sovražnik kmetovalcem. Njih dolžnost pa je tedaj, da ga zatirajo, kjer so le kos do njega. To pa se izgaja najležje in največ izdaja, ako ga pokončamo v kebrovih letih, ka-koršnje je letos. Zatiramo pa kebre s tem, da jih tresemo z drevja, poberemo in pomorimo. Najležje se opravlja to delo zgodaj v jutru, posebno še, če je vreme mrzlo, deževno ali oblačno. Takrat vise kebri pol mrtvi, otrpneni na vejah dreves, lehko jih tedaj spravimo z malim stresom z drevja.
Kaj dobro je, če se razgrne pod drevo kaka rjuha ali kaj druga, da se ležje poberejo, kedar padejo z drevesa. Nabrane kebre je zdruz-niti ali pa, kar je ležje, poparimo jih s kropom, da poginejo. Take jedo kokoši pa tudi praseta kaj rada, so pa tudi za gnoj, če jih pomešamo z apnom in jih spravimo na kompost Z otre-sovanjem pa ni, da smo mudni, pričeti ga je treba, brž ko se keber prikaže. Tako zabrani se še najgotovše zalega črvov. Otresujmo pa drevje toliko časa, dokler je še potrebno, to je, dokler še je kaj kebrov na drevji.
Po navadi trpi to tje do druge polovice meseca majnika, Otresati pa je treba ne samo sadno drevje, ampak tudi drugo, grmovje in sploh drevesa, ki rastejo na robu bližnjih gozdov. To delo pa je potrebno in sicer skupno se naj godi, sicer ne izda veliko. Če eden po-končuje kebre, drugi pa drži roke križem, ostane delo polovičarsko in ne hasni veliko. Eden bi se torej zastonj ubijal s tem delom, treba je, da sežejo sosedje vkup ter gredo nad tako hudega sovražnika. Cele vasi, cele občine in celi okraji naj si sežejo za to v roke.
Naj se odvrne neprecenljiva škoda, ki jo ta požeruh včini na drevji in celo na polji, treba je neizgibno, da se združimo v pokonče-vanje njegovo. Priložnost zatirati kebra ima pač tudi ljudska šola. Ne vidimo sicer radi, če plazi naša deca po drevji, tu pa bi ji radi
prezrli, če spleza izmed srčniših fantov kateri na višje drevo, ki se ne da drugače stresti.
Opomenimo pa še k temu, da obstoji celo dež. postava iz leta 1870 za pokončevanje ke bra. Zupanu je naročeno, da jo skliče dvakrat v letu, v oktobra in februvarija. Škoda, če ne stori tega, še večja pa, če ga ljudje ne ubogajo.
Sejmovi. Dne 9. maja v Arnožah, v Bra-slovčah, v Konjicah, pri sv. Lovrenci v slov. gor., na Bregu v Ptuji in v Imenem. Dne 10. maja v Jarenini in pri sv. Primoži. Dne 12. maja na Ptujski Gori, na Planini, v Poličanah in Slov. Gradci. Dne 14. maja, pri sv. Lovrenci na kor. žel, v Poličanah, v Središči, v Reichen-burgu in v Velenji. Dne 16. maja v Šentilji v slov. gor., v Vojniku, na Pilštanji, v Imenem in na Bizeljskem. Dne 17. maja v Artičah, pri sv. Marjeti na Pesnici in na Bregu v Ptuji. Dne 18. maja na Ptujski gori.
Iz Podove na Dravskem polji. (Požar. Prošnja.) Požar v tukajšnji občini se je dne 1. maja v noči ob 2. uri pri posestniku Francu Ogrizeku v zadnjem delu poslopja ogenj vnel in je v pol ure 13 poslopij do tal pogorelo. Požarna bramba v Racah je odstranjena pol ure od naše občine in ni mogla k začetku prihiteti in o polu tretji uri pa so kaj marljivo segli po orožji. Hvala jim za njih trud! Požigalca imajo na sumu. Ali mogoče je, da ne bo pravi. Ljubi Bog pa daj, da se krivi izda, da nedolžni ne trpi! Ubogi ljudje, ki imajo le za malo zavarovana svoja poslopja, bodo prisiljeni z dolgovi obložiti svoja imetja. Vsled velikega vetra rešili so si komaj svojo živino in nekateri celo brez živeža in obleke, so komaj svoje življenje oteli. Škodo so cenili c. kr. okrajni glavar, baron Hein in cenilni možje nad 19.850 gld. Oh hudobna roka, kaj si storila! Kedaj boš to povrnila, kaj pa trpljenje ubogih ljudi in živine ! Naj bo Bogu pritoženo, zaupamo še tudi radodarnim rokam slovenskega naroda. *)
A. Mlakar, občinski predstojnik.
Iz Slatine. (Nezaupanje) Ni še pol leta, kar so tako zvani Šlatinčani po svojih občinskih očetih svoje nezaupanje odrekli ne-kterim možem, ki niso do njih imeli toliko zaupanja, da bi jih bili volili v občinski odbor. Kar pa v Slatini izvira, razpošiljajo po svetu, če je le mogoče. Toraj so tudi ta nezaupni sad truda svojega razposlali med svet ter, kolikor je nam znano, razglasili ga po časnikih Celjskih, Mariborskih, Graških in Dunajskih. Opisali so one samovoljneže natanko po imenu in
*) Uredništvo rado vzprejema mile darove za le-te nesrečne pogorelce,	Ured.
stanu s priporočilom, naj bi jim tudi tujci odrekli zaupanje svoje. No, kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. Ni bilo treba dolgo čakati, že smo res brali v časnikih, da je pri tujcih zgubil zaupanje — župan, ki je dal ono poprano nezaupnico v svoji občinski kuhinji spražiti. Za sedaj pa je še potolažil nemirne valove, da ga niso požrli. Drugi, z županom istega imena in mišljenja, zgubil je celo do samega sebe vse zaupanje in vest je prišla iz Gradca, da se je raji vstrelil. Zdaj pa že zopet beremo: Gosp. M. Loschnigg, krepak korenjak v nemški kulturi zaupni mož Slatničanov, trgovec itd., napovedal je konkurs. Na tujem so mu manj zaupali, kakor doma. Prišli so ter mu hišo zapečatili. Ko bi se hoteli spominjati, lahko bi še našteli nektere, ki so bili pred tolikim in tolikim časom že tudi prišli pri tujcih ob zaupanje; a ker imajo, bodi-si pod imenom žene ali sinov ali dedičev, zopet zaupanje na Slatini, jim ga nočemo kratiti. In ko bi hoteli verjeti, pravijo tudi, da bodo nekateri izmed na Slatini zaupanje uživajočih mož zopet na tujem prej ali slej zaupanje zgubili. Kam pa bo prišlo, če bo Slatinsko zaupanje tako ginilo pri tujcih? Vendar pa smo lahko prepričani, da taki ljudje ne bodo nikogar drugega ob zaupanje spravili, če mu tudi odrečejo svoje zaupanje.
Iz Ljutomera. (Pokopališče.) Osoda vsegamogočnega Boga me je privedla na lepi mirodvor Ljutomerske župnije, kajti pogrebal se je dober posestnik iz vasi zgornjega Krapja. Gosp. L. Kosi, kateri je z dobro konjerejo ob premiranji in na dirkalski stezi znal prekositi marsikaterega. Na mirodvoru, kakor je sploh znano, se dobremu zemljanu vzbujajo srčna čutila, katera vodijo duševne moči, da se rosi trpka solzica po strahotnem obrazu in tako se je tudi ta dan 29. aprila. Ako je človek par grobov pregledal, videl je, da so stali trije križci na enem grobu in ako je človek po-prašal, dobil je za odgovor „da je Bog hotel tako, da v njem počivata dve sestrici in bratec, otroci J. Valpotiča, kmeta iz Noršinec in s tem je končana ena vrsta poprečna. Zadaj v slednji vrsti pa je gomila nepozabljive stare babice, Sagaj iz Noršinec, katera je dosti dosti otrok spremljala k zakramentu sv. krsta. Zraven nje pa počiva nam nepozabljivi dr. J. Mravljak iz Ljutomera. Izvrsten rodoljub in pravicodajen mož v svojem opravilu, kajti rad je rekel strankam: „Rajši storite reč' tako in tako, da vas ne bo dosti koštalo", kajti ni imel namena ljudi odirati, ampak jim do blagostanja pomagati. Daj Bog. da mu dobimo dobrega naslednika. Za Mravljakom pa trpimo veliko izgubo. Zraven njega počiva že prej omenjeni Kosi, in nad njim v prejšnji vrsti pa njegov veliki prijatelj in sosed A. Rus, tudi kmet in dober
rojar z zgornjega Krapja. — Letošnje leto sta si delala dosti načrtov za svoja gospodarstva, zdaj pa ju je osoda božja odločila v gomilo, da si tam spočijeta svoje trudne ude. Pred nekolikimi leti je se pokopališče za več hektarov raztegnilo, katerega so č. g. Franc Šrol, bivši župnik z dovoljenjem knezo-škofovim blagoslovili in zdaj se je že prostor napolnil in je potreba nanesla, da se je letos zopet za več hektarov morala ograja prestaviti in se več zemlje v pokopališče odločiti. — Ozimino smo imeli v spomladi slabo, zdaj pa se je precej zgostila in se nam po polju lepo kaže. Pomurski.
Od Sv. Ane v Slov. Goricah. Ob priliki zlate maše najimenitnejšega Jugoslovana: mil. g. Strossmayerja je poslala narodna občina Kremberg to-le častitko, v kateri slavnega biskupa imenuje častnim občanom: „Njih pre-vzvišenosti, premilostljivemu gospodu Josip Jurij Strossmayerju, knčzovladiki v Djakovem. Znane so nam zasluge Vaše za celo — Jugoslavijo, slišali smo o Vašem blagem srcu! Zatoraj Vas ob priliki Vaše zlate meše podpisani imenujemo častnim občanom! Dal Bog, da bi se Vaše zlatomešniške časti veselili še mnogo, mnogo let! Živeli! Živeli! Vsi Vaši pokorni slugi". Slede podpisi. — Na to častitko je mil. biskup predstojniku g. Alojzij Orniku odgovoril naslednje premile besede: „Slavnomu občin-skomu zastopstvu na Krembergu, koje me je prigodom zlatne moje mise izvolielo imenovati častnim občanom Kremberžkim, izporučujem oviem najtopliju svoju hvalu. Bog dragi blago-slovio slavnu obdinu a sve njene čestite obdi-nare svakim dobrom obilno nadario ! Bog dragi još vecma sbližio jednokrvnu, jednovjernu i skoro jednojezičnu bracu Slovence i Hrvate; dao im, da poluče plemenite one svrhe, na koje ih previdnost njegova od viekova jur zove, kako bi slavnu i čuvenj na svoju korist a na ničiju štetu bili! Želeci dragoj brači Slovencem svaki napredak i preporučujuci se njihovej ljubavi ostajam im vazda brat i prijatelj Stross-mayer, biskup". — To so gotovo lepe in krasne besede častitljivega starčka zlatomašnika, Bog daj, plemenitega Jugoslovana, v to svrho za-kličemo: Bog živi še mnogo let diko Jugoslavije, preč. g. J. J. Strossmayerja! V—j.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Dunaj dobi nov spomenik. Napravlja se cesarici Mariji Tereziji in sicer na lastne stroške svitlega cesarja. V nedeljo, dne 13. t. m. se razkrije in bode navzoča vsa ces. rodbina. — Jurij vit. Schonerer, glava bauernvereina, je bil v soboto obsojen na 4 mesece težke ječe in izgubo plemenitaštva. Vdrl je bil na čelu 28 mladih ljudi v uredništvo necih židovskih novin; peklo ga je bilo,
da so te novine prerano, torej krivo naznanile smrt nemškega cesarja, starega Viljema. Le-ta pa mu je bil neki „naš cesar". — Drž. zbor ne pride nič kaj naprej z drž. proračunom, z vso silo bliža se razgovor v naučnem mini-sterstvu sedaj že koncu, ali ka-li, Bog zna, kaj še pride! — V Gradci ste dve c. kr. višji gimnaziji a obe ste v najetih hišah, sedaj pa dobite lastno poslopje. Stali boste kacih 300.000 gld. — Pri Lipnici so zajeli v unem tednu tropo ciganov, ki so že dalje časa ondi kradli, kar so mogli. Spravili so jih pod ključ še-le, ko so tri ranili, dva sta že vsled teh ran umrla. Zakaj jih pač spušča gosposka prek meje? — Slov. Korošci so poslali iz Celovca posebno zahvalo slov. drž. poslancem na Du-naji. V njej se poudarja, da so jim gg. poslanci, izlasti pa kanonik Klun iz srca govorili. — Šulverein sega zmerom dalje v slov. Koroško. V svoji zadnji seji pa je sklenil, da še priredi v nekaterih občinah „ljudsko knjižnico". Bog varuj slov. ljudstvo knjig, ki mu jih ponuja šulverein! — V Ljubljani se namerava zveza vseh kranjskih društev za požarno brambo. Taka zveza menimo, da ni slaba. — Kakor je znano, biva skorej po celem Kranjskem velicih jam pod zemljo, več teh bodo pa sedaj zvezali, da se odteče voda hitreje. To utegne tudi za barje ali močvirje pri Ljubljani postati koristno. — Slov. uradovanje po Goriškem prodira, toda le po času. C. kr. okr. glavarstva pa tudi okr. šolski sveti še niso v vrsti teh, ki dajo odgovor slovenski, če je prošnja slovenska. — V Dornbergu pri Gorici je v nedeljo razstava vina, ki se pridela na Krasu.
—	V Gorici so te dni volitve v mestni zastop, stranki ste dve, toda obe laški, slov. volilci pa menda ne gredo navolišče. — Procesija na slavo sv. Očetu je bila zadnjo nedeljo iz Trsta v Milje. Kakor piše „Ed.", bila je procesija lepa in znamenje, da še živi ljubezen do sv. kat. cerkve in nje poglavarja v prav mnogih srcih.
—	„Assicurazione generale" ali Tržaška zavarovalnica ima še tudi pri nas več zavarovancev. Njim naznanimo, da je ta zavarovalnica splačala lani 10,099 647 gld. škode, pri vsem tem pa še ima za to leto 705.683 gld. dobička. — Morilca V. Maffeja, ki je umoril, s pomočjo mlade ženske, svojega prijatelja Mozetiča, so v petek, dne 4. t. m, obesili. Umrl je pa skesan ter je britko obžaloval svoje dejanje. — Prof. Spinčič, poprej v Kopru, sedaj v Gorici, je neljub Italijanom v Kopru ter bi mu radi odvzeli poslanstvo za dež. zbor v Kopru. ¡Sklicujejo se na to, da nima v Istri več volilne pravice, torej tudi ne do kake izvolitve. — Na severni strani Ogerske kraljevine treba bode novih cest, ki so važne za vojaštvo. Pravi se, da ne bode veliko nasprotovanja v ogerskem drž. zboru zoper nje.
Vunanje države. Pri sv. Očetu so bili te dni romarji iz kat. Španije, bili so tudi pri njih sv. maši. — Italijanski kralj in kraljica sta se pripeljala v Bologno, kjer je velika razstava obrtnijskih in gospodarskih stvari. — Mesto Rim dela pridno dolgove, odkar je kralj Humberto v njem gospodar. Letos mu poldrugi milijon lir primanjkuje. — V Barceloni, španj-skem mestu ob morji, je velika razstava, navzoč je pri njej tudi nadvojvoda Karol Ljudevik.
—	V Parizu objavlja „zveza domoljubov" — da je general Boulanger načelnik „narodne stranke". Vidi se torej, da dobiva general čedalje več tal v ljudstvu. — Predsednik republike, Sadi-Carnot, kaže se poslej v drugi barvi, prijatelja sv. cerkve, to pa se ve, da ni po volji možem, ki imajo oblast v rokah, ali tudi škofje so še oprezni; že vedo, zakaj. — Irski poslanec, O' Brien je obsojen na tri mesece ječe za voljo govora, ki ga je imel v Longhrei.
—	Kialjica Viktorija se je že vrnila iz Be-rolina. — Nemški cesar se čuti bolje, to pa ne daje upanja, da ozdravi. — Minister Putt-kamer menda odstopi, kajti drž. zbor se ustavlja njegovim naredbam. — Ruski car je izdal povelje, da se naj napravi prihodnje leto ljudsko štetje. — Vojaških beguncev iz sosednjih držav ne trpi poslej Rusija če se ji zdi njih življenje sumljivo. — V ponedeljek, dne 7. t. m. je v Bukureštu, glavnem mestu Rumunije, vstre-lil prejšnji redar mesta dvekrat v okno kraljeve palače. Ko so ga prijeli, rekel je, da je strel veljal kralju. Mož je ali ud kake zarote ali pa je vznorel. — Princ Ferdo Koburški še potuje po severni strani Bolgarije in trdi se od njegove vlade, da ni v celi Bolgariji nikjer ustaje, toda od drugod se zatrjuje, da je na desetih krajih ustaja in še da bojda narašča, ne pa da izgine. — Srbski kralj in kraljica prideta na konci tega meseca na Dunaj, to pa menda za to, da se določi, na katero vseučilišče se naj pošlje nju sin. — Prejšnji minister general Gruič je dal slovo vojaški suknji. — Turčija ima iznova sitnobe, sedaj s patriarhom iztočne ali razkolniške cerkve. Le-ta tirja od Turčije, naj sopet nastavi one škofe, ki jih je ona odstavila. — Z Grčijo spravlja se sedaj Turčija ter ostane nje poslanik v Atenah. Bili so ga že poklicali v Carjigrad, pa so preklicali to povelje, ko so videli, da ni bilo to po volji Grčiji. Bog zna, kake spletke tičč v tem!
—	Na otok Kreta pride nov turški glavar, doslej je bil poslanik v Parizu. Bo li srečniši, kakor je bil doslenji? Strune med muhamedan-skim in krščanskim ljudstvom so bolj, kakor le kedaj, napete. — Iz Massave se je general San-Marzano že odpeljal v Rim Vročina je že huda ob Rdečem morji in vojska bi ne bila več mogoča.
Za poduk in kratek čas.
Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rimski romarji.
(Dalje.)
Kakor roja, ki se za človekom vsiplje, sva se zdaj komaj vtegnila beračev otepati.
„Sveta hišica" stoji sredi prostorne, lepo zidane cerkve. Da me je srce tiralo naravnost v tisto hišico, v kateri so nekdaj Jezus, Marija in sv. Jožef v Nazaretu živeli, to si pač lehko mislite. Ko se stlačim v kapelico, padem na kolena in pozdravim Marijo : Zdrava Marij a, milosti polna, Gospod je s teboj! Prvo-krat jo je nekdaj nadangelj Gabriel v tej hi šici ravno s temi besedami pozdravil. In zdaj koliko zvonov po celem voljnem svetu vsak dan „Zdrava Marijo" odpoje, in koliko „Češčena Marij" zmoli ves krščanski svet den za dnevom! Bog je kedaj Abrahamu djal: „Poglej nebo in preštej zvezde, če jih moreš: toliko bo tvojega zaroda". Prav toliko je zdaj Marijinega zaroda — Marijinih otrok.
Ker so romarji že preveč v nemar po meni hodili, vstanem in grem v žagrad čakat na sv. mešo. Naši redarji so modro vkrenili, in že poj-doč so kocke odločile, po kateri vrsti, da bo-demo meševali; drugači bi se menda res stepli, ker nas je bilo veliko nad sto duhovnikov. Meni je bila sreča mila Že tretji sem meševal pri velikem altarji, dokler je veliko gospodov še ob štirih in petih popoldne meševalo. Užalilo me je, da pri tej sloviti cerkvi ni pravega reda, kar je pobožnost jako motilo. Po mojih mislih pri tej cerkvi ni zdrave glave, ni pravega gospodarja, zato pa vsak dela, kar se mu ljubi. Vse naj se pošteno in po redu godi! Nestrpljivo za naše oči je tudi, da tam duhovniku alba sega le do kolena. Po sv. meši mi prijatelj reče: Da bi se ti danes videl pred altarjem, kakšen si vendar bil!
Ko se romarji popoldne po mestu razidejo, hitim jaz občudovat svete hišice. Stene od znotraj so še prvotne, bolj črne, na mestih ome-tane, na mestih pa že gole. Zunaj je hišica z dragim marmorjem obzidana. Stara streha in kar je bilo lesenega pri hišici, je pokopano pod altarjem Zdaj je obok zidan in hišica je nekoliko vzdignjena, da ima prekrasni altar tudi dostojno visokost. Poljubovali smo za altarjem molitveni stol Marijin; omara Marijina je skrita tik altarja v lepi. novi omari. Radostno smo gledali troje skledic, katere so sv. rodbini pri obedu služile, in smo devali v nje spominke, da nam jih je duhovnik blagoslovil. Drago okinčana podoba Marije s Sinekom na altarji je izrezana iz cedrovega lesa; obraza sta po ^sarosti očrnela. Na severni strani zunaj je v marmor vsekan napis:
Druga svetišča postavljali so
Naši očetje po svetu okrog,
Toti tempelj svetejši je,
Angelji so ga postavili, Mati in Bog.
Cerkev ima bogato zakladnico, v kateri kraj sten stojijo visoke omare, ki segajo gori do stropa, ki so vse založene z različnimi zakladi in darovi. Dosti časa sem trebal, da sem jih enkrat površno pogledal, kdo bi jih tedaj vtegnil popisati? Meni sta zanimala zlasti dva zaklada, in sicer krona in žezlo švedske kraljice Kristine, duhovite hčeri luteranskega kralja Gustava Adolfa ki je 1. 1655 slovesno prestopila v kat. cerkev, ter ob enem kraljevsko krono odložila in darovala Mariji v Loreti, ker j bi kraljice katoličanke švedski mogotci na prestolu več ne trpeli. Človek bi rekel, da jej je i Marija v nebesih že lepšo krono povrnila. Še i bolj čuden je dar nekega ribiča iz jutrove dežele. Ribič je iskal bisere na dnu morja, pa ni bil kaj srečen. Stori tedaj obljubo, da prvi biser, katerega najde, hoče v Loreti Mariji darovati. Še tisti den vlovi veliki biser, na katerem se lepo vidi podoba Marije in Jezušeka. Še lepša je podoba božja na dnu našega srca; Bog ne daj nje umazati ali oskruniti.
Ob štirih so imeli tamošnji duhovniki slovesne latinske večernice. Vse jim je šlo tako naglo od rok in raz jezika, da skorej ni bilo spodobno. Mogoče vendar, da krivo sodim; laška kri je pač bolj vroča in se hitreja pretaka, kakor naša. Ostudno se je obnašal moški pevec na shodih, ki je prvi glas pel. Kako je sukal glavo in oči preobračal, in si zraven celo cer-kvo spregledal, ali ga ljudje kaj občudujejo ali ne. Navadno tudi pri nas kaka gizdava deklina le na koru kokodaka, a doli v cerkvi ne more in noče ziniti. Na koru naj žveglje pojejo, dekline pa v cerkvi. Na kor deklin ni treba vabiti. — Basta!
Smešnica 19. „Ne boste", pravi dijak očetu, „ne boste mi verjeli, pa je vendar le resnica. Z vso silo sem pripravil včeraj čevljarja, da je vzel od mene petak". — „Kaj praviš!" čudi se oče. „Meni pa je pisal, da te bode pri ravnatelji tožil, če ne dobi kmalu denarja". „O", odvrne sin, „to še tudi zdaj hoče". — „Kako to?" sili oče. — „Terja", meni sin, „terja še ostalih 25 goldinarjev."
Razne stvari.
(Ljubezen sv. Očeta.) Sv. Oče so poslali vsakemu naših romarjev, ki se je vozil z Graškim vlakom, prelep spomin. Včeraj je dobil preč. g. kanonik dr. Križanič sedem in dvajsti srebrnih svetinjic, da jih razdeli med romarje. Svetinjica ima velikost našega srebrnega goldinarja, na eni strani je podoba zlatomešnika Leona XIII., na drugi strani sv. križ na obla-

kih. Romarji, ki pridejo večkrat v Maribor se naj osebno pri preč. g. kanoniku oglasijo. Bolj oddaljenim pa se bodo svetinje po pošti poslale.
(C. k. uradni je.) Kakor gre glas, pride k malu ukaz c. kr. gosposkam, da mora vsak uradnik c. kr. uradnij, obleči se v cesarsko, to je, uradno suknjo, kedar je v službi. Po nekaterih uradnijah je bilo že sedaj to v navadi.
(Dež. zbori.) V začetku meseca septembra pričnč dež. zbori svoje delovanje. Njih zasedanje pa ne bode dolgo.
(Javni zbor.) Kat. pol. društvo pri sv. Lorenci v slov. goricah ima na binkoštni ponedeljek, dne 21. t. m., javno zborovanje. Pri njem bode g. dr. Fr. Jurtela, dež. poslanec in odvetnik na Ptuji, poročal o svojem delovanji v dež. zboru. Zborovanje bode v društveni sobi na c. kr. pošti v Juršincih ter se začne po ve-černicah. Odbor se nadja obilne vdeležbe.
(Premeščenje.) G. dr. Jož. Fraidl, c. kr. okr. sodnije pristav v Vrhniki, pride na enako mesto v Ptuji, g. Alf. Kapun, c. kr. avskultant, pa dobode njegovo mesto v Vrhniki.
(Ustanova.) Okr. zastop v Slov. Bistrici je sklenil v prosiavljenje 401etnice cesarjeve ustanovo za jednega učenca na dež. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
(Mašniško posvečevanje.) Nj. eksce-lencija, mil. knezoškof bodo sv. mašniške rede delili v dneh 12., 14. in 16. meseca julija Posvečeni bodo ti-le gg. iz četrtega leta: Jakob Brglez, Fr. Cerjak, Jak. Cingljak, Jak. Kitak, Fr. Lekše, Jak. Marinič, Jak. Mere, Jan. Suš-nik in Fr. Vračun; iz tretjega leta pa: A. Medved, Fr. Moravec in Janez Vreže.
(Kat. bukvama.) Kat. bukvama v Ljubljani ima te le nove molitvene bukve na prodaj : 1. Molitev velik pripomoček k zveličanju. Spisal sv. Alfonz Marija Liguori, slovensko pa izdal ter ji pridal molitve pri dopoldanski in popoldanski službi božji, dr. Anton , J are, prošt. Cena je knjigi, ki šteje 176 str. v 16°, v platno vezani GO kr.
2.	Dušna pomoč, spisal za bolnike J. Zupančič, šteje 558 strani in stane 1 fl. 25 kr., isto ceno ima potem
3.	„Krščanski nauk" za prvence, spisal J. Zupan šteje 48 strani ter stane 16 kr.
Vrhu teh knjig pa je še na razpolaganje raznih podob za spomin 1. sv. obhajila. Vse imajo slov. napise ter velja jih sto od 80 kr. do 6 fl. 50 kr. Bukvice pa tudi podobe so, kolikor gre nam sodba, vredne priporočenja.
(Slov. slovstvo.) Zbranih J. Stritarjevih spisov je prišel že 45. zvezek na svitlo v Kleinmayrjevi, J. Jurčičevih pa VII. zvezek v Narodni tiskarni v Ljubljani. Zadnji priobčuje dva romana „Lepa Vida" in pa „Grof Erazem Tattenbach", stane pa v platno vezan 1 gld. brez veza pa 60 kr. To je jako nizka cena.
(Plemenski biki.) Letošnje licenciranje ; in premijiranje plemenskih bikov se vrši za i Vran s ki okraj v ponedeljek dne 14. maja : dopoludne ob 10. uri pri „Pihelbirtu" v Kapli. Licencirali se bodo le biki, ki so naj manj lVg leta stari. Pri tej priliki namerava okraj kupiti troje bikov. Po premijiranji predava živi-nozdravnik g. Jelovšek o živinoreji.
Loterijne *isviiko:
V	Lincu 5. maja 1888: 58, 26, 68, 73, 72
V	Trstu „ „ 32, 30, 23, 64, 59
m\. te i rili o!
Velika zbirka molitvenih, lsnjig- v
obeh deželnih jezikih lepo vezanih od 25 kr. do 8 gld. priporoča
Edvard-a Ferlinc-a
prodajalnica lenjig- in papirju
v Mariboru, gosposke ulice 3.
Vse molitvene knjige se lepo vežejo, vsa dela knjigovezna se izvršujejo v lastni knjigovezarni točno in cenó.	1-2
HazBianilo*
Neoženjen 32 let star spreten mežnar in organist, izvrsten pevec z dobrimi spričevali, želi takoj primerno službo nastopiti. Kdo? to pov6 uredništvo „Slov. Gosp."
Organist in mežnar
samskega stana, 26 let star, dober pevec, spremenil bi rad svojo službo. Pisma se naj pošiljajo upravn. „Slov. Gosp."	2-3
Gospodu G. Piccoli-jll, lekarju „pri Angelu"
v Ljubljani.
Sprejmite izraz moje najskronejše zahvale za esenco, katera me je rešila bolezni, koja me jo spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšiiev. Vedno hujšej bolezni pridruži so so zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopot popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej „Picco-lijevej esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni.
Josip Tomažič,
4	c. kr. orožniški vodnik v Pulji.
}
Javna zahvala.
Moje gospodarsko poslopje v Slovenji ve si štv. 27 okraj Ptujski, mi je dne 15. apr. t. 1. pogorelo. Bila sem zavarovana pri zavarovalnici „Dunajsko zavarovalno društvo", katero je škodo takoj dobro vcenilo in mi danes že poplačalo po svojem glavnem zastopniku, g. Karolu Brezniku v Mariboru, Tegetthoff-ova ulica štv. 32.
Primorana sem, da slavni dunajski zavarovalni družbi in tudi čast. glavnemu zastopniku, g. Karolu Brezniku izrekam svojo naj-prisrčnejšo zalivalo in priporočam omenjeno zavarovalno družbo vsakemu, kateri si hoče dobro svoja poslopja zavarovati.
Slovenja ves, dne 28. aprila 1888.
Maria Friedl, posestnica.
Gospodarji!
Priporočam vam vsake vrste semena, n pr.: detelje, trave,
_ zeliša, cvetlice, gozdne in sadne
peške. Tudi se pri meni dobi poljski gips 100 kilo za 2 gld.
Ravno tako se pri meni nahaja zaloga Karbolineum Avenarius kila za 25 kr., najboljše mazilo za les, proti vsaki mokroti. — Za nizko ceno in pošteno blago sem
P°r0k'	i\I. liordujs,
9—10	v Mariboru.
6 Njfr
Lepi spin za si ta!
Se dobi v tiskarni sv. Cirila v Miii^boru
JJ
Duhovni vrtec"

ali
IVIolitvenik«
za katoliško mlaflež s podukom za sv. birmo.
Vezan v črnem usnju z zlatim obrezkom brež
kopče.......gld. —.85
Vezan v črnem usnju z zlatim
obrezkom s kopčo . . . „ —.95 Vezan v chagrin s tesnim okvirom
in s križem.....„ 1.70
Vezan v chagrin z okvirom iz
nikeljna......„ 1.80
Posamezni iztisi po pošti iO kr. več.
„Poduk za sv. birmo44
DCr Cena IO lir. "^C
Živinski in kraiarsli sejem
bo v Luč ah pri Gornjem gradu, dne 25. maja t. j. na den sv. Urbana. Kupce obilno vabi k udeležbi	3-3
županstvo Luče, dne 21. aprila 1888.
protinu, žolčji, me-hurji in obistni bolezni, hemerojdah, želodčni bo lezni in pri nahodih sploh.
Kopelj, stanovanje, gostilna^ s«-26_ po ceni.
Radenska slatina in Kopališče
z vodo bogato na „natrn in lithiju". Garodove poskušnje so dokazale, da je ogljiko-kislen lithij naj-^	boljše zdra-
vilo zoper
Dobi se v vseh bo jših špecerijskih zalogah in gostilnah.
Krajevni in pot
avstrijsko-ogerske dežele,
sestavljen od
Josipa pl. Kendler in Leop. Siller.
Frajevni in potovalni slovnik tS^S
J\skii dežele in vse železniške, poštne, parobrodne in brzojavne postaje z imeni železniških in paro-brodnih podvzetij, zato potrebna in imenitna knjiga za vsakega.
Frajevni in potovalni slovnik, S;:Pr
]\metnih razmerah, posebno imenitna knjiga za c. k. vojake in vojaške uradnike, ker se v njej nahaja natančna lega vsacega kraja avstro-ogerske dežele, posebno važna tudi za poštne, železniške in brzojavne uradnike.
pjevni in potovalni slovnik
]\vsakega odvetnika, bilježnika, sodnika itd., ker je pri vsaki vasi politični in sodnijski okraj pri-djan, tudi za vsakega oskrbnika, fabrikanta, trgovca, popotnika im- in exportirja itd., ker je pri vsakem kraju po ta, železnica, oziroma zadnja poštna železniška postaja prldjana.
Krajevni in potovalni slovnik
pride na svetlo v 3« zvezkih po 3« kr. ali cena za celo knjigo 7 gld. in se dobi pri vseh knjigarjih, kakor tudi pri založniku
Leop. Siller, Dunaj I., Griiiiangergasse 1.
4—10