1
V. 46.
L li 1 O 44
v L| tllitl ANI. DNC 18 N O V li M B U A l 0 3 i
Cena >S Din za celo leto. Za inozemstvo hO Din. Posuinczuu številkn I Din. V mscrnlnein dolu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Igluju vsnko sredo. Spisi in dopisi naj sc pošiljam Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuh.it v Ljubljani.
Beseda o
Prepozna besedal Tako bo marsikdo vzkliknil. In vendar ni prepozna. Morebiti jo bomo sedaj v teh težkih dneh bolje razumeli kakor takrat, ko se je med nami cedilo med in mleko.
Med nami živi še dosti ljudi, ki ne znajo varčevati. Eni so teh misli, da se varčevati pravi skopariti. Ali veste, kdo je skopuh? To je človek, ki ga ima v krempljih lakota po denarju. Tako ga ima v krempljih, d« radi samega ljubega denarja niti sebi niti drugemu ničesar dobrega ne privošči. Saino stiska in boža tisti svoj preljubi denar.
Varčen človek ne bo tako ravnal. Privoščil bo sebi, kar je prav; pa tudi za potrebe bližnjega in za blage namene javnega življenja bo imel vedno odprto srce. Vendar bo pa v dobrih dnevih mislil tudi na prihodnje uiseiit bo vedel, da znajo biti slabši. In od lega, kar ima, si bo za morebitno stisko pri-liodnjih dni vložil nekaj v hranilnico. Če pa pričakovane stiske ne bo, pa tudi ne bo jokal za njo, ampak bo znal s svojim premoženjem prav ravnati v sedanjosti, pa tudi za slučaj smrti bo znal prav urediti, da bo dobro zanj in za druge.
Dejal sem, da mnogo naših ljudi ne zna varčevati,	,
Kadar imajo priliko za varčevanje, žive razsipno, zapravljivo, bahato. Vse mora vedeti da nekaj imatb in da zato tudi lahko nekaj dam. Poznam človeka — no pa morebiti tudi vi poznate take ljudi: kadar potegne svojo tedensko plačo, takrat mora pognati težko prislužene dinarje po grlu, čeprav potem skozi cel teden nateplje puste, nezabe-Ijenc žgance.
Varčevati ne zna naša mladina. Prve prihranke še nekaj hrani. Zakaj tiste dni ima pred seboj gotovo cilj: kolo si moram kupiti. Potem se namreč lahko vozi na delo. Nič napačna misel. Ko je pa enkrat kolo tukaj, poleni je pa cilj dosežen in denar nalagati je za mlade ljudi brez pomena... Če samega sebe vsaj malo ceni, bo vsako leto privarče-va' za eno obleko, za obutev in za klobuk; cc mu do lastne cene ni dosti, bo glavni njegov cilj cigareta in pa liter.
Pa vprašujete: »Ali na možitev tak človek nič ne misli?« O pač. Toliko že, da se lahko ponaša s svojim dekletom, toliko tudi, da se radi dekleta spusti v boj in je sam ''anjen ali je pa ranil svojega tekmeca; oboje Poglavje se potem nadaljuje pred zdravniki in fied sodniki, konec zadnjega dejanja v tej igri le pa zapor. Ali da bi 8f za resnejšo dobo "ojega življenja kaj prihranili Dekletove star-
varčevanju
še bo pestil za doto in bo pripravljen tudi za 10 Din razbiti pogajanja in pustiti dekleta v sramoti. Tu se bo vlekel za denar, svojega pa mora seveda pognati v zrak. Zakaj fant je in tako zahtevajo fantovske postave. Silno redki so ženini, ki bi pri vstopu v zakonsko dobo svojega življenja mogli pokazati na znaten del svojega lastnega premoženja, ki bi bilo sad njihove pridnosti in varčnosti.
Pa kdo bo pričakoval od naših fantov, da naj varčujejol Saj bero po časopisju: Ta država je požgala toliko in toliko bombaža, da bi mu cena preveč ne padla, tam so potopili v morje toliko in toliko centov pšenice, iz istega vzroka, drugod spet uničujejo kavo. Vs? po načelih gospodarskega liberalizma: Jaz imam; če pa drugod za lakoto umirajo, kaj me briga. In čeprav smo z lahkoto pridelali, drugod ne smejo uživati sadu našega blagoslova, tudi ta. zmerno ceno ne.
Tako gospodarijo svetovni gospodarji; zakaj bi drugače gospodarili naši fantje, zlasti v tistih letih, ko nimajo za 'nikogar- skrbeti!
Vse drugače nam o državnem gospodarstvu poroča sv. pismo. Saj poznate zgodovino egiptovskega Jožefa. Sedem izredno bogatih letin je bilo v Egiptu v tistem času, ko je bil tam Jožef voditelj državnega gospodarstva. A Jožef ni žita sežigal, ni pustil, da bi se žito kvarilo, ampak je spravljal žito v državne žitnice. V vsakem mestu so bili shranjeni obilni pridelki.
Nastopila pa so nerodovitna leta. Povsod je primanjkovalo' živeža, v Egiptu pa je bilo dovolj žita. še celo zunanje pokrajine so za-kladali z njim.
Morebiti je takrat nekateri Egipčan zmajeval z glavo nad Jožefovim gospodarstvom, ko je v bogatih, rodovitnih letih tako strašno varčeval z žitom. Kako pa mu je hvalo vedel pozneje, ko bi bil za lakoto umiral on in njegova družina, če bi ne bilo skrbnega gospodarstva Jožefovega.
»Seveda,« mi bo kdo padel semlfe v besedo, »seveda, Jožefu je bilo lahko skrbeti za prihodnje čase. Saj je po božjem razsvetljenju že naprej vedel, kakšne težave bodo zadele svet.«
To je resnica. Nič ne oporekam. Ali pa vsakdanja življenjska izkušnja tudi ni kos božjega razsvetljenja?-In kdor je le nekaj let preživel na tej naši okrogli zemlji, je moral po svojih lastnih izkušnjah priti do spoznanja, da je sreča na zemlji nekaj silno nestanovitnega. Obilnost in bogastvo, premoženje in denar so pa tudi kos zemeljske sreče.
Morebiti imate v svoji bližini ljudi, ki so danes siromašni, pa ste jih še vi poznali in imeli za bogate. Morebiti vam je znana hiša, kjer je oče zapustil otrokom čedno premoženje, danes pa niti lastnega doma več nimajo. V lepih dnevih so mislili, da ima sreča trdne korenine, pa so gospodarili v tej napačni misli tako, da so vse zagospodarili. Živeli so bogato, potratno, razsipno, za eno leto naprej pa prav gotovo niso mislili. In to je ravno pri mnogih napačno, ker naprej prav nič ne mislijo. Če bi le malo naprej mislili, kaj lahko pride nadnje, bi gotovo malo drugače gospodarili. Saj ni treba, da bi nezgoda, ki lahko pride, tudi morala priti. Še bolje bo, če je ne bo. Ampak pripravljeni moramo biti.
Vsi veste, da prav zdaj preživljamo silno -težke čase. In kdo ve, kje je še konec težkih dni. Nisem prerok; nočem groziti in ne strašiti. Bolje pa bo, da smo pripravljeni še na hujše čase, kakor pa da bi mislili, da imamo že zlate dneve pred durmi. (Dalje prih.J
Občni zbor
JUGOSLOVANSKI'] KMETSKE ZVEZE
se vrši na dan sv. Miklavža v nedeljo dne 6. decembra ob desetih dopoldne v dvorani hotela (Jnion v Ljubljani.,
Običajni dnevni red. Vrh tega govorita:
1.	Prcfesor Anton Sušnik: Kmet in trgovska politika.
2.	Dr. Valenčič: Vnovčevanjc živine in kmetijskih pridelkov.
Kmetje! Pridite v obilem številu! Pokažite svojo kmetsko zavest in kmetsko skupnost! Pridite vsi, da v današnjih težkih časih glasno in odločno povemo želje in zahteve kmetskega stanu!
Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu !
Tajništvo JKZ.
1'rlporuča se prvi slovenski zarod
Vzatemna zavarovalnica
Ljubljana
v lastni palači ob. Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, PalaiSa Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevi««? trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulici XI. pukt 22, Beograd, Polncareovft 2
w
PO SVETI/
Katoliška cerkev
s Katoliško vseučilišče v pretežno protestantski državi. Največja izmed treh bal-tijskih republik (Litva, Latvija, Estonija) je Latvija. Dočim je Litva popolnoma katoliška in se v Estoniji zadnji čas pojavlja močno nagibanje h katoliški veri, je Latvija pretežno protestantska. Med več ko dva milijonskim narodom je le četrtina katoličanov. Kljub temu so ti dosegli, da je protestantski parlament dovolil ustanoviti na univerzi v glavnem mestu Rigi bogoslovni oddelek. Ker je državni proračun za pri-lKMlnje leto že določen, zato bo do novega proračuna dajala sredstva nadškofija sama. Vseučilišče prične poslovati še to jesen. Parlament je pooblastil rektorja univerze in nadškofa Springaviča, da sestavita pravila za novo fakulteto. Poleg tega bo nadškof imenoval kandidate za učno osebje. Izmed teh bo izbranih 10 rednih profe->--orjev, 4 docenti in nekoliko lektorjev. Poučevali bodo v dosedanjem katoliškem semenišču, v prvi semester bodo vpisani vsi sedanji semeniščniki. Skupne vseučiliske predmete bodo bogoslovci študirali ob-enom z akademiki drugih fakultet. Najvaž-nojša naloga fakultete bo vzgoja domačih latinskih duhovnikov, kaili sedanji so po večini drugorodni, največ Litvanci.
Italija
s NI še polna mera trpljenja. Okoii Kopra ie preganjanje Slovencev v cerkvenem podiočiu posebno hudo. Cerkvene pevce na vse načine strahujejo. V Koštaboui jo neko? fašist d'Estn javno vpil nad ljudmi in delil klofute, češ da jim prepoveduje šc nedalje slovensko peti v cerkvi. Podobno je v Šmarju, kjer so tudi začeli s klofutami obdelavati brezbrambne pevce. Znani faš. tajnik Vtnlurini je nekoč s poti genil nazaj domov otroke, ki so šli k fari h krščanskemu nauku. Neki krušarici so vzeli prodajno dovoljenje, ker ni hotela poslati otroka k italijanskemu veronauku, marveč ga je pošiljala k slovenskemu. Kričeč je slučaj župnjka Antona Požarja ml. iz Marezig pri Kopru. On je tih, skromen in pobožen gospod, ki se bevi le s strogo cerkvenimi rečmi. Seveda vztraja po vesti in zakonu pri slovenščini tako glede pridige in Kta-nij, kakor glede pouka otrok v verstvu- Izključno le iz tega razloga je bil poklican v Pnlo k deželnemu sodišču, kjer se je od njega zahtevalo, naj se vda itaKjanizaciji. Dobil je zdaj dve leti policijskega nadzorstva (ammonimento). Tako je v fari konfi-niran in če hoče iti na škofijo v Trst, mora imeti prefekturno dovoljenje iz Pule. Orož-ništvo pa ima nalogo in pravico, da ga vsako noč in ob poljubni uri zbudi iz spanja in tako kontrolira, če ni šel kam na xagita-cijsko« potovanje. Tako se godi po najnovejši operaciji konkordata. Tudi ime ti vzamejo. Dekan Zlobec Avguštin od Sv. 'Antona pri Kopru je sedaj preimenovan v »Sobearoc. — Ignacij Križman, upokojeni nadučitelj in posestnik v Gorici ter ravnatelj odvetniške pisarne dr. Medveščka, je bil pretekli teden aretiran in takoj stavljen pred konfinaoijsko komisijo. Doslej še ai znano, aH je bil gospod Križman ie konfiniran ali ne. — Nahaja se še vedno v
»DOMOLJUB^, 18. novembra iv)3t.
zaporu. — Vzrok konfinacije še ni povsem znan.
s Priprava n »mir«, S predvojaškimi vajami so pred p«r tedni začeli povsod po mestih in po deželi. Fantom ni več svobodno vpisati se k tej reči ali pa ne, ampak so vsi prisiljeni- Vežbajo se ob nedeljah dopoldne. Kdor izostane, mora plačati občutno globo. Slovenske fante nekateri fa-šistovski veljaki surovo zmerjajo in celo klofutajo. Ko pride fant v regiment, se pa oficirji norčujejo iz njegovo fašistične prediozbrazbe, ki zares ni kdo ve kako temeljita.
Avstrija
s Par koroških vesti. Župnik v Djek-'Šah g. Trabesinger se je preselil v faro Šmarjeto. Izpraznjeno mesto je zasedel g. Fr. Repnik. — Celovški občinski odbor je na tajni seji nadalje sklenil, da se znižajo plače občinskim uradnikom od 2 do 10 odstotkov in upokojencem od 2 do 15 odstotkov. Občina namerava prihraniti s tem 110.000 do 130.000 Šilingov (1 šiling je okrog 8 Din). Uvaževati je troba, da so bili celovški mestni uradniki plačani po dunajskem plačilnem načinu, tedaj boljše nego državni uradniki. — Sklenjeno je tudi bilo, da so vpelje za okoliške občine prisilna uporaba klavnice. Vsak mesar v Št. Rupertu, Št. Petru in Šmartnu bo moral klati v celovški mestni klavnici, četudi kupi že zaklano živino, in plačati za vsak kg teže 20 g (100 grošev je 1 šiling). Od teh 20 g ostaneta klavnici samo 2 g, ostalih 18 grošev pa clobiio občine za zimsko pomožno akcijo. Do sedaj so namreč okoliški mesarji prodajali meso za 30 g ceneje nego celovški mesarji in so zato siromašnojši sloji kupovali vsi pri okoliških mesarjih, da marsikateri mesar v Celovcu ni imel nobenega posla. S tem se bodo cene izenačile in siromašni sloji si ne bodo mogli kupovati več mesa. — Dne 24. oktobra so našteli na Koroškem že 7440 podpiranih brezposelnih. — Modrinjo vas pri Šmohor-ju je pretekli teden poplavila voda. Prebivalci so morali zapustiti svoja bivališča ia odgnati živino. — V Tinjah je 30. oktobra pogorelo Vorbauerjevo gospodarsko poslopje.
Bolgarija
s Predsednik bolgarske vlade • ra«-merjti 4o dragih držav. Predsednik bolgarske vlade g. Mušanov je Izjavil te dni med drugim sledeče: Hvaležni smo Italiji za sočuvstvovanjo z našimi zadevami. Italija lahko računa na naše prijateljstvo, ki je gotovo nekaj vredno, čeprav smo majhni. — Pred par dnevi sem govoril s poslanikom jugoslovanske države v Sofiji in sem odločno izjavil,, da ni res, da bi mi podpirali kalike miru in reda v Jugoslaviji. — Najresnojši namen imamo, da se z Grčijo popolnoma sporazumemo. — Pogosta nasilja in umori, izvršeni nad Bolgari v romunski Dobrudži zelo razburjajo javno mnenje v Bolgariji. — Odnošaji med nami ia Romunijo bi se zelo izboljšali, ako bi napadi ponehali. — Z Turčijo smo v najboljših odnos« jih.
s V boju za katoliško hiš« božja. V
I Malem Trnova na turškobolgarski meji imajo bolgarski katoličani vzhodnega obreda staro revno cerkvico, ki se že f>odira.
Štev. 46
Sklenili so zidati novo n« drugem prosto-ru, ker je stara cerkev napoti krajevnemu gradbenemu načrtu. Pod vodstvom neke-ga redovnika »o začeli katoličani pripravljati vse potrebno za zidanje. Pa glej, mj. nistrstvo za cerkvene zadeve je pod pri-tiskom pravoslavnega škofa prepovedalo zidali katoliško hišo božjo. Katoličani so se nato pritožili na druga ministrstva in so končno za zidanje cerkve dobili dovoljenje. Neki nahujskani pravoslavni meščani so začeli borbo proti odloku ministrstva z izjavami in napadi v časopisju. Pa oglasili so se mirni pravoslavni meščani, ki soglasno s katoličani javno izjavljajo, da so bolgarski katoličani polnopravni državljani, ki se jim ne sme odrekati postavitev lastne cerkve. Mi pa pravimo: Presneto se motijo tisti bolgarski popi, ki si v svoji zagrizenosti don»išljujejo, da bodo oprti na vladno pomoč s hujskanjem in nagajanjem zaustavili zmagoslavno j>ot svetovnem« katoličan»tvu.
Čehottovašb
s Češki ministri se prolivijo znižanju uradniških plač. Pravda priobčuje zanimivo pismo svojega praškega dopisnika, na katerem opšsuje delo Čehoslovaške, sedaj, ko se sestavlja nov državni proračun. Ministri se sestajajo vsak dan po enkrat, tako piše list, in njihova največja skrb je, da ohranijo proračunsko ravnotežje. Ministri se trudijo, da bi preprečili vsak nepotreben, še tako malenkosten izdatek državnega denarja. Pri tem pa se ministri branijo, da bi so državnim uradnikom znižale plače. Mora« pa -se bodo zvišati nekateri davki., Na svojih vsakdanjih sejah pripravljajo »inlstri proračunski načrt, katerega bodo predložili parlamentu. »Pravda« piše, da se mor® odkrito čestitati češkoslovaškim ministrom k njihovemu marljivemu delu.
s Komu bed« najprej znižali plače. Kakor poročajo češki listi, je ministrski predsednik Udržal poklical v četrtek k sebi voditelje zveznih strank in jim pojasnil nameravane zasilne odredbe vlade. Vlada namerava uvesti zvišanje dohodnine, ki bo znašala pri dohodkih nad 25.000 KI 6% in potem polagojsa dosega pri dohodkih nad 100.000 Ke 36%. Davek ua tantijeme se bo povišal na 100% . Plača predsednika republike se bo znižala za 25%, ministrskega predsednika za 18 , ostalih ministrov za 12, poslancev in senatorjev pa n 10%.
s Zanimive številke a verski eaakf-pravnosti. Po poslednjem ljudskem štetju prispeva čebosdovaška država posafflM; nim veroizpovedim: katoliški za 11 H»ihj. 500.000 vernikov 6 milijonov Kč, to je po| krone letno; čehoslovaški narodni cerkvi za 688.000 vernikov 4 milijone 50.000 K«, to je 7 kron za vsakega vernika; ia evan-
Modni perilni žamet in barhenl,
dalje ogrinjalke, pleti in kocke, najnovejši vzorci, v veliki izberi prt
Janko Če&slk-u
Lta**™ LfttMjan« s**"*"
^ssa1?, i gaPKs? i
^ Gfsfo.
1>. A lic nz Furlan je 14. t. ni. daroval v iran-iMškaiiskem samostanu v Novem mestu svojo zlato maSo. Se na mnoga leta!
Pečar: »Ali ima tvoja /.ena vedno zadnjo besedo?«	*
Bučar: Ne. Včasih prej zaspi kot jaz.«
jjass rta
/.upnikom {,. Amou™veiSimem trži5kem Kat. domu lepo zborovanje.
>'IU>A1I 411 IfiUl U	» .... — - —	—■—
Kupujte pri iS H insepirajo v ..Domoljubu"!
G. Ivan Ogrin, stavbeni podjetnik in organizator slovenskega obrtništva, je nedavno zapustil Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, katere, član in dalj časa podpredsednik je bil nad 21 let..
G. Jernej Ložar, 29 let svetnik ljubljanske TOI, član obrtnega odseka in Zavoda za pospeševanje obrti ter pregledovalec zborničnih računov, ie bit te dni razreSen svojih dolžnosti.	gi
geliste, ki jih je 234.000, prispeva država 2 milijona 740.000 ali skoraj 12 Tte za vernika in za tzv. Seske brate skoraj 15 kron za vsakega brat«. Pomisliti moramo, da so dajatve za katoliško cerkev utemeljene, ker je država že za Jožefa II. in pozneje odvzela bogata cerkvena posestva. —- Katoliška cerkev na Češkem dobi torej najmanj državne podpore. Morda zato, ker stoji tamošnja vlada na stališču, da katoliška cerkev za svoje širjenje ne rabi izrednih denarnih sredstev?
Porfugcihfea
s SeeijfiJai na pcmoč klici naših dni. Sledeč pozivu sv. očeta se katoliški škofje vsega sveta trudijo, da omilijo sedanjo revščino, ki ima glavne korenine v brezposelnosti. Zanimivo je v tem pogledu tudi pismo patrijarh« v portugalski Lisafconi kardinala Cerejiera. Patrijarh govori o trojni križarski vojski: a) vojna molitve, ki naj izprosi božjega usmiljenja, da se prikrajšajo dnevi trpljenja, b) vejska dela, ki naj da vsem brezposelnim delo in kruh in c) vojska pooioči ped geslom, da veak nekaj z samoratajevanjem žrtvuje za nesrečne in gtadne soljudi, zlesti za revne otročiče. Patriarh ee s posebno toplimi besedami zahvaljuje kmetom, ki so pri obdelovanju zemlje začasno opustili poljedelske stroje, da tako zaposlijo čim več delovnih sil in taka pomagajo v boju proti strašni brezposelnosti.
■s 22 nsituslrov. Zadnji todea je bila angleška vlada spopolnjena * imetseva njen 82 minktrov brez portfelja in državnih podbtjaikov, od katerih pripada konservativnem 19, startni ni delavski slrauki 5. Siaroaorim liberalcem 4 in Samuelovim liberalcem 4. Med novimi ministri je iz zadajaga Vabaieta znan prvi drž. pravd-nlk	3owi?t in kot državni podtnj-
nik dominionov Malcolm MacDonalel, sin ministrskega predsednika.
Antflv^M
s Razno. V Clevelandu je umrl Janez Meše, doma iz Roba pri Velikih Laščah. — Kardfani &aymemi SenJean, pefcojiri nadškof r %wJhia<iu $£an*«ta| je prišel <x družine, M je Mela < rt rok. — Povodu« smrti znanega i—dliJljii £dko»a je pa&a1 tudi papež Pij jMkajjtikovi dražini WnKmo so-žalno fem^avfe«. — V mt&em prepadu v Alaski m naiii mrtvega katofiSkega misijonarja Cteotge Wodleja, ki se je ponesrečil s svojim aKToplamotn, — Nekaj is Španije pregnanih jezuitov pride tudi v Ame-
(feUBČto) kupujeei
M. »ASIČ, Ijubliana
SV. PET H A HASIP ŠTE V. 27 Ifeatao tr&iarmo vrnem.------
d »Karitas«. Naše zastopnike opozarjamo, da ne nabirajo težko bolnih zavarovancev. Taka zavarovanja \bo vodstvo dosledno odklanjalo. Posmrtuinsko zavarovanje »Karitas«, Ljubljana, Masarykova cesta 12 (palača Vzajemne zavarovalnice).
41
riko. — Nad 7 ur sta se pogovarjala oni dan v vladni hiši v Wa«hingtomi francoski ministrski predsednik Laval z ameriškim državnim predsednikom Hooverjem. — Sliko purana namesto orla na vladnem pečatu Združenih držav je priporočil me-rodajnim krogom Williara Barton iz Phila-delphije. — So spoznali, da puran spreminja barve.
Rusija
s Vso Evropo hočejo podjarmiti. Ch.
Ozcls, ki je bil latvije-ki poslanik v Moskvi šest let, podaja zanimivo razlago, zstkaj se sovjetska vlada ni udeležila razprav za priprave za razorožitveno konferenco. Ozols pravi, da nimajo sovjeti v svojih načrtih nič manj kakor podjarmiti celo Evropo. Zdaj so povjeti za [Koleni s svojo petiletko (petletni gospoclarsiki načrt); ko bo ta končana, pa nameravajo posvetiti naslednjih pet let pripravi za vojno proti Evropi Ko bedo nasprotstva med posameznimi naredi v Evropi lako dozorela, da m bo i/, njih izcimil oborožen spor, tedaj bo pa tudi Ru-ri.ja udarila in ji bo lahko v splošni zmešnjavi doseči cilj.
Japonska
s Daiekc zirteji	isinister. —
Klic po verski vzgoji zveni sedaj tudi na Japonske m. Prej je po japonskih šolah vladal mateiialiati&H dwh, ki eanika Boga, dušo in odgovornost čtovekovo pred Bogom- Pcsledice-te vzgoje pa sc tako zakst-ne in strahotne, da je -sedaj državna upr»-va oklenila pu<hfea«$jisnje mladieske vzgoje. V to svrho ee pastiBaje sodelovanja misijonarjev. Japonski minister piosvete je misijonarjem lo4e izjavil: 'Doslej je bila politika prosvetae^a ministrstva naklonje-na materializ/mi. To fftaliST« je bikv v skladu z duhom časa, pa je rodilo žalostne sadove: propad javne in zasebne nravnosti, . prccvit komunizma in zadnii čas anarhističnega duha. Mi pa moramo našo vzgojo rešiti materialoma. V to svrho nam je so-delonage »erakffii vzpojtetAjev potrebno, sami Morene idlano njifcave pomoči.Želeti Ch Mta, «a M fceseda japonskega stra gmeevdle ma&a odmev vsaj ob IS. uri tudi w iWi *£a«&, ka ^odkopavajo verski sragojš mladiar «a in taiko samite p t ijjravljajo ntiiMpbes pagrn.
Svfom
V«iika skopščiaa ia |»ariaii«art kitarskega kantona 2:kiao Bta apfejria v apriha tekočega leta zAcn, da * v vseh javnih odločbah opusti prastari uvod »V imenu božjem«. SvotKsfejafatrjem je »spelo, da an -dobili m svoj prctibričandu jaredteg 3b gla- , jov Utoeraioev ia maaidemtsisaitav, tako da so ItatoiičaHi, tu ije teHiservabvci in agrarri ostati s 13 giaeesii m manjšini.
Toda čeprav je bil mk&ti, da «eo%ravi »ime božje«, potrjen od vlade hi paižatncn-ta, ni bil izvrši^, to ima ivicaafai ustava nekaj, za kar jo lahko zavdiajo zdo mnoge države. Ako zbere« dovolj podpisov, zahtevaš namreč laWw> v Švki za že sprejete «a-kone ljudsko glasovanje. In ako ae večina ljudstva z glasovanjem odloči preti sprejetem zakonu, ta propade, čeprav bi bil v par-fcmootu soglasno ^prejet.
švicarske katoU&e st. anks so torej m- i htevale, da se o zakonu glede odprave »ime- j
na božjega«, izvrši ljudsko glasovanje. Katoliška akcija in kmetaka zveza sta nabrali potrebnih 15 tisoč podpisov. Trčinski škof msgr. Aurelio Baociarini je izdal več pastir-škili poslanic, v katerih je pozival vernike naj glasujejo za obdržanje prastarih uvodnih svetih besed. Katoličani so poudarjali tudi to, da najvažnejše zgodovinske ustanovne listine švicarskih združenih državic pričenjajo z »imenom božjim« in da bi črtanje teh uvodnih besed •značilo črtanje imena Stvar-nikovega iz javnosti.
Katoličani so imeli popoln uspeh. V nedeljo 1. novembra 1931 se je vršilo tajno glasovanje. Proti zakonu, to je za obdržanje uvodnih besed »v imenu božjem«, je glasovalo 17.088 opravičen iti glasovalcev, proti »imenu božjemu« pa samo. 7.319 nasprotnikov krščanstva.
Volivna borba je bila zelo burna, ker so liberalci in socialdemokrati trosili najrazličnejše laži. Vendar so katoliški verniki, organizirani v katoliški akciji in pod vodstvom svojega odločnega škofa odbili proti-verski naval frainasonstva in izvojevali itre-nu božjemu sijajno zmago.
Drobne novice
24 milijard Bin podpejse ra brezposelne to izplačata letos Nens-L-va.
PrctšSdevsia nemiri so izfcruhnili \ poljski Varšavi.
Zastali sc ia 40d milijon«? dkitev državni preračun poljske republike (1 zlol je okrog 6',4 Din).
DenKmstraeije feresposetetii m bile v Parizu.
Japem&e esfe zasedajo Maad&nrijo na-prej. Tako najnovejše poročite.
Mova iatlMsa ost&va bo zajaraciia manj-šmam njihove pravice
Za 7 mjf^muMr dtaarjev je bilo ie dni prodano prvo od <jwtenb«ga -fi^fimo sveto pismo iz leta 1455.
Skoro 44 milijonov ton krompirja so letos pridelali v Nemčiji.
Svet Društva narodov se je sestal dne 16. novembra v Parizu. Japonske-k i tajski spon!
£ waHomi m/joti ae fHjija Romunija.
Za » nlqlaiia» m aiali plače drž. poslancem na Madžm^esm.
Tofi malte trite ae jmsegie v boj v Man-
IBkštem ar	ikštmakm&o-m-
ta pogajanja. mqti
Tiftoim) 4aBUfi&n»v * M&M postaja vodno težji.
Amae^ iiBrtmgga mtte&toGff immmeltnm«^a fMČa dr. flfrieamr .pride iz Bavarske v Jt^oabmije.
IMuno za me jpaMKnK skavte ho-oejo prepovedati -v bbimip. s
200:008 *s&b&t<h Itsetov so odne^i razbojniki k .pv&htefp vagona M portugrf-ski Liaboni.
tipkaj je a&aitfi« m sasteflje«!« v roinuitflkem Khsju.
V ptečilae toče je aašla kmetica banka v romnadsi Kraili. (Ta«i je dr. No-vačan za konzula).
Kupec: Hisn mi ugaja, le preblizu one tovarne je,-
Fosredovatec: To naj vas nič .ne inolt-go^»d. (Juo tam je »modriffiniea in t« lahk» \sak čas zleti v zrak.t
PO DOMOVINI
Zahvala
Podpisana vdova-pogorelka na Boh. Beli št. 24 se upravi »Domoljuba« najpri-grčneje zahvaljujem za prejeto podporo 2000 Din, katero sem prejela kot dolgoletna naročnica »Domoljuba«.
Zato »Domoljuba«, ki nas vsak teden tako lepo poučuje in nam prinaša toliko novic in v slučaju nesreče požara prvi pride s podporo v gotovini na pomoč, vsoui najtopleje pripoiočam.
Boh. Bela, 13. novembra 1931.
Antonija Ravnik,
pogorelka na Boh. Beti.
d Zlato sv. mašo je daroval 15. novembra v frančiškanski cerkvi v Novem mestu paier gosp. Alfonz Furlan. Beg ga živi Š2 mnoga leta!
d Štiridcsctletnica živinozOravnille di-plcme. Tekom tega meseca -poteče 40 let, od kar so trije naši rojaki promoviraii na Dunaju za živinozdravnike in sicer: gg. Alojzij Paulin, državni veterinami Š2i-re.eient in inšpektor banske uprave v Ljubljani, da,je dvorni svetnik Adalbert Rotter, koroški ae-želni veterinarski referent v p. in inšpektor hugon Turk, vpekojen veterinarski še.-re-ferent v Ljubljani in naš odlični sotrudnik. Zadnja dva sta prejela živinozdrav. diplomo in fizikatna spričevala z odliko, slednji ima tri izpite iz tržnega nadzorstva z odličnimi spričevali dunajske univerze. Bog živi vse tri gospode še mnogo let!
d 13 let je minulo dne U. novembra 1.1. odkar je bilo sklenjeno premirje in s tem konec strašne svetovne vojne, ki pa, kakor se vidi, niti večino človeštva, niti oblastnike ni prav nič naučila. Svet drvi naprej in naprej proti še hujšim dnem. Zastonj so bile milijonske žrtve. Bog se nas usmili!
d Iz preiskovalnega zapora je državno pravdništvo v Mariboru izpustilo znanega duhavnika gospoda Marka Kranjca.
d Zadaje dni je padlo po vrhovih planin nekaj novega snega. V dolinah pa dežuje in vode zelo naraščajo. Bati se je povodni.
d Veliko padavin, vendar ne prehudo zimo nam obljubljajo vremenosiovci.
d Veliko veterinarako razstavo priredi Jugoslovansko veterinarsko združenje v Belgradu od 21. do 23. novembra tega leta o priliki svoje desetletnice.
d 1. decembra 1931 stopijo v veljavo nove poštne in brzojavne pristojbine in sicer bo treba plačati s tem dnem: a) za pisma običajne teže (do 20 gramov) v krajevnem prometu (to je v okrožju istega poštnega urada) 1 Din, b) v medkrajevnem prometu (to je za pisma od enega do drugega postnega urada v Jugoslaviji) 1.50 Din. Odprte dopisnice, doslej po 50 par, bodo veljale z decembrom 75 par. Pristojbina za priporočenje v krajevnem prometu bo veljala 2 Din, v' medkrajevnem pa 3 Din. Promet s čekovnimi nakaznicami je bil doslej poštnine prost, od 1. dec. 1931 dalje pa bo treba plačati za pošiljko do 500 Din 0.50 Din, nad 500 Din pa 1 Din. Isto-tako so zvišane pristojbine za pakete, za Pošiljatev denarja, za nakaznice itd. Pri-»tajbina za besedo v brzojavki znaša 0.60
Din. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din.
d V znamenja solza. Prijatelj nam piše: Čez državni most v Mariboru je gnal te dni sključen.kmetič par volov. Na sebi je imel raztrgano obleko in gube na licih so pričale o velikih težavah, ki ga tarejo. Stopim k njemu in ga vprašam: »Očka, ali ste kupili vole?« Možak mi žalostno odgovori: »E, kaj še! Nisem jih mcgel prodati, če bi jih tudi za mesarji in kupci metal. Niti 4 Din mi nihče ni hotel dati za kilogram žive teže, četudi so voli, kakor vidite, lepo rejeni. Sr.o-mladi leta 1929, ko sem jih kupii, so tehtali 915 kg in sem dal zanje tedaj 7 Din za kg, danes tehtajo 1200 kg in mi nihče ni hetel dati niti 4 Din za kilogram. Davkarija me rubi za davke, bolnišnici me tirja za stroške zdravljenja mojega sina, pri hiši pa niti krajcarja denarja.« — In debele solze so se pojavile na licu ubogega kmetica...
na vratih tamošnje pokopališke kapele. Z njim je urejena zadeva grobov. Ako po 12 letih po pokopu in po 10 letih po zadnji obnovitvi ni pristojbina za grob obnovljena, se smatra grob za opuščen in se prekoplje. Tudi velikost grobov je določena: 2.30X1.25 za odraslo osebo in 1.25X1 za otroka. Kar pa je najvažnejše, je to, da novi pokopali-ščni red določa tudi velikost in pristojbine za grobnice. Važno je, da grobnica zapade šeie po 100 letih, če se ne obnovi pristojbina. Vsrkih 10 let je namreč treba obnoviti 10% pristojbine z« grčbnico iu v 100 letih ravno celo. Tako je z novim pokopališčnim redom vsem ustreženo, toda tudi višina, pristojbine ne presega možnosti posameznikov. — Posnemanja vredno za vse kraje, kjer so v tem pogledu kaka trenja.
d Tržne cene v Ljubljani pred 50 leti.
Krompir !C0 kg 2 gid 28 kr; — fižol hI 80 gl 50 kr; — maslo Kg 93 kr; -— mast 84 kr; špeh frišen 60 kr; — špeh prekajen 80 kr; --jajce po 2 kr; itileka liter 8 kr; govedine 1 Ig 56 kr; teletine 52 kr; svinjsko meso 56 kr; seno 100 kg 2 gld 14 kr; slama 1 gid 78 kr.
da lasem,svilen,
blesk.
JUuavcn ^dobi se sedaj
tudi i) form iShampoona.
d Nekaj številk o izseljencih. Iz Slovenije se je izselilo po vojni 18.000 ljudi v prekomorske države. V teh številkah niso všteti Slovenci s Primorskega in Koroškega. V evropske države pa se je izselilo v zadnjih štirih letih nad 15.000 oseb. Računajo, da je sedaj v Franciji nad 16.000 Slovencev, v Nemčiji nad 30.000, v Holandiji nad 3000 in v Belgiji nad 3000 Slovencev. V zadnjih 50 letih se je iz Slovenije izselilo nad 100 tisoč ljudi. Računati je treba, da so se ti v tujini potem razmnožili, tako da je sedaj v severni Ameriki okoli 250.000 Slovencev, v Argentini nad 20.000, v ostali južni Ameriki 6000, v Kanadi 6000 in v Avstraliji 200 Slovencev.
d Nove operacijske prostore je dobila ženska bolnišnica v Ljubljani.
d Nov pokopališki red so dobili te dni v Rušah. Potrjen je od škofijstva in nabit na
d Vinske cene pred 500 leti. Po nekem starem nemškem poročilu je stala leta 1426 posoda, obsegajoča okrog 3 bi vina celih 13 krajcarjev ali okrog 5 današnjih dinarjev. Ko si bil prvič v gostilni, sploh nisi mogel plačati cehe, ker nisi prenesel množine vina, plačljive z najmanjši mnovcem. Za en krajcar je dobrovoljček večer za večerom kar celi teden motovilil v »rožicah« domov.
d Nova priložnost za zapravljanje in še kaj. Mestna občina ljubljanska je sklenila, da odda prihodnje leto mestno kopališče na Ljubljanici v zasebne roke in sicer v najem. Najemnik bo poleg kopališča zgradil prostor in koncertno dvorano. Zanimivo je, da obisk tega kopališča vsako leto zopet narašča, še lani je to kopališče obiskal® 4963 kopalcev, letošnje poletje pa je bil obisk že 9907 oseb Dohodki so znašali letos 23.382 Din.
' 6'
Pred eetair.Hum na Kitajskem. Bivši kitajski cesar Hsiarig Tung potuje, kot pravijo poročila, v Mandžurijo, kjer bi s pomočjo Japoncev lopet zasedel prestol.
Kmetje, oklenite se Kmet. zveze!
Trboveljski otroški pevski ibor, ki šteje 110 mladih grl, je v nedeljo nastopil v Ljubljani. Zbor vodi učitelj g. Av. Šuligoj.
Panauifki kanal, ki veie Atlantsko in Tiho morje, so morali zapreti za promet, ker seje vanj pogreznilo skalovje iz gora pri kraju Culebraent.
Martinove gosi. Po-starodavnem običaju je na praznik svetega Martina navada, da se v hiši kjer Je godovnik, speče gos. Letos Je bil t udi Martinov dan v znamenju krize.
Mednarodna i.ogometca zveza (FIFA) je izjnbil« res denar. Glavni tajnik te mednarodne orjanizi-cije, v kateri «o včlanjeni skoraj vse nogometni zveze evropskih drfav, HiMchmann, je moral t« dni odatopiti. ugotovili so namreč, da je ta vzorni tajnik zaepekuliral in zapravil vso društveno Imovino, ki je znaSala nekaj nad 3 milijone dinarje'.
Francosko mesto Agcnais slovi po leni, <1» la® »larejše žen«ke nosijo brke in brado in se., okraska ne sramujejo in ne uporabljajo nikaj" »zdravil« za odpravo, marveč jih vsaj tako goli kot moSki. Seveda se nobena ne more PM'aV' s tako velikimi brki kakor neki Jung, ki v »«"• bergu vodi tujce in jim tolmači zgodovinske i pote mesta. On ima 58 cm dolge bike » svetovni rekord
soda za pranje
v • • v- v. . > £
i n c i s c c n je
d Prvi znaki zime. Iz Kuršumlije porajajo: Tu so se začeli pojavljati prvi znaki žime. Eden prvih znakov so volkovi, ki .trase po okolici. Te dni je trgovec Azima Butiiša iz Prištine gnal domov čredo živine. Sredi ravnine pa je čredo napadla tolpa volkov. Čuvarji črede so začeli kričati, kar pa tolkov ni niti malo preplašilo. Čuvarjem ni preoslajalo drugega, kakor da so zbežali do bližnje vasi po pomoč. Ko so prišli nazaj, so volkovi obirali že zadnje kosti. Kljub temu pa so jih komaj pregnali.
d Tudi Dolenjska noče elektriko. Kranjske deželne elektrarne so z izvedbo svojega e 1 c k t r i f ikat i jskega načrta na Gorenjskem in Štajerskem vzbudile toliko zanimanja, da je stopila tudi Dolenjska na plan. Sedaj se po dolenjskih občinah že resno razpravlja, kako naj bi se speljala velenjska elektrika tudi na Dolenjsko. Pričakujemo lahko, da se bo prihodnje leto že začel graditi daljnovod proti Novemu mestu in Kočevju. Hkrati s temi načrti pa čujemo, da namerava novomeška občina postaviti lastno elektrarno na Dvom ob Krki. Tam stoje zdaj tri žage, ki nimajo vedno pravico in po sedanjih vesteh bi bil otikup le ene same žage mogoč. To se pram, da bi ostali dve še nadalje morali dobivati vodo, tako da bi za elektrarno zlasti ob nizkem stanju vode ostalo le malo vode. Elektrarna torej v poletnem času nikakor ne bo mogla kriti potrebe in bo radi tega sama za novomeško gospodarstvo le majhnega pontena. Na vsak način bi bilo umestno, da se vestno in premišljeno pretehtajo vsi razlogi za in proti, preden se začne z graditvijo, ki bo gotovo zahtevala ogromne izdatke. Ponesrečenih elektrarn ima Slovenija že ireveč in zato je škoda, da bi po nepotrebnem Jobili še eno več.
d Družinski blagoslov. Trojčke je porodila v nedeljo 8. novembra Mileva, žena kmeta Mtlosava Lukiča v selu Jasikovica blizu Trstenika v Srbiji. Vsi trije zdravi fantki. Družina je že od prej obdarjena s 4 otročiči, od katerih sta dva deklici dvojčki.
d čudaška ženska. V Novem Sadu so pokopali 72 letno starko Ano Stilling, po rodu Nemko. Ta čudaška starka se je že leto dni pripravljala na smrt na tale način: Na vsak način se je samo sebe hotela- videti, kako bo ležala na mrtvaškem odru in kako ji bo, ko jo bodo pokopavali. Več mesecev je prosila svojce, naj ji dovolijo, da se bo dala fotografirati na mrtvaškem odru, da se bo lahko ogledovala, kako bo potem, ko bo zares ležala na mrtvaškem odru. Po dolgem prerekanju so sc sorodniki zares dali prego-v ........ '
'oritt. Stara gospa SHiling je sama šla k po-pehnante zaroda, a je iafetala krasno krsto, si nakupila vencev in cvetja, kar spada zraven ter si dala nesti v svojo sobo. Stene sobe je dala prevleči s črnim blagom, krsto na oder, cvetlice in prižgane sveče okrog. Potem je starka oblekla svojo mrliško obleko in se vlegla v krsto. Še dvakrat je morala vstati, da je uredila vse, kar ji ni bilo še pravilno urejeno. Ko je po njenem mnenju bilo vse v redu, je pristopil naročeni fotografi Starka je sklenila roki na prsi, zaprla oči, magnezijeva luč se je zabliskala v temnem prostoru in fotografija je bila- narejena. Nato je zlezla z mrtvaškega odra in živela poslej; kakor vselej. Ampak vsak dan si je ogledovala lepe fotografije, ki so. ji karate,, kako leži na mrtvaškem odru. Še celo povečati sit jih je dala. Pred nekaj dnevi pa je zbolela za smrt. Na smrtni postelji je- naročila svojcem, naj- jo
prav tako denejo na mrtvaški oder, kakor si je lam sama uredila. Tako se je zgodi lo*. ko je v torek zjutraj umrla. V sreda so jo pelo--pali. Bog ve; če je pri vseh teh pripravah a» smrt mislila na slavno, kar je, dušo is onostransko žMfertm.
d Bfe*fc ndtin. aadaoretviraih za ute&isjtas&Trgoviaski ministo je pisal nove sedeže za oddelke mštMmSafr, uteži in mer ter dragocenih kovin. Za Dramsko banovino so bili ustanovljeni sledeči sedeži: I, V Celju: »a področje, v katero dajo $Wžke-Ce!je, Celje-okolica, nji grad;	Krško, Laike,
SlovengrST? V EjpMpri: za podrožje,, v_ katjgr
Ljubljana-oko Ti ca ,Met lika, Novo mesto in Radovljica. 3. V Mariboru: za okraje, v katere spadajo Dolnja Lendava, Dravograd, Prevalje, Ljutomer, Maribor des. in Maribor levi breg, mesta Maribor, Murska Sobota, [ Ptuj mesto in Ptuj okolica.
d Mesti ia 20 miltjcnctv kilograma« jekla. Te dni je komisija prometnega ministrstva odobrila novi pančevski mct6t, ki je dograjen. Ta most je največji not Balkanu in edfai naj-; tačjiBl v Evropi. PSmžeuski most je do% 1260 ' swtsew. Za njega«* jekleno sestavo sat porabili 26. milijonov kg jekla, Za temelje in ste-ferovje m porabiti dva in pot milijona kg že-tea m KBV.COO kubičnih metrov betona, ši-rqk- je most f t metrov. Ta širina bo z? sedaj i«ad<jstcwala za cestni in železniški pomet. <5e se -fe® pa poaneje pokazalo* da je treba nsast razširiti,. ga bod& razfcfli do 20 in pol metra širine. Železniška proga- bo tekia iz ^aačevtr pe aaiapB, kt bo 12 in - **—: W pa z»: cesto.
teH&aa 4bt konca Mr Od te^dtffe Befgrad »a suhem zvezan s Pančevom in Banatom. Vezala. ga bo lepa cesta hr železnica.
d Sladka T »a. Prihaja z Madžarske in teče nekaj časa od našem ozemlju v Vojvodini je kakor druge reke. tfe dni pa je bila
J*
NaBKGČRe perilo zvečer r ŠenMfi raztopim ia zjutraj je razmežerm vsa nesnaga. Oglejte » Heafccrvo' raztopino po uporabi! Strmeli bodete, koliko ae-saagB vsebuje Ie tmtopMa. ToS za onrefcčan^e trdfe vode in čSčen jc w>bea je „Henko" jako priporočljiv.
Stran	»OMOUIB . 18. novembra 1931.
Jay*!»ki "jaki W»*ip, ks«®**« »H	v»«#>4» k'	ta 5»»»
: i«m	» Aty«at»taati
Kiiapki tais.ii m Maic. ri iui« m itiki	c***.
u pmtmmm**. Xt sOu vltiea ucnajraiti r. ' r.iH^tgu „..,,. .-»a^i
agMfc: L W 7il}? )>W«rihiV .rtje*^ aSi^r««. i. i	prsate-
*	murj*. čSM& •» «jrta+ Mi mpmm i. -.-ca,:	a »fesi »- »-rvfca..
r Mprtiaa. r« <*«$» is»Me a na -iaiiriJarf	l. M tat
**b. rw.«r: X* rnaajfr. ta®« *i »te? jne^-- 1- ji ur »a Kit;	a ir*- .

78 !e< j: ■'.•folnil lf»ar»ki io kr««-ki linij- i-i torti a Hc^nik » l.j»t>li*»i. Kljub Moji
rt- . ; • »e W» čawi i#p|rwl»t«ili -lav-T**' ' /ai na vrli .^IlIjflJlH^lf^^ /.,l'lli:i:! rli r
Hi« iar - n^aa V oa.-vn^ju pff-iniC.-Sju Uiu-Uisul /t' bii l« dni sroijea '« iapau. dimnike 8w<sk! PefcU f« «^r«atK> vrtim, ker .v probivil-
• - - »irda b.> v unravi ravse Uko rmelj"' poa^l*.'. kai.,>r j* »meta! diani'šC____
^»?v«tj«i ws.iia.k8r je stopil v iekanW-Pre^ par dn*vi mi d«ii obli* JJ moj rev-MtlimR.
D«. fr> kaj bi r*dif< je a intr.
« čimer Umi	J* 'l"'1
»pravdi.'
>Katafcar.	pid ure ^n0^'
-»».*< t u to p^čeRko..
Dt, lepo bi M« M	^ŠM v*
U ko tofra^ljiti kot *t» vi.«.
l isa sladka. Neki vlačilec, na katerem je bilo 3 in pol vagona sladkorja, se je namreč na poti iz Bečaja v Zabalj poškodoval in sladkor je bii uničen. Okrog 250 tisoč Din škode.
d Želodec jugoslovanskega in nemškega dclavca. Časopis »Merkurov Vjesnik« v Zagrebu prinaša primerjatev med letno potrošnjo jugoslovanske in nemške delavske družine, obstoječe iz moža, žene in dveh otrok pod devet let. Mesa in mesnih izdelkov porabi nemški družina 60 kg, jugoslovanska 30 kg; kruha 209 — 365 kg; mleka 169 182 litrov; surovega masla 10.1 — 00 kg; masti 11.2 — 18 kg; jajc 227 — 40 kosov; sočivja 48.6 — 41 kg; krompirja 150 — 43 kg; sadja 51.6 — 9 kg; sladkorja 17.7 — 12 kg; moke, riža, fižola itd. 24.6 — 77 kg; kave, čaja, čokolade 7.9 — 1.2 kg; pive 53.3 — 21 litrov; vina 8.1 — 78 litrov; žganja 1 ! — 5.7 litrov. Posamezne točke računa najbrže ne drže, posebno kar se žganja tiče «o številke gotovo prenizke.
d V prvih letošnjih osmih mesecih jc dala Jugoslavija Češkoslovaški za 313 milijonov blaga, obratno pa jc došlo v tem času iz Češkoslovaške v Jugoslavijo za 547 milijonov potrebščin.
d Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba naravne i Franz-JoseL grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod liranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da sc je pokazala »Franz-Josef'« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. »Franz-Jcael« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in »ptcerijskib trgovinah.
d Ali res ni za take stvari denarnih sredstev in nadzorstva. Znano je, da je bila pri Sisku velika rimska naselbina. Zato tam vedno odkrijejo kake rimske starine. Dne 9. novembra so na neki opekarni delavci ravnali zemljo in kopali. Lin meter pod zemljo so naleteli na velike prstene vrče, v katerih so našli človeške kosti, zlatnike, prstane in zapestnice. Ker pa v Sisku nimajo nobenega društva za varstvo starin in izkopnin, so delavci dragocene predmete odnesli in za par grošev razprodali.
d Oospodarstvo tujega kapitala. V jugoslovanskem gospodarstvu je bil francoski in angleški kapital od nekdaj močno zastopan. Najboljši jugoslovanski bakreni rudnik jc v rokah neke francoske družbe (Mineš de Bor); bogata spiritova nahajališča v Majden Peku so last neke belgijske družbe; svinčeno rudarstvo je v pretežni večini v angleških rokah, in angleški kapital je udeležen tudi v bogatih jugoslovanskih nahajališčih kromo-vc rude; dobivanje boksita in izkoriščanje vodnih sil v Dalmaciji je dobila velike koncesije neka francoska družba. V lesni industriji je postal v zadnjih letih dotok inozemske glavnice zopet močnejši; v prvi povojni dobi je bil inozemski kapital prav tako kakor v Romuniji izrinjen. Velika je inozemska udeležba v bankarstvu; vlogo igrajo francoskc in belgijske bančne ustanovitve, dalje so zastopane Italija, Avstrija, češkoslovaška, Ze-dinjene države in Anglija. Inozemski kapital nahajamo v električnem in prometnem gospodarstvu; v kemični industriji sta udeiežena belgijski in francoski kapital.
d Vrhovnega zakonodajnega svet« »• **č. Krati je podpisal zakon, s katerim se ukinja Vrhovni zakonodajni svet 2 dnem 30. novembra 1931. Zapuščino te, 31. '-januarja "39 »stenovlfme naprave, prevzame pravo-
REVMATIČNE BOLEČINE
morete zaustaviti
Neglede nato, so li bolečine v mišicah ali v členkih, SLOAN-OV LIN1MENT jih bo odpravil. Brez utiranja — takoj prodre, greje in umiri. Ne trpite — imejte vedno steklenico pri roki.
Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, iSiasu, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah.
Dobrna so u vseh LEKARNAH in DROGERIJAH
SLOAN-ov LINIMENT
odpravi bolečine
sodno ministrstvo. »Svet« jc postal nepotreben, ker bo sedaj parlament prevzel te posle.
d Zakon o uradniških zadrugah je bil
proglašen pretekli teden. Več o tem zakonu poroča »Slovenec« z dne 11. novembra 1931.
d Nov zakon o orožništvu je potrjen in razglašen. Poglavitni del zakona se peča z ureditvijo plač. Točnejše podatke o zakonu ima »Slovenec« z dne 15. novembra 1931. d Pixavon-šampon s kamilicami vse-| buje poleg pitrala, sredstva proti prhajem in izpadanju las, pravo kamilčno olje, učin-kujočo sestavino rimske kamilice in daje ob redni uporabi plavim lasem naravno, lepo svitlo barvo in jih bolj osvetli, ne da bi izgubili lasje svoj naraven zdrav izgled.
d Kako je z zagrebškimi podganami. Žc zadnjič smo poročali, da so se podgane v zagrebški klavnici silno razmnožile. Zato so sklenili, da jih bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatrli. Doslej so jim nastavili 7200 zastrupljenih porcij tako zvane »danske kulture«, o kateri trdijo strokovnjaki, da je eno najboljših sredstev, ker imajo to hrano podgane izredno rade in ker doba zastrup-Ijenja traja sedem do deset dni. Šele po tem času začuti podgana bolečine v gobcu in želodcu, nakar takoj pogine. Opazili so, da so pogane požrle vseh 7200 nastavljenih porcij. Učinek se bo videl čez dober teden. Če to sredstvo ne bo pomagalo, bodo spustili v kanale strupene pline.
d Celo domačijo je uničil požar pri Kranjcu Aleksandru v Pečarovcih v Slovenski Krajini.
d Velika gospodarska poslopja je uničil ogenj gostilničarju Žiško Janezu v Salovcih v Slovenski Krajini.
d Kar kupujete, kupujete vedno to, kar potrebujete. Kar potrebujete, mora biti dobro, močno in lepo. Navadno take reči mnogo stanejo. Ako hočete lepo, trpežno in dobro blago kupiti, povprašajte pri Trgovskem domu Stermccki v Celju po cenah in kakovosti blaga! Prepričani boste. da se tu jako dobro kupi, posebno obleke, blago zu obleke, perilo in dr.
d 15 let pozabljen pokopan v vinogradu. Na čisto poseben način so tc dni v Belgradu odkrili truplo srbskega topničarja, ki je padel v obrambi Belgrada. Na Pašinem Brdu stanuje v svojem vinogradu družina Markovič, Nekaj dni pred Vsemi svetimi je imela Mat-kovičeva hčerka čudne sanje. Prikazal se ji je vojak, ki je bil navidezno brez glave in ki
ji je rekel, da mu je ime Nikolaj in da je že 15 let pozabljen pokopan v vinogradu. Označil je tudi natančno mesto- kjer leži truplo. Preteklo soboto je šel Milunkin oče Mihael Markovič v vinograd na označeno mesto, kjer je že po kratkem kopanju našel človeško okostje. Po predmetih, ki so jih našli pri okostju, so ugotovili, da je to truplo nekega srbskega topničarja, ki je tam med obrambo Belgrada padel in bil pokopan. Ko so sosedje zvedeli za to odkritje, so takoj prihiteli, molili za rajnega vojaka in s cvetlicami okra sili njegov grob.
d Nogo si je zlomil, ker so mu padle kože na njo usnjarski delavec 30 letni Gorše Jožef iz črnega potoka, zaposlen v tovarni gospoda Knafliča v šmartnem pri Litiji.
d Pri vzdigavanjtt iztirjenega vozički: je padel pod njega delavec Ameršek v Trbovljah in si zlomil ključnico.
d Padel je in si zlomil nogo znani mariborski zdravnik dr. Benjamin Ipavec.
d Ko je pomagal pri podiranju dreves je padajoče drevo zagrabilo in podrlo na tla delavca Miho Perkoviča v Cifkovcih. Težke poškodbe.
d Na rogove ga je nasadil. Ko je peljal zdraviliški delavec Franc Šibanc v Dobrni težko naložen voz, je, kakor imajo sploh tukajšnji kmetje navado, držal vole za naprej molečo ojnico ter na ta način vodil vole na desno ali na levo, kakor je pač nanesla potreba. Pri tem so seveda voli malo oživeli ter poskočili. En vol se je zakadil v spredaj ho-dečega šibanca ter ga dobesedno nasadil na roge. Ker se nesrečni šibanc ni mogel vola takoj rešiti, ga je vol težko razmesaril. Stanje Šibanca je zelo resno.
d Pozor pri britju. V Mariboru se je težko ponesrečil 47 letni upokojeni paznik Alojzij Ostrevšek. Pri britju inu jc britev iz-podletela ter mu jc ostrina prizadela na vratu nevarno rano. Prerezal si je odvodnico in le takojšnji pomoči in prepeljavi v bolnišnico se ima zahvaliti, da bo kljub precejšnji izgubi krvi ostal pri življenju.
d 62 oseb je »mrlo pretekli mesec v Belgradu na jetiki.
d Kap ga je zadela. Monopolski inšpektor O juro Ugrenovič jc bil na volišču v Širokem Bregu v Hercegovini predsednik vo-livne komisije. Proti koncu volitev je Ugre-noviča nenadoma zadela kap in je ostal na mestu mrtev.
d Težka avtomobilska setreča se je pripetila med Doboiera ln TeeKČem pri Banj«
8V
Luki. Krstičev avto se je poln potnikov prevrnil v globok prepad. Dva potnika ia šofer bodo najbrže podlegli poškodbam.
d Velik tovorni avtomobil je do smrti povozil 5 letnega Štefana Baranija v Bački Topoli.
d V Kropi je utonil 19 letni Andrej Šolar.
d Obleko so ji obiiznili plameni. V vasi Levinovci pri Virovitici so vaški pastirji kurili ogenj. Pri ognju se je igrala tudi 6-letna deklica Zorica Benovič. Naenkrat so njeno obleko obiiznili plameni in v nekaj trenutkih se je deklica spremenila v gorečo bakljo. Deklica je dobila tudi težke opekline, da je še isti dan umrla v bolnišnici.
d Ni čula prihajajočega vlaka. V Novem Sadu je subotiški brzovlak do smrti povozil 73 letno starko Marijo Bede. Starka se je vračala domov in, ker je bila skoro gluha »n poleg tega še kratkovidna, ni čula niti prihajajočega vlaka.'
d Ker je tolkel s sekiro po granati. V neki vasi pri Banjaluki so pastirji pasli svoje črede. Eden izmed njih, 14 letni Miloš Bla-gojevie se je oddaljil od njih in našel na nekem: samotnem kraju kovinski predmet, ki: je s konico molel iz zemlje. Odkopal ga> je m videl, da ima opravka z granato. Takoji jo je nesel domov, toda že med potjo ga je premagala radovednost in je začel s sekiro talci po granati. Naenkrat je eksplodirala in ga raztrgala na drobne koščke.
d Niso umrli,, (mu žive! V Železnikih nad Škoijo Loko so pokopali usnjarskega pomočnika Lovro špendla, zvestega kat. pro-svetarja. Na Jesenicah je zaspala v Gospodu gd. Marija Žabkar roj. Knafeljc, vdova; po: c*rajnem gozdarja v pokoju. — V Stari: vasi pri Št. Jerneju je zapustila dblino solz Ana. Frančič roj, Selak, — V Mariboru so položili v g?ob 81 letnega Reinharda Ussar-jay uslužbenca Cirilove tiskarne. — V Celju jp aa vske zatisnil oči g. Josip Strmšek, policijski pristav. — V Žicah je izdihnila Na-gode Ivana. — V škofji Loki je nenadoma umi bivši župan. g. Sušnik Lovro, brat predsednika mestne hranilnice ljubljanske g. Ri-ha»da Sušnika. — V Kranjski gori je preminul posestnik in lesni trgovec g. Jožef Kcšir. —V Celju so pokopali soprogo davčnega kontrolorja go. Marijo Hvaste roj. Drozovič. — V Stožicah pri Ljubljani je preminul g. Alojzij Pečnik, oče ravnatelja Osrednjih mlekarn. Pokojni je bil vse svoje življenje navdušen gasilec. — V Ljubljani je odšla v večnost trgovska sotrudnica gdč. Marija Debevec. — V Zdolah pri Brežicah je zaspal v Gospodu trgovec g. Robert Ivanuš.
—	V Novem mestu je umrla 77 letna hišna posestnica ga. Marija Andrejčič roj. Kovač.
—	V Kropi je preminula ga. Terezija Kanduč, mati g, župnika Franca Kanduča. — V Ljubljani so položili na mrtvaški oder go. Ivano Pirnat roj, Spreitzer. — V Klancu pri Komendi je preminul posestnik in soustanovitelj Hranilnice g. Jožef Lah. — V Konjicah je vzel Oospod k sebi gostilničarja in posestnika g. Andreja Sutterfa. — Prosite pri Bogu za nas!
d Ko je gnal napajat. Iz Oejeka poročajo: 28 fetn? Mapec Marko Antolovič je v pijanem šteli« girat napafct dva konja k Dravi. Konja pa sta se sama vrnila v Hev. Nekateri ljudje, ki so bili v bližini napajališfci, so po-tedali, dk so slišali krike, toda ko so prišli liee imesta, niso našli nikogar.
7»
d Naenkrat se je začulo iz gozda streljanje. ., Iz Sisk* poročajo: 12 letni "lomo
Perkovic iz vasi Topolovca je s svojimi prijatelji pasel svinje: Dečki so si zakurili ogenj v bližini lovskega revirja. Naenkrat se je začulo iz gozda streljanje in takoj zatem je planilo iz gozda več divjih lovcev, ki so lo-
Pri slabosti
par kapljic Feltcrjevega bolečine pomirjujočega blagodisecega Elzatluida ua sladkorju ali v mleku, je ie zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljein, hripavostjo itd. Poskusna steklenica 0 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po posti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroSkov pri le-lekarnarju Feller, Slubica Donja, Elzatrg 16. Savska.
Vili. zajce. Ko ko se tatovi bližali dečkom, je nenadoma eden izmed njih ustrelil s puško. Strel je zadel Tomo Perkoviča. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico v Sisek, kjer so ga operirali, toda je kljub temu radi težke rane umrl.
d Nečloveško dejanje. Kmet Andrija Mi-hajlovlč v Petrinjr je izpustil svoja dva konja na ograjeni pašnik na nočno pašo. Ko je zjutraj prišel pogledat po konjih, se mu je nudil grozen prizor. Enemu konju je bila popolnoma odsekana zadnja noga, drueii konj pa je bil močno nasekan po bokih in zadnjih nogah. Prvega konja so morali pobiti, drugega pa zdravi živinozdravnik. Policija zasleduje zločinca, ki je svoje dejanje storil čisto gotovo iz maščevanja.
d Tatovi so vlomili v stanovanje pekovskega mojstra Urbančiča na Jezici pri Ljubljani. S® napravili od 12 do 14 tisoč Dia škode.
d S kotom i« nožtmy s samokresom in sekiro so tudi zadnje dni po raznih krajih Slovenije pijani fantje kazali svojo izobrazbo. — Pika.
d Radi komunizma so bili pred ljubljanskim sodiščem 14. novembra obsojeni: Ivanka Končan na 18 mesecev, Peter Uzar na 18 mesecev in Viljem Gorenc na eno teto težke ječe. Vsi tudi na izgubo državljanskih pravic za 2 leti. Državni tožitelj, pa tudi obsojenci se bodo pritožili.
Pravni nasveti
Gesta »b njivi. A. L. O. Občin« je novo cesto mimo vaše njive tako globoko iakopala, da ne morete z nje voziti na njivo. Isto se je zgodilo pri nekaterih drugih njivah. Kaj bi proti temu storiti? — Pogovorite ee o tem z županoui. Co bo cesto mogoče toliko dvigniti, da boste mogli voziti na ujivo, bodo uvidevni inožje to gotova storili. Ce pa to ni mogoče, boste morali pa rob svoje njive ob cesti toliko znižati, da I Kisle mogli voziti. Javne koristi imajo prednost pred zasebnimi. Zato vam kakšno pritoževanje na druga mesta najbrž ne bo pomagalo.
VojaSka sluti*. F. R. D. P. Pri naboru so vas pride lili k kolesarski četi. Služili bi pa radi drugje. Kako bi to dosegli? — Treba bi bilo vložiti prošnjo na komando vojnega okrožja. Vendar le ne verjamemo, da M vam ugodili, če nimate posebno ozira vrednih razlogov za takšno prošnjo.
Nore »ena pritožba. J. S, 0. Potom okrajnega načelstva ste ae pritožili na bansko upravo, da bi se občinska pisarna izselila h gostilniških prostorov. Pritožbo ste pravilno kolkovali, pa po šestih mesecih te ni rešitve. Kaj bi sedaj napravili? — Vprašajte pri okrajnem načelstvu kaj je z vašo pritožbo. Tam boste tudi zvedeli, če vam kaže pritožbo ponoviti oziroma prositf za regftev prvh.
(Mstrasiter ognje in gaajn« jaafte. ML. K. B, Vprašate, če sme županstvo na sosedovo zahtevo MntavaU odstranitev ograje in gnojne jpme m Sest metrov od meje in ceste. — Sama radi sosedov* zahteve Županstvo ne mori! kaf tatega zahtevati. Toda- Snpanstvo ima ttnft janfševatt uteovrtvene
in higijlfflsko predpise, kar velja zlasli za vaš kraj Mogočo se županstva v svoji zahtevi opira na te predpise. Ce. mislite, d* nalog županstva ni utei meljen, se pritožite n,i okrajno načelstvo.
Trgov .ki t«ča}. A. K. G. Rad bi napravil tr-govski tečaj. Kani se je treba obrniti. Ali bi p,, dovršitvi takega tečaja lahko dobil obrtno dovolj,., nje za trgovino. Ali bi lahko vstopil v službo kot trgovski pomočnik. — Samo trgovski tečaj (p,.j. vatni) vam ne more nadomestiti učne dobe. pa more absolventom takih tečajev minister učno dol>o skrajšati. Privalue trgovske tečaje imamo ludi v Ljubljani. Obrnite se na vodstvo tistega, v katerega bi radi vstopili. Tam boste dobili ostale informacije. V kateri tečaj vstopite, vam ne moremo dajati enemu prednost pred drugimi. — fe boste hoteli dobiti dovoljenje za trgovino, l>0sle morali izkazati svojo usposobljenost. Skupaj mora znašati zaposlenje v trgovini, t. j. učna in pomor-niška doba najmanj pel let.
Vaška elektrika. V. F. L. — Tri četrtine vati ima elektriko. Dogovorjeno je bilo, .da kdor prj, slopi, plača 260 Din, če pa luč opusti, pa ne dobi ničesar nazaj, Drugače pa prispevajo vsi .simo za vzdrževanje naprave. Sedaj ijameravn večina po-sestnikov postaviti novo centralo. Manjšina pa na to ne pristane. Ali je mogoče i delom začeti. Ali more manjšina večino prisilili, da ji izplača deleže, če. odstopi? Pogodbe ni nobene. Ali morejo braniti postavitev centrale na srenjskem svetu? — Ce so vaše navedbe točne, gre v predmetnem slučaju za skupnoot lastnine. To se pravi, da so naj. brže — odvisno je to od eventualnega dogovora ob ustanovitvi, čeprav to ni napisano -— vsi odjemalci električnega toka solastniki električne naprave, ('e obstoja taka skupnost, gre uprava električne naprave vsem deležnikom skupaj. V stvareh, ki se tičejo redne uprave, odloča večina glasov, ki se pa ne štejejo po osebah, marveč po deležih. Pri važnih spremembah pa smejo preglasovani zahtevati varnost za bodočo škodo ali, ako se ta odreče, izstop iz skupnosti. Po našem naziranju bi postavitev nove ceulrale pomenila >važno spremembo'. Ako niso vpi solastniki z njo soglasni in bi ne hoteli izstopiti, bi imelo končno besedo sodišče. Zato vam priporočamo, da dosežete soRlasnosl. te bi manjšina izstopila, ima seveda pravico zahtevati povrnitev deležev. Za postavitev elektrarne na srenjski svet ei morale izposlovati dovoljenje srenjskega oziroma občinskega odbora. Da ne ko v bodoče kakšnih sporov, je priporočali, da stavbni svet od srenje kupite.
Pedofickska šota. M. T. V. Kakšni so iiogoji za sprejem v podoficirsko šolo in kediij ae gojeiri sprejemajo, morete zvedeti pri vojaškem referentu na okrajnem načelstvu. Pa tudi pri Sopamtru je vselej razglašeno, kadar sprejemajo gojence v takšne šole.
Prepovedana pot. (Neimenovau.) — Ob bano-vinski cesti imate sadni vrl. Tekom 80 let si je sosed, ki ima žago, prilastil »tezo če« vrt, ker mu je Vaši predniki ia prijaznosti niso branili. Ta sosed pa je dal žago svojemu sorodniku, ki jc tam napravil stolarnn. Delavci te siolarne hodijo po Vaši stezi in se tudi s kolesi vozijo po njej. fpsar preje ni bilo. Vprašate, kako bi to preprečili. — I Ce je res sosed osebno skozi 30 let uporabljal zo ob cesii čca Vaš sadonosnik potem je za sv«jo oseb« si pridobil to pravico. Nimajo pa noben« ' pravice do »teze sedanji lastnik stolarne in njegovi delavci, iiaga kot tata si ni pridobila služnostne pravice potu ker imn itak banovinsko ceslo in ji steza ni potrebna. Svetujemo Vam, da vsakega. posameznika, k t bi hotel uporabiti stezo, vstavite in m« poveste; da nima pravice pola. cc bi pa kljub tema še nadalje hodili, pa vse tisi« tožite na priznanje, da nimajo piaviaa pota. Ob stezi objavite napis; »prepovedana pot;. Žagraaitt pa steze ne smete, ker bi Vas lahko tožili radi motenja posesti vsi tisti, j<i so vsaj 80 dni uporabljali stezo.
Toiba radi pretopavanja, JL K. N. - Ali sme orožnik osumljenca pretepati? Kaj je storili proti takemu postopanju? — Telesnih kazni naši zakiro ne pornajo, zsrto je takšno ravnanje nezakonito in tndi kaznivo. Ce ste bili poškodovani, lahko tožite orožnika radi poškodbe, če pa niste biu poškodovani, pa radi žaljenja časti. Tako kaJM«*® tožbo pa ie vložiti pri vojaSftem sodišču, ker spadajo orožniki pod vojnško sodstvo. - Pr»JjM>' nim sodiščem pa tafcko tožite orožniku za o«*™-nind (n, pr. ut bolečin«). . ■ , ■ ,, ,„ „
Ka« se spodobi? Jt M. ii. S- — družbo, kjer Vas- ne poznajo, se spodobi, M | 'predstavile. To p« Se- Bolj velja, fe prosite »m«
za nasvete. tope/ na Ml« !ie»n^7|,t1i j vprrfmrje ne dobite odgovora* n« «n»le
»DOMOLJUB«, 18. novembra 1981.
Stran 807
KAJ JE
Toplo zahvalo
izreka podpisani upravi »Domoljuba« za tako točno in naglo izplačilo zneska Din 2000"—, ki mi jih je priznala kot podporo zato, ker mi je dne 20. oktobra letos pogorela stanovanjska hiša.
V znak hvaležnosti izjavljam, da bom tudi v bodoče pravočasno obnavljal naročnino na »Domoljuba« in skrbel po svoji moči,.da bodo naročiti ta prekoristni časopis tudi drugi.
Podpeč pri Preserju, 15. nov. 1931.
JAKOB ŠUŠTERŠIČ.
Slovenci t Vettfaliji.
(Gladbeck.)
Po dvamesečnem počitku, ko so naš voditelj diužtv^ sv. Barbare'v (Iladbecku, g. konzlat., tvet. 'fonsundern, predsednik. Pokovec v druf.bl gospoda izseljeniškega odposlanca Deželiča Iz Dtisseldorfa In drugih gospodov, odpeljali naše otroke iz Porenja ,in vestfalije v Jugoslavijo, srno se Slovenci zopet enkrat zbrali k mesečnemu■ shodu v nedeljo, dne 1H. oktobra. Svoje shode pričenjamo s službo božjo v cerkvi sv. Lamberta. Potem je shod v društveni dvorani. — Otvori! je shod predsednik preč. gospod Tensundern s prisrčnim pozdrayom vsem navzočim, posebno pa našim gostom: izselj. odposlancu g. Dežellču ter njegovemu tajniku g. Oalanu in predsedniku zveze katOl. društev g. Lindiču iz Meerbecka. — Te pozdrave je ponavljal Iudi predsednik Pokovec. Po nekaterih društvenih s katere so se uredile, je povzel besedo g. Deželič. Povedal je najprej, da imamo Slovenci v (iladbecku lepo navado, ker začenjamo vsako stvar z Bogom. Želel je, da bi ta lepa navada še dolgo ostala med nami. Nadalje je govoril o krizi, katera se čuti tudi
NOVEGA
I v Jugoslaviji, ker Je še zelo mlada. VeČina naših ljudi je tukaj brez posla ln živijo od občinske podpore. O tem je posebno govoril. Rekel je, da imajo drugi inozemcl več sitnosti kakor pa mi Jugoslovani. Ako pa kdo ne more izhajati, se lahko obrne na svojo domovino, ker tam lahko poprej dobi dela in kruha kakor pa tukaj. Rentnarjem pa je povedal, ako dobijo 70 do 100 mark rente, da v domovini bolje živijo kakor pa tukaj. Govoril Je še o podpornem zakonu. Posebno pa se je obračal k našemu voditelju preč. g. Tensundernu, izrekel mu v imenu vlade najprisrčnejšo zahvalo za trud in delo, ki ga ima z nami Slovenci. Prav tako se je tudi zahvalil predsedniku Francu Pokovcu. Glede potnih listov je govoril, da takaa potnih listov naše države še ni tako visoka, kakor v drugih državah. Obljubil pa je, da bo vse storil, da se bo taksa znižala ali opustila takim, kateri so {isto ubogi. Dal je predsedniku za uboge 20 mark podpore. Nato je povzel besedo predsednik Pokovec. V imenu društva se je najtopleje zahvalil za govor In darilo. Nadalje je omenil, da v tem slabem času društvo peša. Prosil je vse Slovence, naj tudi v tem času ostanejo trdni Člani društva, posebno, ker marsikdo potrebuje društva. Nadalje je govoril predsednik g. Lindič ▼ imenu zveze katol. društev. Tudi on Je apeliral na vse Slovence, da se ne odtujijo katol. bIoV. organizaciji. Naš najmlajši govornik Aleks Cepin, šolar, se Je v imenu vseh otrok, kateri so uživali lepe počitnice v Jugoslaviji, zahvalil gospodu DeželiČu in preč. g. Tensundernu za lepo skrb in trud, ki sta ga Imela ves čas počitnic. S slovensko pesmijo se je ta zanimiv! shod zaključil.
Novice iz društva.
(Dev. Mar. v Polju.)
V našem prosvetnem društvu se je začelo živahno delo. Zunanje site so sicer hotele delati razdor, a naše članstvo vztraja.'Suhe veje so odpadle, kar je itak prav. Ustanovil se je pevski zbor, obstoječ iz mladih društvenikov. Dramatični odsek nas kmalu zopet preseneti. Vesel dogodek so pa redni prosvetni večeri, vsakih 14 dni. Izredno dobro je bil obiskan drugi prosvetni večer pretekli
ponedeljek v proslavo 25 letnice »mrti Simona Gregorčiča. O. Novak nam je za uvod krasno de-klamiral pesem: Soči. Pevski zbor, pomnožen s zborom Krekove mladine Zadobrova-Sneberje pa nam je zapal dve pesmi. Posebno je ugajala »Nazaj v planinski raj«, kar so navzoči z burnim ploskanjem potrdfti. Oospod predavatelj dr. K. Cepuder pa se je v uvodu spomnil smrti največjega slovenskega pesnika Simona Oregorčiča, ter nas potom skioptičnih slik popeljal v solnčno Goriško, domovino goriškega slavčka, pokazal življenje, običaje in trpljenje goriških bratov, izrazil upanje, da pride čas Ico se združijo z materjo Jugoslavijo. Predsednik društva se mu je toplo zahvalil, s prošnjo, da nam še večkrat pride kaj povedat. Za nameček nam je ie naša godba zaigrala. Prihodnje predavanje bo čez 14 dni. Člani pripeljite svoje in prijtelje svoje. V nedeljo ob 4. in 8. pa bo Kino • Polje« predvajal krasen zvočni film »Pesem gora«. Ne zamudite pogledati
Igra.
(Predoslje.)
Radi nepričakovanih ovir ni bilo mogoče vpri-zoritt 15. novembra Igro »Deseti bral«. Zato bo otvoritev letoinje Igralske sezone v nedeljo 22. novembra ob pol Štirih popoldne z Igro »Deseti braU-
Roparski napad.
(Ajdovec.)
T* dni je prišel v Srednji Lipovec neki lopov in spraševal o župnišču in župniku. V Zaletelovi hiši je vdrl okence in vzel dva noža, enega velikega in drugega manjšega. Žena je hitela v župnišče povedat, da neki lopov išče župnika, da bi ga umoriL Se pravočasno so služkinje zaklenile obojna vrata v župnišču. Lopov je re« prišel in tolkel po vratih. Ta čas pa je g. župnik skoz okno poklical na pomoč sosede, ki so res' prihiteli. Lopov je skušal zbežati, pa so ga sosedje ujeli in zvezali. Strašno je preklinjal in žugal. Zvečer so prišli orožniki iz Dobrniča in ga močno ukle-njenega na vozu odpeljali v žužemberške zapore. Lopov je mnogim grozil, da bo kmalu zopet prišel in da ima še druge »brate«, katere bo s seboj pripeljal. Najbrž je izvršil že
RAZNO
Ubogi ministri. Učitelj Je dal učencem nalogo, naj napišejo nekaj iz življenja pesnika Goetheja. Eden izmed učencev je omenil, da je bil Goethe tudi dvorni minister na weimarskem dvoru in Je tej ugotovitvi dostavil: »Goethe pa ni bil rad minister, ker se je rajši bavil z duševnim delom.« — Cirkuški umetnik Se-bulonti (to ime je cirkuško, torej izmišljeno) pa je rad nastopal kot mož, »i se zna postaviti na glavo In ki na glavi stoječ
fdeše. Med odmorom pa e prišla k njemu deputa-cija šaljivcev, ki ga je vprašala, če bi hotel biti minister. On je pa odgovoril: »Minister sem bil pravkar.«
Mož leni ne sme par šteti. Zanimivo razsodbo je izdalo te dni nemško državno sodišče. Razsodba določa, da mož ne sme Jeni šteti denarja, ki ga potrebuje za gospodinjstvo, od slučaja do slučaja, za vsako potrebščino posebej. To bi bilo za ženo Poniževalno In bi tudi •nemogočalo umno vodstvo gospodinjstva. Mož je •olzan ženi izplačevati
Mina Boštjanova
Roman.
Kem&ko spisal Paul KeUer, prevela Marija Kmetova
»Spet mi je dobro, gospod Novak. Sedite, prosim! Nekaj resnega se moram pogovoriti z vami. Prav, da ste prišli sami, sicer bi vas bila poklicala. Dajte, da govorim nekaj časa! Nato se bo med nama vse razjasnilo.«
Plah in pobit je sedel njej nasproti. Še nekaj precej dolgih molčečih trenutkov, nato je tiho začela:
»Gospod Novak, v tem dolgem, najdaljšem tednu svojega življenja, sem vse premislila in vse doboje-vala in zdaj vam bom povedala čisto resnico. Zakaj le s čisto resnico najde človek pravo pot. Nič več me ni sram priznati vam, da sem vas neskončno ljubila in da bi bila vse življenje srečna, če bi bila postala vaša žena. A prišla je druga in vzeli ste drago. Gospod Novak, ne mislite, da vam radi tega količkaj očitam, ali da bi celo njej kaj očitala 1 Da bi bila jaz moški, tudi jaz bi storila isto ko vi! Kateri moški se ne bi poročil rajši z no "na m, ljubkim,, gosposkim bitjem, ko pa z, grdo, neokretno in zavaljeno žensko? Ne odkimavajte, gospod Novak; resnično je tako! Rajši obtožujte našega ljubega Boga, če se vam zdi, da me ni lepšo ustvaril. In ko sem nato zvedela, da se boste oženili, sem preživela več mukepolnih tednov. To je resnica. A ko ste bili že poročeni, sem se ko smrtnemu grehu izogibala vsaki misli na vas. Pa Vara je umrla žena in je meni zapustila Vašo punčko Ta dedščina je največja in najkrasnejša, kar
bi jih kdaj mogla prejeti v življenju. Da smem vašega otroka vzgajati, ni moja zasluga, kakor ste nekoč dejali, marvež je sreča, ki je nisem zaslužila. In potem...«
Nenadoma je vstala, odšla iz sobe in je dolgo ni bilo nazaj- Med tem je Novak vzburjen hodil po sobi gor in dol. Kako so se vlekle te minute! Zakaj je nI? Zakaj pravi, da je grda in nerodna? Saj vendar ni! In da jo je zasnubil, ... resnično, ni je zasnubil iz hvaležnosti za vse to, kar žrtvuje njegovemu otroku. Hotel jo je imeti za ženo, željan je bil močne, zveste družices željan žene, ki je tako pametna, tako zmožna in tako cista in zdrava ko Mina. Zakaj je nehala govoriti? Zakaj je šla ven? Ah, gotovo je je strah tega, kar mu mora še povedati- Slednjič je le prišla.
Obraz in vrat sta ji rdela; ledena voda, s katero si je bila zmočila obraz in vrat, jo je skelela.
Dolgo vas ni bilo, gospodična! Ali je tisto, kar mi boste še povedali, tako strašno?«
»Je!«
Oči so ji begale po sobi, kakor bi iskale pomoči. Nato je sunkoma spregovorila:
»Gospod Novak, na kratko bom povedala: jaz ne morem biti vaša žena!«
Spet so prišli tisti dolgi, strahotni trenutki nemega odmora, ko se vprašanje in odgovor zagledata drug v dragega in je treba človeku v hudih zadevah odločati.
»Zakaj zavračate mojo ljubezen, Mina?« je žalostno vprašal.
Mina je jokajoče in zaeno vriskajoče odvrnila:
»Ljubezen? Saj o ljubezni ne more biti govora:! Vaša ljubezen je pokopana! V drugič se človek n« zaljubi več!«
več zločinov, ker j« govoril, da je verig ie vajen. Pravil je tudi, da nima nobene vere.
Pred več leti se je pri na« oglasil znani Zupet in pobral precej denarja in župnikov samokres. PoVsg ciganov nas vaaki dan nadlegujejo razni »vandrovci«, ki pa so zelo predrzni; nekateri groze celo z nožem, če jim ne daš, kolikor zahtevajo. Posebno se zanimajo za župnišče. Vedo, da je orožniška postaja daleč.
Raaao.
(Muljava.)
Po dalj časa trajajočem lepem vremenu je nastopilo jesensko deževje. Letošnje leto smo kolikor toliko zadovoljni s pridelki. Tudi nekaj sadja smo imeli, tako da so ponekod nakuhali precej domačega žganja, ki bi ga naj ljudje raje prodali, kot pa dema posrkali. Dants je treba gledati na vsak dinar. — Živine ne moremo prodati, tako da 60 nekateri primorani klati doma, ker primanjkuje krme. — Zal tudi prašiči ne gredo v denar. celo leto je gospodar upal, da bo vsaj nekaj iz-kupil pri prodaji prašičev, da bi vsaj m sito cp.n-vil svojo družino. Krompir se še najlažje proda. — Naže gasilno društvo se prav marljivo giblje. Dramatični odsek je napravil v gasilnem domu nov oder, katerega so deiali domači tmtje. A vseeno je stal precej denarja, -Naši igra ci so že par-krat nastopili, tako da amo plačali dolg. V nedeljo 22. t. m. nastopijo fantje z veseloigro: »Vse naše«. Pa tudi dekleta nočejo zaostali. V nedeljo 22. t. m. bodo nastopile same z igro Na krivih potih«. Vstopnino benao porabili za napravo g. nilskega orodja. V nedeljo Ste vsi vabljeni v gasilni ■lom.
Pomaga te Beli Km* ni!
Radi letošnje velike suše je v Beli Krajini pomanjkanje živil tako veliko, da preti našim rojakom nevarnost velike lakote. Zlasti primanjkuje krme za živino in sicer tako zelo, aa kmetje vsevprek koljejo živino in prodajajo meso po smešno nizki ceni. Na spomlad bo pa treba vprežne živine, ali kmetje ne bodo imeli denarja, da bi jo kupili. Tako preti ljudem tam doli nevarnost popolnega obubožanja. V taki
stiski priskočiti na pomoč, je človekoljubno in
hvalevredno delo.
Odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini je odposlal te dni dva zastopnika, ki pobirata po občinah darove za Belo Krajino, zlasti seno, pa tudi druge vrste (krompir, fižol, peso, repo itd.). Imenovana dva zastopnika imata s seboj priporočilo in potrdilo od banske uprave, od oblastnega odbora Rdečega križa in od omenjenega odbora. Zglasila se bosta vedno pri županstvu, župnem uradu in pri krajevnem odboru Rdečega kriza. Podpisani odbor se obrača na te naslove s prošnjo, da gredo v vsakem oziru tema zastopnikoma kolikor mogoče na roko. Prosimo pa tudi vso javnost, da priskoči na pomoč svojim rojakom in daruje kolikor par kdo more, za Belo Kra-jino.
Odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini.
NAZNANILA
Šoštanj. V nedeljo dne 22. t. m. ob 8 pop. vpri/ori Prosvetno društvo v dvorani blom. doma veliko narodno igro »Zaklad«:, ki v Štirih dejanjih prikazuje borbo poštenosti z sebično grabežljivostjo. Igra je od prvega do zadnjega dejanja zelo napeta. Mnogo lenih prizorov je vpletenih vmes, zraven pa še obilo smeha. Nedeljska vpri-zoritev bo nudila občinstvu obilo lepega užitka. Zato vse vljudno vabimo.	.
n Izobraževalno društvo v Dolu pri Ljubljani vabi k prireditvi dramatske igre »Dekle z biseri« v nedeljo 22. novembra ob 3 popoldne.
{.rušica. Prosveta Hruiica naznanja, da vpri-zori v nedeljo, dne 22. novembra ob 4 popoldne burko s petjem v 3 dejanjih »Radikalna kura«^—■ V kratkem namerava Prosveta prirediti tudi Fin-žgarjevo proslavo z igrq. »Divji lovec«. — Vljudno vabi odbor Prosvete.
Lkioiia uredništva. Podvrh pri Moravčah: Dopisov brez podptea ne priobčujemo. Ce Vam je na tem, da dopis objavimo, pošljite svoj naslov, ki seveda ne bo natisnjen. Izjem nikakor nečemo delati.
Radto
Radio program od lf. 2S. aovembra 1931,
Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45: Dnevn« vesti. 13.00: Cas, plošče, borza. 17.30: Salonski kvintet. — Četrtek, 19. nov.: 18.30 Gimnastifne vaie, 19-00: Italijanščina, 19.30: Srbohrvaščina, 20 00: Prenos ljubljanske opere, 22.30 Poročila. Petek, 20. nov.: 11.30: Šolska ura: Stavbe na koleh, 18 30- Gospodinja in sodobno stanovanje, 19.00: Francoščina, 19.30: O Holandiji (v nemškem jeziku), 20.00: Sokolska ura, 20.30: Večer ljubljanskih konservatoristov, 21.30: Plošče, 22.00: Cas in po-ročila 22.15 Salonski kvintet. Sobota, 21. nov.: 17 00: Salonski kvintet, 18.00: Žumberški usko-ki 18.30: Spoznavanje manufakturnega blaga, 20.1)0: Koncert ljubljanskega šramel-kvarteta, 21,00: Salonski kvintet, 22.00: Cas in poročila, 22.15: Salonski kvintet. Nedelja, 22. nov. 930: Prenos cer-kvene glasbe, 10.00: Galerija slovečih konvertilov, 10 30- Reportaža z Narodnega muzeja v Ljubljani, 1100: Ob 25 letnici smrti S. Gregorčiča, govori prot. Dolenc — Oregorčičeve pesmi poje Akademski kvartet, 12.00: Cas. dnevne vesti, plošče, 15.15: Dekliška ura, 15.45: Citre in kitara, 16.15: Zabavni kotiček, 16,40: Plošče, 17.00: »Menjavaš drama, 20.00: Koncert Sloge., godbe na pihala, 21.00: Salonski kvintet, 22.00: Cas, dnevne vesti, 22.15: Salonski kvintet. Ponedeljek, 23. nov 18.30: Ii anatomije in fiziologije človeškega teelsa, 19.0(1: Ceščina, 19.30; Zdravstvena ura, 20.00: /borov koncert, 21.15: Koncert dveh llavt (gg. SI. Korošec in Al. Draoal), 22.00: Harmonika solo. Edvard Kovač, 22.30 Cas in ooročila. Torek, 24. nov.: 11.30: Šolska ura: Jesenski lov, 17.30: Otroški kotiček, 18.00: Salonski kvintet, 19.00: Nemščina, 19.30: Etika in sociologija evangelijev, 20.00: L vod v radiotehniko, 20.30: Pevski koucrt ge. Zlate GjUn-gienac, primadone ljubljanske oi.ere, 21.15: Salonski kvintet do 23.00, vmes poročila. Sreda, 2j nov.: Opc'danski program odpade. 18.30: O deškem vzgajalašču v Ponovičah, 19.00: Ruščina, 19.30: Literarna ura. 20.00: Glasbeno predavanje, 20.31: Večer mladih pevcev: Gdč. Kristanova, g. Hribar in g. Burger. 21.30: Ilarmonika-solo, g. Kovač, 22.00: Cas in poročila.
Okorn: »Bolj ko berem, manj vem«
Pokorn: »Ti zelo veliko bereš. kaj ne?:
»Motite se, Mina! To zmoto so ustvarili solzavi pesniki, a življenje govori drugače! Ljubil sem Olgo ko pomladne sanje; vas pa ljubim ko kak poletni dan. Ne snubim vas iz hvaležnosti; zasnubil bi vas, čeprav ne bi bilo nikoli Olge ali Olge Marije na svetu. Hrepenim po ženi; in nobene druge nečem ko prav vas, Mina!«
Vstala je, begala po sobi in Mina, ki je bila sicer tako mirna, je vzklikala spet in spet:
»Nikar tako, nikar, nikar, da mi je tako težko!«. Nato je obstala pri njem. Trdo je položila svojo roko na njegovo ramo in rekia:
»Ah, ko bi vedeli, koliko me stane vaša snuoi-tev, kako je oživila mojo nekdanja, zamorjeno strast, kako sem v preteklem tednu trpela — pa me ne bi se enkrat zasnubili in ne bi govorili o ljubezni! Preveč ste dobri, da bi mi kaj takega prizadejali!«
»Pat zakaj, Mina — le zakaj, ko me pa vendar ljubite.«
»Saj zato! Ne morem. Kar je v grobu, je v grobu.«
Vstal je. Jezno je povzel:
»Kaj je v grobu? Neka žena je v grobu, ki sem jo zelo ljubil; jaz pa nisem v grobu, moje srce ni v grobu, vsa moja moč in moji občutki niso v grobu. Žene sem željan — in nobene druge ni — ko vi — Mina!«
»Čakajte!« je bolestno zaječala. »Le čakajte! Saj dobite kako drugo! Težko ste pogrešili Olgo, od mene se boste bržkone že laže poslovili. Le malo potrpljenja! Le čakajte!«
Še je bil jezen, ko je odvrnil:
»Mina, prejle ste rekli: .Človek napreduje samo z resnico'. To je prav in dobro. Tudi jaz vam bom povedal resnico. V tistih dneh sem paič opazil, kako ste 5'
mi bili naklonjeni in če bi ne bil tega opazil, tv mi bil pojasnil Tone, ki jo vse tako oCrosko izbletatal. Toda, Mina, tedaj v meni ni ničesar govorilo za vas; molčala je duša, molčalo srce, tiho so bili moji občutki za vas. Spoštoval sem vas, a ne drugače, kakor človek sploh spoštuje močno, junaško žensko, a ki osebno vendar ni drugače zavzet zanjo. Ko ste tedaj na onem divjaškem shodu, ki je bil zoper mene, tako neustrašeno nastopili zame, sem bil tako zavzet za vas, da mi je bilo sitno. Mislil sem, da sem zaslutil prav vzrok vašega poguma; vsega, kar ste storili zame, sem se tedaj sramoval. Zaeno sem se tudi zavedal, da se vam ne bom mogel zahvaliti tako, kakor ste vi želeli- Nesramen človek bi bil, če bi se vam bil te<!aj z lažjo približal. Vidite, nič vam ne prizanašam, Mina. Tudi vi mi ne prizanašate! Resnico razodevava drug drugemu; poštena nasprotniki! sva si. — Potem je prišla Olga. Od prvega trenutka sem jo ljubil. In kdo ne bi bil tega dražestnega bitja vzljubil? Leto dni sem živel srečno z njo; nato je umrla. In za tem je bilo v meni vse mrtvo — vse — duša, srce :n občutki. Spočetka niti poučevati nisem mogel; nato sem poučeval ko kak utrujeni dijak, ki je plačan od ure. A potem se je ko po kaki težki bolezni počasi vračalo zdravje. Moj Bog, saj imam šele devet in dvajset let! V teh letih človek marsikaj premaga., kar stare ljudi muči. Mlad sem še, vsako pomlad se obnovim. Ali naj se ko kak starec bojim prihodnjih dni, ali naj se odpovem vsemu, kar bi bilo dobro in lepo zaime, odpovem zato, ker se je nekoč strla moja pomladanska sreča? Ah, Mina, nikar ne' ponavljajte omlednega svetožalja, da je v letu le enkrat maj in v življenju ena sama ljubezen 1 Napev te pesmi je prav tako lažniv ko besedilo — to vi prav tako dobro veste ko jaz. V novo življenje sem stopil, Mina;
denar za gospodinjstvo teko, kakor to sogla."a t njegovo plačo: če prejem mesečno plačo, ji mora dati denar za ves mes« naprej, če ima tedensko plačo, potem tudi ženi daje za teden naprej. Ta dolžnost spada pod pojm »zakonske skupnosti«. Vsekakor je prisilna izvršba v tem slučaju P« zakonu nedopustna. Paf pa velja zlohotno pritrjevanje gospodinjskega denarja za ločitveni razlot'.
Pred sodiščem. »Ali 9,0 ukradli pernico, ki je visela čez plot?* - »Sem, gospod sodnik.« — kaj ste jo pa ukradli?« -»Ker se morajo s perinro odevati ljudje, ne p« ograje.«	.,
Tropine kot zdravilo. Nizke cene vina so povzročile na Ogrskem nov način izkoriščanja grozdnin tropin. - Tropine so navadno prekuhali v žganje (tropinovec), sedaj P"«0 jih začeli v mestecu W-senv v komitatu Somo« rabiti za - kopeli. Nek podjetnik se je namreč odločil napraviti judsl« kopel, kjer dodevajo vod' do 10 odstotkov spin ljudi pa po kopel. * gajo s tropinami. Občins" zdravnik Je mnenja, '» ozdravi oblaganje s tropi nami vsak revmat.«£ Kopel nese prav 'o""-
Stev. 46
^DUMULJUtK, 18. novembra 1V81.
Stran <m
Gospodarji
se pomenkuje!®
Bilo je v nedeljo popoldan. Ceste so' bile prazne, steze zametene, gozd in polje spita mirno pod debelo snežno odejo, ,., Nikjer ni
ki — bodisi učeni ali pa neuki — hočejo človeka zavesti na slabo pot in ki iz kmetovega poštenja in zaupanja kujejo svoje bogastvo. V vsakovrstnih oblekah prihajajo — največkrat lepo zlikani — in sladko govorijo in polna usta imajo samih zlatili obljub, ki jih se-
"iSS fito^r* vjr~^"^iriii	^
izbe, kjer je peč vsakemu največja prijateljica.
Pri nas je polna hiša možakov. Sami sosedje, vsi že gospodarji, so prišli k našemu staremu očetu, da malo pomodrujejo, ker med prijateljskim pomenkom Se najhitreje mine Jclgi zimski veter.
Mirno se pogovarjajo, puhajo iz pip in pretresajo vsakdanje stvari o gospodarstvu in o domačih vaških zadevah ter ugibljejo ali bo zopet tako ostra zima, kakor je bila predlanskim. Pogovor postaja čedalje živahnejši, in nenadoma se maš ded tako razvnamo, da je še mene, ki sem sedel pri oknu in bral letošnje Slovenske veoernice,« začelo zanimati, kaj neki imajo tako važnega. Menda se vendar ne bodo skregali!
Poslušam, poslušam in kmalu razbere"n, da se pogovor plete kako težki so današnji časi, ko vse pritiska na siromašne kmete; kako se kmečka mladina bolj in boij izneverja svo-" iemu domu in odtujuje zemlji, zapravlja denar, zdravje in poštenje, in kako prebrisana gospoda vara in za nos vodi ubogega kmeta ter se dciheto redi im njegov račun in z njegovimi žulji.. . Našemu dedu pa mnenja sosedov o teh rečeh očividno niso bila po volji, zato je tako na glas povedal kaj on misli o tem. Meni so se rdele dedove besede čisto pravilne. Tudi sosedje so ga verno poslušali in mu na kcncu prikimavali. Pa sem si mislil, da ne bo brez koristi, ako jih ie komu drugemu povem.
mo trditi, da so prav vsi takšni! Tega pa spet ne! Tudi med šolanimi je mnogo poštenih in zanesljivih ljudi, ki nam kmetom iz vsega srca želijo srečo in blagostanje; in nemalo je celo takšnih, ki se za naš blagor iskreno trudijo in se prizadevajo z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Ponavljam, da takšnih ni malo, in pristavljam, da jih bo pameten človek, ki ima glavo nasajeno na pravem koncu, kmalu prepoznal. Če imaš v glavi količkaj soli, boš takoj pogodil, kdo prihaja z dobrimi in kdo s slabimi nameni. Poglejte na priliko naš »Domoljub« in »Slovenca« pa našo »Mohorjevo družbo«, koliko dobrega semena je že razse-jala med nas v svojih sedemdesetih ali osemdesetih letih! Koliko lepih naukov in dobrih, poštenih nasvetov so napisali možje okoli Mohorjeve družbe, in še zmerom pišejo! Ko bi si vsaj vsakega desetega zapomnili in izvršili, bi bilo danes precej drugače kakor je!... Pa tudi drugod so že mnogo mnogo storili za nas in še vedno delajo, morebiti več kot mi mislimo! Seveda, mi smo kakor otroci, ki jim je vsaka pametna beseda odveč in dober svet bob ob steno. Nič se nas ne prime, ker mislimo, da sami vse in najbolje vemo! Toda, ako nočemo, da se nam bo vedno enako godilo, ne smemo biti takšni! Saj vendar veste, kaj je vredna pametna beseda izkušenega moža! Se danes se prav dobro spominjam, kolikokrat mi je dejal oče, dokler je živel, da je naj-modrejši oni, ki se od vsakega uči. Kadarkoli
Ded pa je govoril nekako takole:	j sem kaj napak napravil, vselej mi je tako po-
»Nič ne rečem, da ni dandanes "takih ljudi, j vedal. Tedaj ga nisem poslušal, pozneje pa
sem se sto in stokrat prepričali da je imel prav. In že stari ljudje so rekli, dn le oni kaj ima, ki tudi kaj zna! Ako je to nekoč veljalo, koliko bolj bo danes, ko je vse tako strahovito prebrisano in nikjer ne gre brez modrije! A, čakle, o čem smo že prej govorili? Aha, o Mohorjevi! Da, da. Pa o tem, česa bi se lahko iz njenih bukev naučili. Glejte, vsi ste naročeni nanje; pa mi povejte, kateri je prebral in si zapomnil kaj že nekaj let sem piše »kolednik« ?
Nobeden ni vedel kaj je »kolednik«, eden pa je pripomnil, da storij sploh ne bere.
»E, storije, storijel« povzame zopet ded, »ko bi tako bile! Pa niso! Marveč so samo gola 111 kruta resnica, lepi moji sosedje. Mene že par let najbolj zanima, kaj pravi kolednik. To je eden najvažnejših spisov koledarja in nemara vseh petih ali šestih knjig! Vsak teden bi ga morali na glas prebrati pred vso družino, da bi vsi vedeli kaj se od vsakega zahteva, ako hočemo napredovati, Starši in otroci in še posli, vsak ima svojo lekcijo kot mu gre. Zategadelj je tudi postavljen na prvo mesto, takoj za svetniki, da se moraš zadeti vanj, če le kaj listaš po koledarju. Vidite, koledarju pravi kolednik — čakajte, vam bom rajši kar prebral, zakaj tam je lepše zapisano kot bi jaz povedal...« Ded seže v žep po očali, si jih natakne in vzame iz kota knjigo ter čita: »Kdor v naši lepi Sloveniji samo tarna in javka, je krivičen!« Glejte, jaz pravim ravno tako. Samo malo poglejmo m čujmo, kako je po drugih krajih! »Kolednik« pripoveduje, kako je že po naših mestih, a kaj šele drugod, kjer je na milijone ljudi, ki so brez dela in jela! To premislite, pa boste priznali, da nikjer niso plotovi s klobasami zagrajeni. Tudi v Ameriki ne. Kaj bi torej samo jadiko-val in tožil, kako je bilo nekoč lepo in lahko živeti, ko še v sv. pismu stoji, da je nespa-
62
m ker tudi viuo v tistem kraju nima skoraj nobene cene, utegnejo nujjraviti polog jtropinaiake še - vinsko' ljudsko kqpeL Kdo ve, kuko bi se .vinska kqpel obnesla pri nas?
Vojn« potoMla » Ma I UMI, pr. Kr. NajboljSi po-tiiuviilec notranje Aaije je lundanea brez dvoma Swen Hedin. Afslik uspeh so dosegli pri Swon :He-dinovi znanstveni ekapedi-
:iji zgodovinarji. SomSki
učenjak dr. Bergmann je namreč na&dl knjižnico, ki iibseua nat! «290 rokopisov i?, dobe iHen'>diiiafitije. Ti i-okijpisi ne pisani na tanke thffičiee, frke pa »o talio sveže in čiste, da no Mi iriicnjnki mnenja. da s» |>inani rokopisi šob- v "ajnovejSi dobi. Ko so pn rokopise laztolmačiU. so J'id«ii, da fsrc tu ea voj»- . jjka poroeiin iz bojov se : Mongoli okoli i. 100». |»red Kristusom.
, Ua .poti iz gostilno. — ''■ena je zmerjala moža, S» je vlekla i/, ^ofttflnp t domov: Ali t o ni arom? vsi ljudje vidijo, da si pijank ;,j|e bodi 110 sitiid, jo jp mož zavračal, «■ bi bil trezen, bi tudi ooa'.ili i
zame jc nastopilo nevo lctoi Kaj bi v tem mojem novem letu ne bilo moje?.
Oddebriil si ie. Mina je za trenutek molčala, nato je hladno dejala:
»Gospod" Novak, nikoli, ne bi bila mislila, da znate tako lepo in dolgo govoriti I«
To besede so ko ledena voda ohladile njegovo vročino. Streslo ga je- A Se bolj se je razhudil:
Mina! Zdaj moram iti, kaj ne, ko človek, ki so> ga zavrnili. Takoj bom šel. Le še za minuto! Resnico hočete. Vsi, ki zahtevajo resnico, dobijo soli. To pomeni sicer modrost, a je omladnoi in grenko in povzroča trganje po vseh kosteh. Jaz vem, Mino, .zakaj ste me »avrnili. Da naravnost povem: ker ste prevzetni! Ne, ne, le nikar ne krilite z rokami! Tako je! J aR, ponosna Mina Boštjanova, sem pr išla pri iuhiri moža kot druga na vrsto. A jaz nisem in nisem hila nikoli številka dve. Zatorej, snubač, daai ti je zdajle še tako lteno: poberi se! Jaz bi morala bili zate prva, edina. Vee drugo ne pride pri meni niti v peti tov. Ljubila ««m te, a zdaj tc -vržem iz hiše, ker prihajaš od druge!
Mina: je vso to mirno poslušala. A ko je umolknil razdraženi tnož m prijel za &vcj kitobuk, je povzela: Zahvalim se Vam, gospod Novak! Vaše besede f > Hii dobro dciie. Ah, resnica človeka še vee bolj r =*veiii ko studenčniea! Le eno m res: prevzetna ni- s t iiin 'bila. Ni prevzetosti ito, da se .branim biti Vaš« i?c,na. in tudi ni resnifcn oni vzrok, 'ker sem bila — kar je res — zelo užaljena. Poglejte taarie našega starega, .ssmrttga Joeota! Ta je Mfifcož l|®bH in -.zasnubil našo mater, ko so hiti -že zdrasvi i« krepki, j Dolj je čaka! nanie ko očak Jakob na Ralielo. Tudi < mati so ga radi imeli- Ce bi so bili poročili z njim, bi bilo pri BcHasnovih veliko boljše* l«ot ie btfoaieer;
bi bil v hiši ose in gospodar in Loijjse se bržkone ne bi bil tako izgubil, kot se je — in tudi Bernardu ne bi bilo treba še umreti — in najbrž bi tudi mati še danes živeli.«
No,« je vprašati Novak, zakaj ga pa niso marali? Ker so jim otroci branili?«
»Noben otrok jim ni branil — najmanj pa jaz. Jaz sem materi še zmeraj prigovarjala, naj se omo-žija z Jožetom. A niso hoteli.«
»Zakaj ne?«
»Gospod Novak, nekoč sem že poskušala to pojasniti nekemu moškemu — in sicer Jožetu, takrat; ko nam je odpovedal. A ni razumel. Tudi Vi tega ne bi razumeli. Saj ste bo4j izobraženi kot Jože, a zato niste bolj razumni za te Stvari — ker ste tudi Vi moški. Moški ničesar ne vedo in se ne razumejo « ženskah. Dosti sem brala o t©m in tudi dosti doživela. Vi imate klobuk v roki, gospod Novak. Ne pojdite takoi — oh, ne pojdite tako od mene proč! Kako naj bi sicer živela? Pojdite vendar kot prijatelji Nikar mi tega tako ne ©težkočitel«
Trpko je dejal:
Če torej pri Vaši materi ni bila prevzetnost kriva, da so odklonili vriega Jožeta in jo bil kak drugačen vzrok — in če se me tadi Vi ne branite radi prevaetnosti, ker sem -ee prej poročil a drugo, petem mi povojte, Mina, lepo Vas prosim, zakaj me ne marate — povejte mi z dvema besedama!«
Mina je zafclipela; ideoelična Mina je ipeteledetl^ »Prav, z dvema besedama Vam bom povedala, zakaj uiso mati hoteli, in .zakajadaj jMJnočem: — iičie*06ttk
Brezumno je buljil vanjo in ni našel nobene primerne besede. Mina je povzela:
me ta o govoriti zakaj so bili prejšnji časi 'bolj-ši,.. Toda nikar ne mislite, da hoče »koled-nik« ali pa jaz reči, da ni pri nas težko živeti ali da so nam povsod posejane rožice. O nel »Kolednik« sam pravi v predlanskem koledarju, to sem si dobro zapomnil, da jc mnogo gorja; na dveh straneh je šestkrat zapisal, da je gorje, sedmič pa celo, da je gorja dovolj! Ali kdo je kriv tolikega gorja? Najlaže je kakopa zvračati vse na drugega, a pošteno to ni in pravično tudi ne. Vsak naj sebe pogleda in prevpraša, pa bo preccj sprevidel, da nihče ni popolnoma nedolžen! Kar odkrito priznajmo: vsi smo krivi, da je tako! »Kolednik -našteva nekaj stvari, s katerimi smo zakrivili svojo bedo; kaj nam je treba kupovati toliko kave, čaja, sladkorja in druge take ropotije, ki pravijo, da zanjo izmečemo vsako leto težke milijone! Z mlekom pa ne vemo kam! Ko sem bil jaz mlad, kave niti poznali nismo. Če ni bilo mleka, smo za zajtrk in za večerjo otepali močnik in prežganko ali pa podmeteno zelje. Pa smo imeli zdrave želodce in zobe, da bi bil žvečil in prebavil usnje. Danes pa .. . In potem še ta ljuba pijača in neumna noša, ki se ji v zadnjem času tudi mi kmetje preveč vdajamo; zlasti mladina misli, da mora v vsem posnemati mestne škriče in frajle! Zato pravim tudi jaz kakor je bil odgovoril oni kmet, ki ga je srečal »kolednik« — o tem piše v letošnjem koledarju — da bi bilo kmetu najbolj treba varčnosti! Včasi so dejali, da je prvi dobiček to, kar prihraniš! Vidite, to so ljudje, kakor kaže, skoraj popolnoma pozabili. A ni prav, da so, presneto, da ni! Zato se jim pa tako maščuje, ko za vse mogoče činčarije izmečejo denar, da jim ga primanjkuje za potrebne stvari; saj še vedno velja stara resnica, da kdor troši denar za nepotrebne reči, ga ne bo imel za potrebne. Sedaj smo že prišli do tega! Par stvari, pri katerih bi se dalo
marsikaj brez najmanjše škode prihraniti, som vam bil naštel, o drugih pa sami poglejte v lanski in predlanski koledar. — Tako, to bi bilo eno. Drugo pa, sodim, da prav tako važno, je naša izobrazba. Tudi o tem je v koledarju, v lanskem pa več in lepše ko v letošnjem. Le čakajte, vam precej povem kako in zakaj..
Aha, že imam!« odpre ded drugo knjigo. -Cujte: Naš greh, naš velik greh je, da sc le presplošno sodi: za kmeta je vsak bedak dober. Kakšna zmota! Drugi greh je, da se delo na grudi obsoja kot premalo gosposko. Ti moj Bog! Hanaški kmet ne spusti sina prej na polje, dokler nima fant mature v žepu! Videl sem na Solnograškem gospodično, ki je bila hči posestnika, kateri jc redil 24 plemenskih konj in 70 krav. Pravili so, da ji je določenih 60.000 goldinarjev dote (torej danes milijonarka)! Pa je bila ob štirih zjutraj v hlevu med deklami, je molzla, krmila živino in sploh delala kot prva dekla. In pri nas? Ce oče priskopari nekai tisoč, se morajo iti vsi otroci visoko gospodo: židana dekleta, avtomobile, postopanje in veseljačenje pa zajemanje iz očetove blagajne, dokler ne pride vse skupaj na boben ... Ali ste čuli, preljubi moji sosedje? Tako sodi »kolednik«, ki mislim, dn je videl več sveta ko jaz! Kolikokrat so mi že silile te besede r.a jezik, ko mi je ta ali oni re!;el, da ni za kmeta, kder samo bukve iu časr.pisc bere. Tudi jaz pravim, da tak res ni za kmeta; a menim, da tudi oni ni nič boljši, ki se brsni dobre knjige aH poštenega časopisa, kot bi mu silil strup!«
Tedaj je udarila ura in našteli so — osem udarcev. Možje so kar debelo pogledali in se dvignili izza mize. Kar verjeti niso mogli, da so sc tako zasedeli. Kaj bodo doma rekli, kje neki so tako dolgo? V veži je nčfcaj čvrljalo in dišalo kakor po čebuli.
»Za konec pa samo šc nekaj,« povzame ded, ki ga je bilo pripovedovanje utrudilo: »ako hočete, da vam bodo moje besede kaj hasnile, si zapomnite še to-le (tudi to stoji v koledarju): Vsak sam premišljuj, uči se, delaj in napreduj, sicer nas bo teža časov spravila na beraško palico!... Sedaj pa vsem lahko no č!<
Ampak recite kar hočete, nocoj nam jih je pa nadrobil,« je pripomnil neki sosed, ko so sc razhajali pred vežo. »Tri sto gorjač, to bo pa vredno malo premisliti!«
In potem spraviti v življenje!« pritegne drugi sosed.	Jože Gregorič.
Nove knjige in skladbe
Knjiga postave. Petintrideset govorov o božjih zapovedih. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka, stolni kanonik in profesor govorništva na vseučilišču v Ljubljani. 3. zvezek. Zgložila pruodajalna H. Ničmaii v Ljubljani. Cena 22 Din. I'o pošti 2 Din več. — Sloviti pridigar ljubljanske stolne cerkve je izdal že dolgo vrsto zbirk svojih lepih govorov. Tudi gori navedeno knjigo, ki vsebuje razlago šeste in devete, sedme in desete ter osme božje zapovedi, lahko lurstiino na častno mesto v zbirki ostalih pisateljevih del. Knjiga obravnava tvarino, ki je posebno času primerna. V današnjih boguodtujenih in izmaterijaliziranih časih jo še posebno potrebno govoriti c sv. čistosti, o grehih zoper lastnino in zoper čast in dobro ime bližnjega. Saj so poinii o vsem tem včasih tudi pri marsikaterem praktičnem katoličanu tako medli in zmešani, dn se Itog usmili. O vseh teh važnih vpraSanjih govori pisatelj z niemu lastno jasnostjo in temeljitostjo. Jezik jc lep in izklesan. Razlaga in dokazi so taki, da nas nikjer ne pusti v dvomu, ampak nam povsod pokaže pravi smisel božje postave in nam da tofna navodila za življenje po božjih zapovedih. — Knjiga je v zvezi s prvim In drugim zvezkom, ki obrav-: navatn ostale božje zapovedi, neprecenljiv zaklad . za vsako krščunsko hišo. Zelo se boste prikupili ' in veliko dobro delo boste storili, nko boste odra-
. Go&pcd Novak, take krvi smo, ne moremo e« drugič poročili. Mati se niso hoteli in tudi jaz ne. To som se naučila od matere in bržkone je to tudi v meni. Ko je mrtev tisti, ki smo ga ljubile, naj gre ženska v tihi žalosti sama po svoji poti! To je tisto, o čemer sem razmišljala prešli teden. Tisti, ki sem s' ga nekoč želela, je umrl- Tujec pa naj gre.
In tujec; je moral oditi.
38.
Nato je prišla vojna. Tudi po tihi Loki je zatrobila strahotna tromba. Prvi, ki se je prijavil, je bil kovač Klander. Zavrgel je kladivo v kot, zapustil jo ženo, gostišče, kovačnico, celo Mina Boštjanova mu je bila ko kaka navadna Mina Boštjanova. Klander je odšel reševat domovino. Za vse druge se ni prav nič brigal.
V glavnem mestu se je zglasil kot dobrovoljec pri svojem starem polku. Priporočil je sam sebe s tem, da je povedal, da ima šele dvainpedeset let, je torej še povsem mlad, neizrabljen človek in mimo tega posestnik hotela. Po poklicu pa je kovač. Kovača so hoteli i »let i. Uporabili so ga za podkovamje in podobna A Klander je odvrnil, seveda po vojaško, da mu ni za podkovanje, da je imel tega v Loki dovolj. Da bi človek svoj živ dan gledal v kopita konj, vendar ni nikaka vzvišena življenjska naloga. Noče biti pod-kovač; želi se bojevati s sovražniki. Njemu je tako vseeno; žena jc preskrbljena, ker je zavarovana za visoko zavarovalnino.
Komisija se je muzala kovaču. Gospodje niso sioer rekli nobefle besede, a to muzanje je pomenilo: »Da bi imeli same take tiče. se ne bi bi bilo bati iiida vojhe.c
Vendar je prišel Klander navzlic temu tja, kjer C? imeli opravka s konji in podkovanjem. Kot nekdanji podčastnik je v svojem prostem času ko besen jezdaril najbolj divie kenje; ta ježa jt bila skoraj tako divja in tudi tako nevarna, ko tista vožnja z mo; črni ni kclerim- Nato sc ga pa le pcslali na bojišče, kjer se jc tako hrabro beril, da ni bil le službeno povišan v stražmejstra, marveč je prejel tudi visoko odlikovanja. Tudi sovražnik mu je nekaj podelil: ustreljen je bil v nogo in zato je mcral na njegovo veliko žalost spet nazaj v zaledje.
Klander je srečno, to še pravi, živ prišel domov. Korakal je v svoji krasni uniformi prav junaško, dasi malo šepanoče po vasi okrog. Njegova žena je strmela vanj ko v čudežno prikazen. Skoraj da je kar v nič izginjala pred njim. V roko ni Klander nikoli več pljunil. Kako naj bi stražmojster — kaj taikega? — s tako robato, brezumno reko —? Ne! — Tudi šolarji se mu niso pojmehovali; občudovali so ga. V Vogelnikov! krčmi so odstranili tisti plešasti cilinder sramote.
Mina Boštjanova je spoštljivo potipala njegov križec in rekla:
Klander, ponosna sem, da ste moj prijateljic Tedaj je bilo Klandru tako svečano pri srcu, ko da bi bil imenovan za kapetana. —
Taka je Klandrova vojna zgodba. Ko je bila vojna pri kraju, se je srečno povrnil domov in je v duliu z vsakim udarcem s kladivom ubil po enega sovražnika.
Klander ni nikoli sklenil miru; bil je neizprosen. Nekega mirovnega govornika, ki je nastopil v Loki, je tako oklofutal, da je bil obsojen na denarno globo, ki se je še njemu zdela premajhna za njegove mogočne zaušnice.	__
Naročajte »Domoljuba"!
Zaradi brade. Iz svetovne voine znano mesto Ver-dun je postalo pozoriSfe hude domače vojne. Neki mestni prebivalec si je sklenil pod vplivom poletne vročine obriti brado. Srečno je izvršil ta sklep, a s tem hudo razjezil svojo ženo, ki mu je po povrat-ku domov izjavila, dn sni on noben mož več« in f?a tako oštela, da je sklenil revež izvršiti saniouinor. Res se je vrgel v reko, a mrzla voda ga je takoj ohladila. Skesal se je svoje vnetosti in pričel glasno vpiti, dokler ga niso rešili mimogredoči. Stražnik je obupanca pripeljal domov. Huda žena ga je še dokaj prijazno sprejela, n takoj ji je moral obljubiti, da si bo zopet pustil rasti brado.
Nov predsednik. Novega predsednika neke južnoameriške države pozdravljajo kakor po navadi i 20 streli iz tona. Dvn domačina se pozneje pomenkujeta o slavnosti. sNo, ali ni bila lepa veselica?« vKakšna veselica? Smola jo bila!« i-Zakaj vPa'* ^Dvajsetkrat so počili, " ga niso zadeli I«	,
Lastna mestna elektrarna in plinarna v Chanu-te, Kartsas (v Ameriki), donaša na leto toliko dobička, da ondotnim prebivalcem ni treba plač* nobenega davka.
itliiu za Miklavža, za HožiC, za god ali .za poroko poklonili vse tri zvezke >Knjigc postave«. Segajte pridno po nji, dokler je ie v salogL
luMlaio Den — advetntne ln •božiene' pesmi w moški zbor. Uredil Vinko Vodopivec. Samo-taložba. Prodaja Kat. knjigarna v Gorici (Libreria Caltolica, Oorizia). Partttura stane 4 lire. Znani naš skladatelj je priredil štiri adventne in osem božičnih pesmi za moSki zbor. Zelo prav bodo prišle moiikim cerkvenim zborom, ki so velikokrat v zadregi zuradi pomanjkanja primernih in lepili skladb. Zbirko vsem organistom in pevovodjem toplo priporočamo.
Almanah kraljevine Jugoslavije. Izšel je zadnji snopič 4. zvezka lega velikega dela o naši državi. Almanah skuša po abecednem redu podati najtočnejši pregled o vsem, kar je v naši državi zanimivega. Tako imamo v pričujočem snopiču ločen pregled petih »rbo-hrvalskih banovin in mesta Beograda ter abecedni pregled vseh banovin, srezov, Občin in krajev v vsej državi. Glavno uredništvo Almanaha je v Zagrebu VI, Zerjavi-čeva ul. 4. Kdor se za to delo zanima, naj se pismeno obrne na gornji naslov.
Iia/.kolnikof:
Rotorjev ded
Stric Gašper sedi pri peči iu vleče svojo pipo. Star je že, da se mu roke tresejo. Njegove oči so pa še vedno mladeniško živahne.
Starček se smeje predicam iu fantom na preji. Njih besedičenje posluša in zadovoljno kima.
j Stric Gašper! Povejte no še vi eno! ga prosi mlada nečakinja Minka, ki jo ima stric najrajši, šestnajst let ji je. Nekaj otročjega ima na sebi, kar jo delo še bolj prikupljivo.
Gašper «e zasmeje:
rRes ste vsi skupaj še otroci! Prav je, da sle mladi in veseli! Nedolžno veselje je še llogu všeč.
Pa vam povem o Rotarjevem dedu. Premladi ste, zato ga pač niste poznali.
Tedaj mi je bilo deset let, ko je umrl. : Bil je prikupljiv in vesel človek. Vsa vas ga je imela rada. In kakšen pogreb je imel. Edini človek, ki ga ni maral, je bil skopuh Tilen. On ni trpel deda, ker si ga je starec večkrat privoščil in ga užoipnll, kjer ga je mogel. To pa samo zaradi skoposti. Šioer pa stan Kotar nikomur lasu ni skrivil.
Rotarjeva Minka je bila lepa in prijazna deklica. Ded jo je imel prav tako rad, ket jaz j tole našo ponednico Minko.
Kmalu po njegovi smrti se je ženil pri »jej Tilnov Andrej. Kaj hočemo! Se že tako, j vsak mora enkrat v zakoniki jarem. Čemu bi *e pa nekaterim boljše godilo kakor drugim? i «o, če se dva raeumeta, jo že »lečeta nap neg. , Tudi Bog rad mirto pomaga. Sam ve, da «o ! zakonci potrebni Njegove pomoči, .posebno če imajo kup otrok.
Hotarjevi so bili zelo zadolženi. Imeli bo ■p« tisto prostrano liosto za vasjo.
Zadolžena je bila liosta. Držati so jo pa »endarle, saj je pomenil« sanje kar oelo pne-'»eženje. in že nekaj. Tisti goad je kupil Šolarjev 'ded. Tudi on je bil že večkrat v stiskah, ko je bil še sam gospodar. Moste pa nj hotel prodati. Vedno je dejal:
Prodajte preje vse drugo, samo hoste ne! Mnogo mojega truda in znoja je v nji. Naj ostane pni hiši.«
pa, ko se je mamic Minka, ni Rotorjev oče sam vedel, kaj tei ■StarK.
- UalgOTi me preveč prihaja. llofito bom Prod»l, pa si bomo opomogli, ia »e m doto ho afik^j ostalo.«
»Se p« ne bom 5e natrija. Sama Me ne »rodajajmot Ded nam je tako branil,« je rekla Minka
r
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Diu 5. JJaroBuiki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske p«, trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSišego poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Ssted MUfie
se takoj .proda malo posestvo v Žararju pri Vrhniki. Nekdaj je bila v hiši 30 let gostilna in trgovina. Posestvo obsega hišo, skedenj, nov kozolec, za tri goveda in tri prašiče polja in travnikov, dalje precej gma jne in gozda. Proda se za ceno 90.000 Din. Pojasnila daje Jakob Bub, Bevka št. 27, p. Vrhnika.
zdrav beli krompir za letošnje vino. - Franc Rozman, Hraše št. 18 p..Smlednik, Gorenjsko
sprejme takoj Jernej Sitar, šmihel-Novo mesto.
lepo in pripravno, primerno ludi za obrtnika, vsredinitrga Mokronog prodam za 130.000 Din. 1'lačl.tivo tudi s hranilno knjižico. Poizve se pri Alojzu Borštnarju, Bruna vas p. Mokionog.
Uimln?b»ng mIhm nrvjfluuga njvBM
in va enko za moški in damski oddelek, sprejme takoj Franc Pelko, kroj. atelje, Prosvetni dom. Novo mesto.
nprejme takoj Franc Eavodnik, št. Vid nad Ljubljano.
ss s£enha
poltenih staršev, ki je ze nekoliko vajena šivanja, v šivalnico, kjer se izdelujejo samo boljše damske obleke in plašči. — Oskrbo mora imeti svojo, drugo po dogovoru. - Ponudbo nai. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
HriMo delile
pošteno, ne premlado, sprejmem na svojo kmetijo v ravnini takoj ali o Božiču. Ponudbe na upravo Domoljuba pod >Stalno< št. 13.578.
I dinarje? dnevna
zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! - >Kosmos<, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamko za odgovor.
P0Se8t9Q S8phoda'n>kim poslopjem, njive, travnika in gozd«, redi se do 8 živine, se proda sicupr i ali pa tudi posamezno v bližini Ljubljane. Naslov v upravi Domoljuba St 13540.
»Ce ne danes, pa jutri. Stiska je vedno hujša. Preje sem odlašal zavoljo deda,« je nekel oče.
In tako so sklenili, da bo oče prihodnje dni omenil nekaterim sosedom, 4a je hosšta naprodaj.
Prvi se je oglasil pri Rotarjevih skopuh Tilen:
»Hosto jaz rad 'kupim. Koliko hočeš ra njo?« je vprašal.
»Sam ve$,_ da se tvoj lant pri nas ženi. Dobro jo plačaj. Polovico denarja daj meni. Ostalo bo za doto moje Minke, in pa za balo, da ne boš mogel reči, da je prišla prazna v hišo. Sam veš, da je hosta med brati pol grunta vredna.«
T3en je obljubil, 4a bo ba«5o pregtodal in se kmalu zopet oglasil.
»V svaštvu si bomo, vendar mu nerad prodam. Dedu bi bilo najmanj« s&č, če l»i kupil hoste Tilen,« je pripomnil oSe.
Zvečer je šel mimo naše biše ranjki Stegen. Bil je že star, vendar je kar tekel. V tfcraz je 'bil Med kakor smrt in kar belo je (gledal.	^
Bla/.on! Kaj vam pa je?« ga vpraša moja .starejša sestra, ki je stala ravno pred hišo.
nI Bog pomagaj! Pred Bdtarjevo iiosto stoji ded. Pipo kadi in preti vasi gleda.«
»Jfott&al m ;g» je stari BtaSon,«« pač *ad eukne,« je rekel naš oče.
Toda Rotorjev! niee verjli. Naslednji ve-
i§
mm?

rabate teple
odeje. - Ne zamudite 1 • Zahtevajte od
Stermecki
Celje št. 19
veliki ilustrirani cenik, v katerem so med drugim sledeče odeje: Ruž z molinom 120 Din; ruž s flanelo 130 Din, kambrik z molinom 125 Din, Jdot z molinom 128 Din, klot s klotom 132 Din, rožast klot s klotom 140 Din, nadalje tiger in f hmel odeje, zastari, preproge in posteljne garniture
po čudovito nizkih cenah! Vdihi, Huttrinu cailmikaii
čer je pa gospodar sam videl svojega očeta. Niti nagovoriti se ga ni upal.
Zdaj so pričeli tisto prodajo zavlačevati. Nih&e ni maral imeti s strahovi poala.
Rotar je plačal za maše. Ded je bil pa trmast, kar izginiti ni hotel.
Naposled še je opogumila njegova ljubljena vnučica Maaica:
^Vedno me je rad imel. Požrl me ne bo. Pojdem in ga povprašam, kaj želi!«
Res je šla v mraku proti hosti. Zagledala je deda in ga prijazno pozdravita.
»Bog in vsi svetniki pomagajte! V svetem Jezusovem imenu, dufia povej, log želiSlc je vprašala Manca in pričela trepetati kakor šiba na vodi.
Ded ji ni odgovoril. Samo trikrat je z no? go krepko udaril ob <fia in izginil.
Mance je prišla vsa preplašena domov; Poklicala je očeta in mu skrivaj povedala, kako je op na vila.
■Oba rta fce pred zore vstala. Kikainttr nista zinila "besedice. 'Oče . je vzel kramp, Menica pa mertiko. Šla sta na parobek, kjer je ded običajno »de L Pričela sta kopati; ni sto d<%> kopala, pa sta zadela na zribojček tflatatikov. Bil je -francoski denar.
Vrnila sta se domov. Rotar je odnesel denar nekam daleč, kjer ga je zamenjal.
Manea in Andrej *ta poročila. Tilen Je kar branil. Jezilo je, ker ni dobil boste. Ko je pa zvedel o bogati doti, je M tekoj kakor maslo.
Rotorjev ded se od tedaj ni prikazal nikoli več.
OranOlOHC. plošče in ure dobit« otjeeneje pri (W«oh*w, diplomirani urar H«y»m<o.
V vsako hHo ©»filiuba!
Kvalitetna jnamka ta peclvnl praick
in vanilin sladkor.j
Ure, zlatnino in srebrnino |
Kupite poceni in dobro pri tvrriki
1
ulica »t. 4 Razpošilja so na vse Ura e Kuropo. Amerike. Afrike. Azije in Avstralije
Lastna protokoliraoa tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej, št. 120 Kovinasta anker ura Din 44' —, b sekundnim kazalcem Din 78 — Št. 121. Ista z radijem Din 58 —, s sekundnim kazalcem Din 94'-. St. 125. Budilua ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenil: zastonj in poštnino prosto od
H, SUTTNER, LJUBLJANA 1
Brinje in f ge
-.u žganjekuho, v najboljši kvaliteti, nudi najceneje .Sever Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesla 5.
Bajec: »Ali je to, kar tvoja hči poje, priljubljena pesem?«
Brajec: Ne, v tej hiši ne.
On: -Ne, vsega denarja ti ta teden ne dam, nekaj moram spraviti za deževni dan, lahko pride.« Ona: ."Meni se zdi, da spravljaš za po-
NOV POKLIC!
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši.
Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno,
ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdei vo prejo. Pišite še dands : o brezplačne prospekte na Jugoslovanski Rudolf Mrsseo. dr., Zagreb štev- 27, Jelačieev trg 5.
Izdajatelj: Dr. Frane K u lovec,
Natakar: ;2e dvajset let se pri nas ni nihče pritožil.«
Gost: Seveda ne, ker vsakdo preje od lakote umrje, preden je postrež.en.«
■!!■! —!■! IM1IWIH■■■!! — HBMI—IMI III I
Glasbila za vse I
Vinilno.....ml Din M-
Oltur«.....ti it l)ln IW-
Trompete .... od Din <»»'--llarmo.tlkc ... od Dm 60'-Krniiiallčiic Iti Llavirsbe harmonike, Jaas-lnatriunentl.
Zahtevajte brezplačni
C E IN I K
e d na j vet,je Inajteuej iu titI|ii'Cinno trrdke glasinl Jugaslavijti
MEINEL & HEROLD
tovarne glasbil in harmonik
prod. podr. MARIBOR št. 107
BreaplaEeii potk v oviranju
Urednik: Jože Košifek
dobite najceneje in najboljše kakovosti pri Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska 67, nasproti mitnice.
Jaz mislim, da bi bila Ivana srečnejša, če bi imel njen mož manj denarja.
»O, nič se ne boj, saj ga bo kmalu imel manj.«
Darila za Miklavža kupuj (t
le pri »IVANKI« F. I. GORICAR, LJUBLJANA Sv. Petra ccsta št. 29,
ki ima v la namen pripravljenega veliko izbiro primernega blaga, na pr.: otroške nogavice, trpežne, od 3 Din naprej; ženske nogavice, trpežne, od 8 Din naprej: moške in ženske triko maje in hlače od 2-1 Din naprej; sukno za moške površnike in obleke od 60 Din naprej; blago za ženske plašče, najnovejše, od 44 Din naprej; modni pliši za plaSče in ovratnike od 70 Din naprej; klotaste odeje, lino vatirane, ročno delo, od 150 Din naprej; konjske koče in deke vseh vrst od 63 Din naprej. Velika izbira najnovejših volnenih in plišastih robcev, šerp, čepic, izgotovljenih otroških obleke, predpasnikov, plaščkov, moške srajce, kravate, dežnike kakor tudi vse vrste blaga, ki se rabi n zimo, po najnižjih cenah. — Se vljudno priporoča
I. GORIČAR.
Sluga: - Kopeli je pripravljena, gospod.'
Gospod: -Tako sem utrujen. Pa so vi mesto mene kopajte, a ne prevroče.
Navodila v ceniku
Zn Jugoslovansko tiskarno: Karel
PRESKRBITE SE ZR ZIMO!
Ne odlašajte z nakupom potrebne obutve. V na*lh . prodajalnlcah dobite vs*, kur Vam je potrebnega zu Vaše noge.
59.-
MIKA DO.	Vrsta 7045
Kadar ste doma, karier delste v kuhinji in ho lito iz sobe v sobo, nosite te co; ate. Oavaiujejo Vas prehlada. V njih se Vam bodo noge najDolje odpočile.
Vrsta 215
Pazite na svojo /dravjo. Ob hladnem vremenu so dobro obuvajte. t\o vam udobnih in l p-lih čevljev za d< m. Topla obutev je najzaues ji-vcjSi pripomoček,' da se ne prchlailite
Mi šl\E GA LOSE.	Vrsta 981701
največjem dež u in največjem blatu bo.lo Vato noge vedno -uho. Ženske gcloše /. nizko ni vis .ko peto Din 59'—.
• V leh elegantnih zimskih čcvliih izgleda Vaša noga popolnoma majhna. Čevlji Vam bodo v it j i li vedno suhi in čisti. Imamo jih -črna in rjave barve.
Vrsta 95,95-50 Ženske gumijaste \vellnglonke. Int :■ lil i iiii tvidi rjave barvt*. V njih se vetrni po ulite u lobno, i-.er V. m b. do varovale nog mokrote iudi oh naj3labMm vremeiu.