IAmerisk/i Domovi ima
'Ik 1 »3 f 1	^L—I ■ L 92i \ I ŠS^SSS^SSSS!!!^^
AMt^/	ŠPIRIT
FOR€IGN IN ^UAG€ ONLY
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING. MARCH 9, 1950
LETO Lil —VOL. LIL
VESTI

X SLOVE l%ll JE
VOL NA PALICI. — Neki slovanska vlada je izdala ured-kmet iz okolice Gorice je bo o ustalitvi delovne sile. Po prodal svojega 750 kg težkega tej nov uredbi je za vsa podje-Vola. Za celotno kupnino, to je,tja in delavske unije obvezna 2a ves denar, ki ga je za vola!sklenitev delovne pogodbe. Naj-dobil, je kupil par moških cev- krajša doba delovnega razmerja
ijev in ene otročje sandale. Mož 3e bil ogorčen nad uspehom svoje trgovine, je obesil čevlje in sandale na palico in vpil skozi vas; “Ljudje poglejte, 750 kg
je 6 mesecev, le izjemoma se dovoljuje sklenitev delovne pogodbe za tri mesece. Uredba hoče preprečiti prehajanje delavstva iz stroke v stroko, menjanje
Člani operne družbe Metropolitan, ki bo gostovala v Clevelandu
težkega vola nesem na palici.'službe in podobne svoboščne, ki -Hudič naj vzame tak red in tako!jih je delavstvo doslej še imelo, svobodo!” Zaenkrat se mu ni'Uredba ima posebna določila, ki se nič zgodilo, ljudje se pa boje,!prisiljuje vse delovne sile na ga bo kmalu vzela noč, kot se kmetih, da vstopijo v industrij-7'&odi vsem, ki se upajo javno sko delo. Kmetska družina, ki kovoriti proti sedanjemu nere-1 ima preveč delovnih sil in ne po-f-!u v Jugoslaviji.	.sije mladih moči v industrijsko
UREDBA O USTALITVI de-;delo, izgubi živilske nakaznice v lovne sile. — Federalna jugo- kolikor jih ima, odvisni delovni "	------------------i člani pa se mobilizirajo za sku-
pine prisilnega dela. (Demokracija, Trst 10. febr. 1950).
SLOVENCI GREDO S HTOM, OSTALI SLOVANI S STALINOM
Slovanski rdečkarji v Ameriki so se razcepili in sicer so slo-vonski komunisti potegnili s Titom, drugi Slovani pa s Stali-hom. SANS, katerega vodijo t&ki kot Alojzij Adamič, Mirko Hubelj, Vider, Grili, Boštjančič ki je, kot pravijo, nekakšno Hasilo slovenskih sopotnikov v Ameriki, jo je udaril s Titom.
Ko so se namreč vrnili iz Jugoslavije: Adamič, Kuhelj in Medvešek, je SANS izstopil iz Ameriškega slovanskega kongre-s_a, kateri odobrava Stalinovo po-!tiko in Kominform.
Tako imamo v Ameriki dve vrsti rdečkarjev: slovenski so Se odločil za Tita, ostali slovan-®ki pa za Stalina. Mi pa ostane-1110 kakor smo bli . . .
COL® WAVE
bremenski
prerok
pravi:
Severna Ohio je dobila včeraj z°Pet zimo z snežno odejo. Da-bo ves dan mrzlo in za drevi Napovedujejo padec toplomera .a 16 stopinj. Jutri bo oblačno
in
Nekoliko gorkeje.
Tri na dan
Neki Tone Jankovič iz Cleve-ahda poroča v svojem priljub-^enem listu iz Chicaga, da ga je °Pet nenadoma prijelo in pa-
je v omedlevico. Zdaj mo-a biti že boljši, ker drugače bi
Poročal tega.
Se'
zič
Žič;
To
je prav tisti Jankovič, ki
le v istem listu enkrat po bo-u tako norčeval iz našega bo-Poga programa na Štefanji
2^’. z^asti iz škofovega govora.
aj> ko sam pripoveduje, da je ^-del v težko “nezavest” razu-j2eiPo tisto njegovo norčevanje v Vere in vsega, kar je v zvezi Pjo; pisai je takrat, ko ni bil
PPi zavesti.
* * *
Tako, izgleda, so pisani vsi inT* Pi dopisi, kakor jih pisarita 5^Pkovič,, birt Janez, Rozika So°stjančič in njim enaki. “Ni-U PN pravi,” zato tako pišejo.
Pnšel bo čas; ko njih prsti
bod0 mogli držati peresa
not:
Ali uganete, kdo bo neki izvoljen v Jugoslaviji
V Jugoslaviji bodo imeli na 26. marca volitve v parlament. Kdo more uganiti, Mo bo izvoljen? Morda bo nekoliko pomagalo pri ugibanju, če vam povemo, da bo na volitvah samo ena stranka to je komunistična partija in da ne sme biti nih-'če kandidat, ki se ne strinja s komunisti. Volitve bodo drugače popolnoma “svobodne”. Mi že zdaj stavimo, da bo izvoljena stranka in sicer bo dobila, če po-vršno računamo, do 98% glasov v Jugoslaviji. Vsi za enega Tito> Tito, Tito. . . ------------o-----
Iz raznih naselbin
MILWAUKEE, Wis. — Po daljši bolezni je 17. feb. umrla Mary Gnader, stara 71 let, rojena v Mozirju, Spodnje štajersko. Zapušča moža, tri sinove in hčer. — Za posledicami operacije je 22. feb. umrla Katarina Remšak, stara 57 let, rojena bizu Trbovelj, štajersko. Zapušča moža Jožeta, tri sinove, hčer in brata. — Srčni bolezni je 23. feb. podlegla Ana Matič, stara 57 let, rojena v Slavoniji, v Ameriki od 1912. — Isti dan je radi srčne kapi umrl Joseph Medved, star 68 let. Zapušča ženo, tri hčere in tri sinove, v Chisholmu, Minn., pa brata Antona.
V Ljubljani je umrl 22. feb. 1950 popoldne ob pol treh po dolgem, a Bogu vdanem trpljenju, — rak na jetrih — univerzitetni profesor dr. Ciril Potočnik. Pokojni se je rodil na Trati nad
Francoska vlada je rekrutirala delavce l>red Slavko
Mobilizirali so jih pri elektrarnah in plinarnah
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Deportiran bo—
Štefan Markovič, star 64 let, bo deportiran domov v Jugoslavijo. Še leta 1945 mu je bilo dano na izbiro: ali gre v je-
Pariz. — Francoska vlada je
Škofjo Loko 3. julija 1894; gim- sjnoči z naglo kretno preprečila1 čo, ali ipa v domovino. Izvolil nazijske študije dovršil poleg zas^0j elektraren in plinarensjri je domlcvino in — izginil. Dr. Val. Mersola kot prvi in naj- tem, ^ je mobilizirala vse de-j Prijel: so ga spet včeraj v boljši abiturient v Zavodu Sv. iavce> cia bodo delali pri svojih j Youngstown u in sedaj mu ne Stanislava. Masniško posveče-1 delih kot člani armade. Kdor bi; bedo dali pa nobene izbire več. nje mu je podelil 8. junija 1917 se^uprl, bo kaznovan po pravilih | Misijon
Stella
romam
F OR. DUCCIO TFLjL/A VINI
Premogarska unija je ponudila posojilo
Detroit. — John L. Lewis, predsednik bogate premogarske unije, je ponudil $1,000,000 posojila avtni uniji kot v pomoč v stavki proti Chrysler Corp.
Grški kralj bi rad videl Ameriko
Atene. — Grški kralj Pavel je nagovoril ameriške častnike ter se jim je zahvalil za vso pomoč in nasvete. Ob tej priliki je rekel, da bo kmalu obiskal Zed. države.
Od 10. do 15. stopila v mestnem avditoriju v Clevelandu operna družba Metropolitan iz New Yorka, ki je ena prvih opernih družb na svetu.
Zlasti opozarjajo na predstave v petek 14. aprila in sicer popoldne in .zvečer. Popoldne bo podana Aida, zvečer pa Tosca. Pri slednji bo nastopila bolgarska sopranistka Ljuba Velič. Velič poje pri Metropolitan od lanske sezije in vsi kritiki se laskavo izra-
aprila bo na-;žajo o njenem glasu in igralski 1 umetnosti.
Otvoritvena predstava bo pa “Samson et Dalila.” V torek bo La Boheme, v sredo Faust, v četrtek Lohengrin, V soboto popoldne bo Carmen, zvečer pa Manon Lescaut.
Vstopnice se že lahko naročajo po pošti od Northern Opera Ass’n, Union Bank of Commerce,'9 St. in Euclid Ave., Cleveland 14, O. Cena vstopnicam je: $1.20, $2.40, $3.60, $4.80, $6 in $7.80, vkl. davek.
OSREDNJI ZAPAD V VIHARJU
Snežni vihar je izoliral mnogo mest; v mnogih krajih so morali zapreti šole. Skoro ves obrat je zginil z deželnih cest. Po Severni Dakoti so ustavljene vse prometne zveze.
70 |P'
Chicago. — Osrednji zapad je včeraj zadel silen snežni vihar. Sneg in poledenico je nosilo od Kanade pa vse dob v Iowo.
Na stotine mest je izoliranih in promet je skoro povsod ustavljen. Po deželnih cestah ni videti skoro nobenega avta. Mnogo šol so morali zapreti, škoda, na lastnini je velika.
Vlaki vozijo z zamudami, zračni promet je ves ustavljen. Skoro preko vse North Dakote je ukinjena komunikacija. Deloma tudi v South Dakoti, Nebraski in Minnesoti.
Po vseh mestih v osrednjem zapadu je bil alarmiran Rdeči križ, da bo poslal živež, obleko in odejo v prizadete kraje. Pre-
Duluth je prepovedal televizijo v barih
Duluth, Minn. — Mestna zbornica je prepovedala v tem mestu kazati televizijo v gostilnah in v barih. Na peticiji proti te-se bodo vremena zjasnila.'leviziji se je podpisalo 500 oseb.
Mesto lahko naloži dohodninski davek, če to odobrijo volilei
Columbus, O. — Naj višja sodnija države Ohio je določila, da imajo mesta pravico naložiti svoj poseben dohodninski davek meščanom, ako to poprej volivci z večino odobrijo.
Tak davek je odobrila na j višja sodnija mestu Toledo, ki je naložilo 1 odstotek dohodninskega davka. Istočasno je pa najvišja sodnija izjavila, da mesto Dayton, O. nima pravice pobirati tak davek, ker ga je mestna zbornica naložila, ne da bi poprej volilei imeli priliko izreči svoje mnenje o tem pri javnih volitvah.
Ker ima več mest v Ohio take vrste davek, bo ta odlok najvišje sodnije veljal za vsa taka mesta. Kjer nimajo dovoljenja volil-cev, ga bodo morali nehati pobirati.
ko ravnin je divjal vihar po in več milj na uro.
Iz Kanade je prihrumel vihar se v torek, v sredo se je zbiral v severno vzhodni državi Wisconsin in se je pomikal v isti smeri naprej.
O velikih zametih poročajo iz Michigana, Minnesote, Wiscon-sina in Iowa. V večini teh krajev je kazal toplomer včeraj pod ničlo.
V mestu Blencoe, Iowa, je vihar ustavil vse šolske buse in šolarji so morali prenočevati v šolah.
nadškof Dr Jeglič. Na Dunaju armade, je prejel doktorsko diplomo iz Delavci pri elektrarnah in bogoslovja 1921. Vestnemu ter plinarnah so nameravali iti na pobožnemu duhovniku je leta stavko sinoči o polnoči. Vlada 1922 ljubljanski škof poveril je to zvedela in poslala uradni-odgovorno mesto sememškega ke na domove delavcev s pozivom špfntuala. Leta 1937 je postal na mobilizacijo, profesor pastoralnega bogoslovja' Komunisti so začeli stavko na teološki fakulteti v Ljubljani.' Unije pri transportaciji. Toda Kot hišni duhovnik je stanoval stavkanji zapuščajo komando na Karmela — Selo, radi čašo- komunistov in se vračajo na devil: razmer v zadnjem času pa v i0.
Alojzevišču. Poleg prof. službe! Vlada je tudi zlomila poskus na univerzi so mu zaupali važna komunistov, da francoski delav-in odgovorna mesta na škofij- ci ne bi prevažali orožja, ki pri-skem uradu v Ljubljani.	jde iz Amerike. Poslanci so z
Pogreb je vodil ljubi, pomožni 393 proti 186 glasovom odobrili škof Msgr. A. Vovk v petek po-j vladni predlog, da se smatra kot poldne ob pol 4 iz kapele Sv. sabotažo, kdor bi ne hotel preje-Jožefa na Žalah. Pogreb veli-jniati orožje iz Amerike, ki do-časten- Do 200 duhovnikov in j spe v kratkem kot del Atlantske-bogoslovcev ter mnogo njegovih ga pakta proti eventuelnemu na-prijateljev in znancev je sprem- pada Sovjetske Rusije.
Ijalo pokojnega k zadnjem počitku. žalno petje je vodil stolni dekan Dr. Kimovec. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnega Dr. Cirila škof Msgr. Vovk, saj je bil tudi njemu duhovni vodnik do novomašnega oltarja.
V starem kraju zapušča brata prof. Petra, tu v Ameriki pa brata Janeza in Alojzija v Clevelandu ter sestro Frančiško.
Zaslužni znanstvenik, vzorni profesor in vzgojielj, naj Tvoja blaga duša uživa plačilo v Bogu o Mariji!
Havaji in Maska bodo naleteli na odpor v senatu za priznanje
Washington. — Posla nska zbornica je odglasovala, da se sprejme tako Alasko kot Havajsko otočje k ameriški Uniji kot novi državi. Zdaj sta samo teritorija. Predloga sta bila poslana v senat, kjer pa ne kaže, da bi bila predloga odobrena.
Senator O’Mahoney, demokrat iz Wyominga, ki je načelnik odseka za tako priznanje ali zavr-
V Jugoslaviji se kažejo žalostne posledice socializacije kmetij
Tito je v svojem govoru izrekel tole hudo prerokovanje: “Čeprav je dandanes precej hudo, vendar moremo reč, da še vsega vsaj nekaj mamo. V bo-
V Jugoslaviji bodo take volitve, kakor jih ukazuje Tito
V Užicah V Srbiji je govoril predsednik jugoslovanske vlade Tito. V tem govoru je razodel kako si on predstavlja volilno svobodo. To so njegove besede:
“Tovariši! Že pred temi volitvami so se pojavili glasovi tistih starih, ki še vedno omahujejo in so vpraševali ali bodo mogli tudi drugi nastopati pri teh naših volitvah. Kateri drugi? Kdo naj nastopa pri naših volitvah? Ali naj bi nastopale kake stranke zven naše ljudske fronte? Vsi tisti, ki hočejo uresničenje ljudskega programa so združeni v Ljudski Fronti. Ta program hoče zgraditi socijali-zem. če torej želimo, da se ta program uresniči, je treba ures-jničiti ideale Ljudske Fronte, če
“f ta” “»tJveMl	*•? uresničiti l.ak drug pro-
f . o ,	aViinna 'S™1 lzven ljudske Fronte, to
kaj nas čaka. Nasa skupna pro-; ,	,
dukcija žita znaša 2 milijona1	program’ ampak
800 tisoč ton ali 280 tisoč vago-
nov. Mi pa od cele te količine moremo odkupiti in razdeliti samo okoli 80,000 vagonov.”
Tito je trdil, da vse drugo žito ostane pri kmetih. Povedal je še dalje, da je v letu 1949 ostalo v sami Hrvatski 140 tisoč hektarjev zemlje neposejane, ker kmetje niso hoteli sejati.
Kmetje so vsemu krivi. Zato je Tito izjavil, da mora ljudstvo prisiliti vsakega, da bo izpolnil svojo dolžnost po planu. Torej še hujši, nov pritisk. Tito na eni strani priznava, da dežela dovolj prozvaja, na drugi strani, da nitev, je rekel, da je proti temu, ljudstvo strada. Noče pa prida bi se ob tem času priznalo Havaje in Alasko kot 49. in 50. državo.
Ta odsek mora tak prellog prej odobriti predno pride na glasovanje pred zbornico in ako je načelnik proti, nima predlog nobene prilike prodreti.
Poljska vlada bo vzela cerkvam lastnino
Varšava. — Komuni stična poljska vlada je odredila, da se cerkvam pobere vso lastnino in sicer vse, kar je nad 100 arov.
Zemljo bo vzela država.
program, ki je sovražen socija-iizmu.
Dva programa pa ne moreta biti v naši' deželi. Mi hočemo uresničiti program revolucije z najmanjšim številom žrtev. Toda če bi se nam kaj zoperstavilo, bomo pomandrali.”
S temi besedami je Tito popolnoma zaključil vsako volivno svobodo in vsako demokratično tekmo v političnem življenju. Zato tudi sedanje volitve v Jugoslaviji ne morejo biti nekak izraz svobodne ljudske volje.
znati, a vsakdo ve, da je komunističen sistem kriv sedanjega pomanjkanja v Jugoslaviji. Tega sistema, ki uničuje vsak narod, kjer pride na oblast, pa Tito noče zapustiti. Nasprotno, poudaril je: “Mi smo socijalisti-čna dežela, mi smo komunisti in v tem osnovnem ne delamo nobenih koncesij.”
Naročite Koledar Svobodne Slovenije. Nobena slovenska družina naj ne bo brez te nad vse poučne knjige!
V HIPPODROME BODO KAZALI NOV KRASEN FILM
Ko so prvič kazali filmsko sliko “Not Wanted,” v kateri je igrala glavno vlogo Ida Lupino, je bila publika vsa zavzeta in je zelo pohvalila tako vsebino kot igranje.
Zdaj bodo pokazali novo dramo, v kateri je pa Miss Lupino direktorica. Začeli jo bodo kazati 15. marca v Hippodrome gledišču. Imenuje se “Never Fear.” Eden glavnih igralcev je tudi Hugh O’Brian.
v Waukeganu___
| Premil, škof dr. Rožman od-I potujejo v Waukegan, 111., kjer | bodo obdržavuli na slovenski I župniji siv. misijon in sicer od 112. do 19. marca.
, Za 24. obletnico—
| V soboto bo 9 bo darovana v | cerkvi sv. Vida maša za :pok. iJožeta Kastelic v spomin 24. obletnice njegove smrti.
Še na mnoga let*—
Premil, škof dr. Gregorij Rožman praznuje danes svoj 67. rojstni dan, v nedeljo pa bo praznoval svoj god. Vsi želimo našemu dobremu dušnemu pastirju še mnogo let zdravja in sreče ter mnogo plodonos-nega dela v Vinogradu Gospodovem.
Nove uradnice—
Gospodinjski 'klub !SDD na Recher Ave. ima za letos sledeči odbor: Predsednica Mary M e d v e š e k, podpredsednica Frances Medved, tajnica in blagajničarka Mary Ster, zapisnikarica Frances Julylia, nadjzorni odbor: Anna Nagode, Frances Zajec in Mary Stru-kel, publicijski odbor: Mary Virant, Mary Strukel in Frances Medved, zastopnice za klub društev: Mary Strukei in Frances Zajec.
Sezite po novih hišah—
Korporacija za pozidavo naselbine poroča, da si mladi pari zdaj lahko nabavijo svoj dom, če se zglasijo pri uradnikih korporacije, The Norwood Rehabil. Corp. za nasvet. Hiše ec kupijo s posredovanjem North American banke na lahka mesečna ouplačila. Korporacija ima še par hiš, ki so doslej veljale vsaka $11,750. Ima pa še več parcel, kjer si ljudje lahko zgradijo nekaj novih hiš. Kdor bi želel imeti novo moderno zidano hišo,' naj se zglasj pri predsedniku korporacije, Anton Grdini, 1053 E. 62. St. ali v North American banki, kjer bo vsak dobil vse informacije.
Kdo bi dal kri—
P. Krebel takoj potrebuje 10 pintov krvi v bolnišnici, kjer je nimajo več. Kdor bi bil pripravljen jo dati, naj takoj pokliče UT 1-4289.
NAJNOVEJŠEVESTI
Washington. — Senat je včeraj z 59 proti 20 glasovom odpravil davek na oleo. Ta davek je vlada pobirala zadnjih 64 let. Mlekarska industrija se je borila proti temu, da bi izdelovali in prodajali oleo brez davka.
Berln. — Sovjeti so opustili načrt, da bo nemška komunistična mladina vdrla v zapadni del Berlina in se ga polastila. To so nameravali izvesti koncem maja. Zavezniki so rekli, da bi v tem slučaju nastopila zavezniška armada, pa tudi če se s tem razvije vojna z Rusijo.
p:
/Imeri$ka Domovih
, (JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for. 3 months.
MARCH 1950
SUN MON TUE WED THU FSI SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 2425 26 27 28 29 30 31
Entered as second class matter January 6th 1908 Cleveland, Ohio, under the act oiMarch 3rd 1879.
at the Post Office at
83
No. 48 Thiurs., March 9, 1950
“Slovenčevi” časnikarji - dobri preroki
Med zbirko starih listov, ki smo jih nedavno pregledovali, nam je prišel v roke tudi izvod ljubljanskega “Slovenca” od dne 7. julija 1939, torej izvod, ki je bil tiskan in izdan skoro pred dvanajstimi leti. Pogled nam je obtičal na uredniškem članku te izdaje “Pogajanja v Moskvi,” katerega smo prebrali do konca. Tisti članek je lahko v ponos tedanjim urednikom “Slovenca,” oziroma člankarju “Drinu,” od katerega bi se lahko marsikaj naučili celo državniki velikih držav. Iz članka je razvidno, da je Drin poznal Sovjete in njihove duševne očete do dna, bolj kot katerikoli državnik velikih zapadnih držav. Toda čitajte in sodite sami in ne pozabite, da je bil članek napisan pred skoro dvanajstimi leti:
“Rdeči diktator v Moskvi se igra z zapadnimi silami kakor mačka z miško. Čim London in Pariz pristaneta na nove koncesije, že sovjetska vlada postavi nove, še večje zahteve.
Vedno bolj se dozdeva, da so položaj pravilno presojali tisti, ki so iz vsega početka odsvetovali Franciji in Angliji, da iščeta pomoč v Moskvi. Interesi mednarodnega komunizma so vendar čisto drugi, kakor pa Francije in Anglije! Kominterna je po svojih najbolj merodajnih zastopnikih že neštetokrat povedala vsemu svetu v brk, da je njen izključni cilj svetovna revolucija, iz katere naj bi komunizem izšel kot zmagovalec. Vrhovni poveljnik sovjetske vojske, mrašal Vorošilov, pa je še nedavno naglašal v javnem govoru, da je sovjetska armada le orodje Kominterne, torej instrument svetovne komunistične revolucije. Najkrajša pot do svetovne revolucije pa je vojska, v kateri bi se Evropa razmrcvarila do onemoglosti in do uničenja in v kateri bi prav za prav bili vsi evropski narodi pobiti in poraženi. Takšna uničujoča vojska pa je mogoča le tedaj, če sta oba sovražna tabora približno enako močna. In to je slučaj pri sedanji konstelaciji Evrope. Vojska med obema taboroma v Evropi bi za moskovsko Kominterno bil naravnost idealen predpogoj za one cilje, ki jih Moskva s svojo svetovno revo lucijo zasleduje. Zato je umljivo, da Stalinu kaj malo diši, da bi se aganžiral samo na eno stran. (Op. ured. A. M.
To je bilo pisano pred enajstimi leti. Zdaj bo razumljivo, zakaj je takoj potem sklenil svoj zloglasni pakt s Hitlerjem, nakar sta si razdelila Poljsko.) Mnogo pripravnejše za njegove načrte se mu zdi, da bi po mesecih ali letih krvave voj-vojne nastopil kot težko pričakovani rešenik, ki prinaša v znamenju srpa in kladiva mir, enakost in splošno pobra timstvo v Marksu in Leninu . . .
Pa tudi če bi Sovjetija kaj podpisala v korist Francije in Anglije (in v sedanjem slučaju Amerike, ured. A. D.), kakšno vrednost bi imel njen podpis? Ali je mogoče zaupati državi, katere cela notranja politična zgradba je preračunana na to, da pripravi uničenje in razpad vseh drugih držav? Boljševiki so že enkrat izdali Anglijo in Francijo in scier 1017, ko so v Brest-Litovskem položili orožje in sklenili ločen mir z Nemčijo in Avstrijo in prepustili nadaljno borbo zapadnim velesilam. Čudno, da je že vse to tako pozabljeno. Ko bi v Londonu in Parizu tedanje dogodke poklicali pravočasno v spomin, ne bi danes stali pred svetom v takem stanju, kakor da mora sovjetski despotizem reševati evropsko demokracijo. Tudi če bo Stalin kaj podpisal, — kar pa je zelo dvomno — bo treba plačati njegov podpis s ležkimi moralnimi in materialnimi žrtvami!
Evropa, zlasti pa mi Slovani, neprestano padamo v zmo-iO, ker v Stalinu in Azijatih in drugih ki dejansko odločajo v moskovski politiki, gledamo kar naprej neko dobro, nacionalno slovansko matužko Rusijo! Slovanski, ruski in ukra-jinski narod vendar nima v politiki, najmanj v zunanji politiki. ničesar odločevati! Usoda Rusije je v rokah po večini azijatskih in judovskih samodržcev, ki bi radi svetovno politiko in ki usmerjajo svojo politiko pred vsemi drugimi vidiki, kakor pa bi jih narekovalo slovansko čustvo. Res je, da komunisti ob priliki izrabljajo v svoje propagandne namene tudi slovanstvo, kar so na primer z velikim uspehom počenjali s Čehi. \ si pa tudi vemo, kako se je za Čehe njih zaupljivost do sovjetskega vseslovanstva končala. Sovjetska politika ne kaže nobenih znakov nacionalne slovanske politike. Dok’er si te resnice ne bomo vtisnili v zavest, toliko časa bomo glede Moskve še kar naprej padali iz enega razočaran ia v drugo. Toliko časa bo tudi komunizem pod ge-siom slovanstva mogel še vedno pridobivati nepoučene lah-koverneže.
Prizadevanje zapadnih demokracij, da tako rekoč za vsako ceno pridobijo naklonjenost Stalina, je gotovo pogre-šeno. Opravičilo angleške taktike z Moskvo bi moglo "biti samo to, če Anglija in Francija mislita, da bi se s pristopom Sovjetiie težišče vojaške moči tako zelo nagnilo na njuno stran, da bi se nihče ne upal napasti ne njiju ne njunih zaveznikov,da bi torej zveza z Moskvo mogla za daljšo dobo /.agotoviti mir Evropi in svetu. To bi imelo stvarno vrednost. kaiei i :e vredno žrtvovati tudi nekaj državnega prestiža.^ V vsakem drugem slučaju pa je treba gledati bolj za bodočnost Evrope, kakor pa na morebitni trenutni lai politični uspeh.”
NOVINE
ZA SLOVENCE »SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI
f t
Kak so oča Janoš z vuki hodili domov
Zgodilo se je to tiste mrzle Ineve, kda je pokalo drevje i zmrzovalo vino v pivnicaj. Sever je brio i sneg naletavao i nalzednje se ga je nasipalo, ka so ga bili ipiuni ogradi i pota i polja. Sredi vesi, tam, kde je veter vrtinec delao, ga je tel-ko nanosilo, ka je bio sneženi kup višiši od hiž. Indri, bole na odprtomj je pa mati zemlja rebra kazala. Mlado i staro se je phalo k peči štera nikak ne mogla segreti cele hiže.
Tiste dneve je prišlo oči Ja-noiši na miseo: “V gorice bom so!” Svinjo so že pred ednim mesecem bujli 1 zdaj so samo graj pa repo kuhali Ta včasi vrgli v lunec kakše reberce. Po takšoj brani pa človeka ešče bole škralbl j e po guti od žeje kak če bi samo meso jeli. Što bi vsikdar samo to vodo lokao, štera nanč v črevljaj ne dobra:
— tam v goricaj v pivnici pa se znabiti vino. kvari ali pa zmr-zavlje.
“V gorice idem!” so povedali svoj oj ženi, se toplo oblekli, pod kaiput si za več o kožo privezali, kučmo na glavo pove-znoli tak ka je vuha pokrila, v torbo pa tri slatinske kante porinoli. Torbo so vrgli prek rame i odišli za ves j ov, kde je malo bole za zavetjom bilo, do radmožanskoga loga i dele proti Lendavi. Ve so se Manka, Jancšova ržena, nekaj kregali, liki Janoš so te že po radmo-žantekom logi hodili. Kda so Janoš prišli ven iz loga, je sever opet dobo vso svojo moč.
Sneg je tak nosilo, ka si ne znao če z neba ide eli od zemlje gori i veter je mimo vuh fu-čkao kak če bi se što obeso.
Na nešterni mestaj ne bilo mogoče najti poti. Breščeki snega so spremenili lice pokrajine. Janoši je že na mislo prišlo, ka bi bilo najbolje iti do-! vsai^a mov. “No! Ne! Bogme, ka me nišče ne obrne nazaj,” so si davali kuražo.
I zaistino so prišli do prvi j lendavski] breščekov. Tam je malo bolje bilo, ka veter ne imeo takše moči. I srečno so prišli do svojij goric. Komaj so odklenoli. Vse je bilo nekak zamrznjeno. Celo pipo na lagvi so komaj odškrnoli. Nazadnje je pa le šlo, Kda so puno kupico poglednoli proti dveram, kde je malo svetlobe prihajalo v pivnico, so pozabili na žmetno pot. V torbi so naj-šli falat kruha pa dve rebrci.
O, kak se je to zdaj vse inači jelo kak doma!	Kru j, meso
pa kapica — edna, dve, tudi tri — vina, to da moč. Zaistino se je splačalo malo zmrzovati.
Talk so se Janoš dobro odpoči-noli i opomogli. Napolnili so kante, narahli porinoli v torbo i nazadnje edno kupico, ka do ležj šli. V ure so ne imeli se-ov, liki tak se jim je videlo, ka morejo iti, ka do itak po radmožanskom logi že ponoči mogli bloditi. Zaklenoli so pivnico, strosili dveri, ka so pro-oali, če so se dobre zaprla, te pa lepo spočiti proti domi . .
Dosta leže je šlo. Tudi zato, ka je yeter malo pohenjavao.
Samo včasi za Lendavov je za-čnola že krnica biti. Vzeli so kračišo pot po senožataj. Dobro je šlo. Naednok se jim je pa tak videlo, kak če bi nekaj- culi. Obrnejo se. Nekša senca tam za njimi. “Znabiti imam skuzne oči pa ne vidim
dobro.” I so si obrisali oči. Ne, zaisitino je nekaj. Ve ide bliže. Kaikši gron je to? Prekrižali so se. “če je vrag, ve se križa zosaga. Comprnice se križa tudi bojijo.” Ešče ednok so se prekrižali. Da pa nikaj ne pomagalo . .
(Drgoč dele)
------o------
Iz daljnega Paraguaja
Asuncion, Parag. — Ne veste kako me je sram, da je mi-j.il čas čestitk k novemu letu, pa vam nisem pisala, kar sem res hotela. Toda čas me ni počakal. Zato se pa sedaj požu-rim, da vam. vsem, g. uredniku in ge. Micki izročim velikonočna voščila; sicer je malo zgodaj, a boljše je malo prej ket pa prepozno. Želim vam najboljših milost] od trpečega in vstalega Odrešnika in povrhu pa še mnogo lepo pisanih pirhov, sladke potičke in dobrih kranjskih klobas.
Ob tej priliki se uredništvu v imenu vseh, ki čitamo Ameriško Domovino, ki nam jo tako velikodušno pošiljate, prisrčno zahvalim za to veliko u-slu/go. Bog vam povrni! Koliko lepega, poučnega, veselega pa tudi 'žalostnega izvemo.
Obenem vam sporočam, da sem se preselila iz Argentine v Paraguaj in zato lepo prosim, da mi blogovolitev pošiljati A-meriško Domovino na sledeči natelov: S. M. Aurelia, Eseuela del Perpetuo Socorro, 3.0 Pro-yectada Y Tacuari, Asucion, Paraguay.
Kar težko bi je pogrešala. Ako mi bo čas dopuščal se Dom še oglasila in vam kaj več povedala o Paraguaju. Sem šele teden dni tukaj in se mi je treba pripraviti za šolo, kajti država tukaj ima svoje zahteve. V šoli bo nad 800 otrok najrevnejšega dela mesta. Še enkrat prisrčna zahvala uredništvu in iprav lepe pmdrave vsem ijz sončnega Asuneiona. Vam hvaležna, Sestra- M. Aurelia.
Prisilno delo tam za železnim zastorom
Cleveland, O. — Vaš ugledni dnevnik “AMERIŠKA DOMO VINA” je 1. marca iprinesel na naslovni strani zelo zanimivo poročilo1, da Zedinjene države ne pustijo pri Združenih narodih ustaviti preiskavo o razmerah v delavskih taboriščih v Sovjetski uniji in v državah za železno zaveso, da tam ljudje živijo slabše kot sužnji in da še vedno rastejo v teh državah nova taborišča.
Razkrinkati te strašne razmere in vnebovpijoče krivice je vse hvale vredno; saj je že javna tajnost da se v teh državah pod krinko “demokracije m ljudske oblasti” skriva največje organizirano suženjstvo, kar jih polzna svetovna zgodovina.
Nekaj pa pri teh preiskavah ni v redu. Splošno je znano, Kar ve tudi “Društvo narodov”, da se tudi v Jugoslaviji nahaja veliko takih taborišč, ki po .svojih nečloveških metodah, po' mnenju onih, ki so jih že skusili, prekašajo celo one v Sibiriji. Da je to resnica, pričajo tudi nešteviina poročila, ki
jih ameriški Slovenci dobivamo j pa želela kakšna oblast, ki bi iz domovine. Največja ironija pri vsem tem pa je še to, da javnosti proglašajo te reveže kolt prostovoljce za izpolnitev 5 letnega plana. Naj omenimo samo eno izmed teh taborišč, katerem se nahaja veliko števi !o teh nesrečnežev iz Slovenije.
Večkrat smo čitali v tukaj snih časopisih, da je lansko le to meseca julija in avgusta čez noč zginilo veliko število ljudi obojega spola in ne morejo svojci ugotoviti kje s e nahajajo. Ob aretaciji jim je bilo rečeno, da morajo na zaslišanje in da se bodo kmalu vrnili.
Zato tudi nihče ni vzel s seboj kaj več obleke, na hrane. Po kar mesecih pa se je pričelo šušljati med1 ljudmi, kje so in kaj delajo z njimi. Odvedeni so bi li na prisilno delo v tovarno “LITOSTROJ” v Št. Vid nad Ljubljano, kjer se gradi naj večja tovarna za jeklene izdel ke z ljudmi, ki so čez noč zginili. Vse poizvedovanje svoj cev, da bi kaj podrobnega < svojih ljudeh zvedeli pa je ostalo brezuspešno. Krajevni partijski terenci pa so le zaupnikom Izdali, da se ne bodo kmalu vrnili tisti, ki so izginili.
Meseca decembra, malo preč Božičem pa so se le vrnile ne-katere ženske tako sestradene in oslabljene, da so komaj mogle še hoditi. Po par teden skem molku so pa dale vedeti svojcem, kje se nahajajlo njihovi ljudje in kako se jim godli; da morajo laični in strgani opravljati najtežja dela, tudi pot zemljo. Za nekega moža, ki ima doma 5 otrok, se je sporočilo svojcem, da izgloda kot okostnjak, da ne bo dolgo živel če ne bo dobil pomoči. Sporočile so te osebe, da -so sproti pojedli tam okrog vso zelenjavo, repo s perjem vred in so bili veseli, Če so prišli do nje. Hrana in preskrba, je bila po- teh sporočilih tako slaba in nezados-t na, da je nemogoče, da bo mo gej kdo del j, časa vztrajati pri lem. Odejo so dobili samo eno in je reveže tako zeblo, da mrzlih nočeh vso noči niso- mogli zaspati. “Pomagajte jim če morete, ker sicer jih ne boste več videli.” Tako se je glasilo neko sporočilo o očetu 6 otrok.
Kg so svojci zvedeli za te strašne novice, so brez ozira na
prepoved, da ne smejo- tega govoriti, pričeli romati na vse
Kajne, že pred dvanajstimi leti so dobro poznali pri “Slovencu” sovjetske komunistične '‘Slovane,” ‘'človekoljube” in “miroljubne.”
-mogoče urade; kjer so okrito povedali kje se njihov] svojci nahajajo in kako se jim godi. Prosili so, da naj se jim vsaj dovoli pošiljati pakete z jestvinami in obleko. In res! Takoj po novem letu so prišle do svojcev prve dopisnice, s katerimi jih nujno prosijo pomoči. Značilno je, da so romale te dopisnice celo na razdaljo 2 uri peš hoda od St. Vida, 11 dni.
Od tega časa , kar so dovoljeni paketi tem nesrečnežem pa kar dežujejo prošnje do svojcev v Ameriki: Pomag*ajte nam, da rešimo svojce, ki so na delu in pošljite: mast, moko in obleko, ker se sicer bojimo, da jih ne bomo več videli.
Tako torej izgleda takozva-no prostovoljno udarniško delo, ki ga sedanji oblastniki tako poveličujejo v svojih poročilih o petletnem pianu.
Nihče od teh čez noč zginu-iih revežev, ni bil doslej ničesar obtožen in tudi ne zaslišan. Nekdo, ki je nekoč vide] neki spremni zapisnik, je sporočil, la je v tem zapisniku bilo zapisano, da je pijanec; za drugega pa je nekomu rekel, da i-ma “grdo babo.” To so torej po mnenju “ljudske oblasti” kriminalni prestopki, radi katerih so bil] premnogi odvedeni na suženjsko delo.
Imena mnogih teh nesrečnikov so nam znane, a jih žal radi njih. in njihovih svojcev tu ne moremo olbjaviti. Ako bi jih
se zanimala za to tragedije v sedanji Jugoslaviji, ki uživa moralno in finančno podporo zapadnih zaveznikov, pa bi jih svojci radi dali na razpolago.
Iz poročil iz domovine pozitivno vemo, da imajo slična poročila o teh žalostnih razmerah, tudi gospodje, ki s0 pri ostalih slovenskih dnevnikih. Bog ve, zakaj jih ne objavijo? Bo najbrže tu držal pregovor: “Vrana vrani ne izkljuje oči.” Alj pa: “Ene vrste tički skupaj letijo”'.
Pa menda ja, ne bodo gotovi gospodje ta dopis smatrali za napad na domovino1, ali mogoče celo “lov na coprnice”. Zelo radi bi napisali kaj dobrega o sedanjih razmerah v domovini a žal ne najdemo ničesar v pismih, ki jih d-ebivamo, da bi mogli hvaliti. Upravičeno pa kritiziramo oblast, k] dela narodu vnebovpijoče krivice, zoper katere se sami niti braniti ne morejo, ker niti obtožen] niso ničesar, a morajo delati kot sužnji na prisilnem, delu. Zato ni nič čudnega, da je nekdo v Clevelandu te dni prejel pismo sledeče vsebine:
“Pri nas se godijo vedno večji čudeži. Slepi spregledujejo, gobavi se očiščujejo in mutasti govorijo: Smrt okmuni-zmu, svobodo narodu”! Pismo, ki opisuje, navaja tudi več oseb, na katerih so se izvršili omenjeni- čudeži. Ti čudeži so Odmev, z največjimi slavospevi danih in neizpolnjenih obljub s katerimi so.sedanji oblastni-
in voščiti lahko noč.
Podpisani še enkrat ponav-ija in kliče Father Odilu v imenu cele župnije najprisr-čnejši — Z Bogom!
Še danes, ko to pišem zunaj močan sever brije in dela snežne zamete. V več tukajšnjih šolah je ukinjen šolski pouk za nedoločen čas.
Ludvig Perushek, zast. ---------o-------
Ne more prehvaliti dobrega lista
Stetsonville, Wis. — Cenjena uprava Ameriške Domovine! Priloženo Vam pošiljam naročnino za leto 1950. Res je sicer, da že precej težko berem, saj i-mam že 86 let, toda brez tega lista pa ne bi hotela biti. Tukaj Vam pošljem kar $10, pa naredite da bo prav. Ako bom še živela, bom še plačala, če ne bodo pa drugi.
Sprejmite Vsi skupaj lepe pozdrave in pohvalo za lepo berilo, ki ga nam tako redno pošiljate.
Vaša zvesta naročnica
Josephine Budan.

ki mamili fiarod, dokler niso prišli na oblast. To prevaro mora ves slovenski narod danes silno drago plačevat] s popolnim državnim suženjstvom.
Dolžnost vsakega (Slovenca na svobodi pa naj bo:	“Odpri
roke, odpri srce, otiraj 'bratov ske solze”, ter veliko moliti, da Bog skrajša strašno trpljenje našega naroda, ki ječi in prosi pomoči, da se reši organiziranega državnega suženjstva no komunizmu.
Na. N.
Glas iz Willarda
Willard, Wis. — Rojalk John Plautz se je moral podati bolnišnico in se podvreči nevarni operaciji. Odpeljali so ga v Rochester, Minn. V Mayo bolnišnico. Operacijo je srečno prestal ]n upanje je, da se bo kmalu pozdravil. — Mrs John Karlingcr, ki je bila dalj časa v bolnišnici, se je bilo zdravje toliko izboljšalo, da se ie nekaj časa zdravila doma, sedaj-pa so jo morali zopet odpeljati v bolnišnico. — Mnogim poznani Mr. Shwarnb (starejši) na Tivgi. je tudi moral v bolnišnico.
Družini Frank Požega je u-mrl komaj mesec stari sinček.
Naš č.p. Odilo so prestavljeni v Lemont. V torek 28. febr. jim je bil prirejen poslovilni večer. Le žal, da je bilo ravno ta večer tako preklicano slabo vreme. Mnogi, ki so bili namenjeni v dvorano, niso mogli nikamor, kajti tisti salamen skl sever je bril in nosil sneg kot že dolgo ne. Pota je kar sproti zabrisalo, tako da nisi mogel z avtom ne naprej in ne nazaj. Pa kljub tako slabemu vremenu se je tega poslovilnega večera udeležilo precej lepo število faranov. Bila sta navzoča tudi Father Novak, župnik v Greemvoodu, Wis. in Father Leo. Govorniki so se v vznesenih besedah poslavljal] od č.p. Odila; posebno pomenljiv ie bi] govor Father Leota. Končno so se še na kratko 'Spregovorili Fathre Odilo. K sklepu smo pa zapeli v srce segajočo prelepo pesem “Marija pomagaj, vse. k Tebi hiti ...” — Nato pa smo zapeli še več pesmi. Prehitro nam je čas potekel, da smo se morali ločiti
Podražov Matevž je služil pri 97. pešpolku. Nekega poletja je bil polk na manevrih na Krasu-Matevž je videl pred seboj Javornik in je računal, da bi se povzpel nanj in se spustil na oni strani v Cerkvniško kotlino, p J bi bil kot bi mignil doma na Me-nišiji za soboto večer. V nedeljo ponoči bi jo mahnil pa nazaj-S fanti bi bil lahko na vasi v soboto večer, pa pri dekletu bi lahko potrkal za šopek rožmarina-Ne bo drugače, si je mislil, stotnika bom povprašal za dva dni dopusta. Vedel je, da stotnik nerad daje dopuste na namevrih, ampak Matevž je imel pripravljeno zgodbico, ki bo stotnika ganila, pa mu zmehčala srce, da bo podpisal urlaub.
Stopil je pred stotnika, mu strumo salutiral, potem pa začel pripovedovati, da je pravkaf dobil od doma pismo, v katerem ga žena milo prosi, naj bi j° prišel pogledat, ko je že tako blizu doma, njo in oba otročička-Samo da bi bili en par ur skupaj, da mu je pisala žena.
Stotnik ga posluša do koncai potem pa pravi:
“Matevž, ne bo šlo! Ravn^ prejle sem odprl pismo, ki mi g3 je pisala tvoja žena ter me rotila, naj te za božjo voljo ne pustim domov, ker se ga doma navlečeš, potem pa razbijaš in pretepaš njo in otroke, da je strah in groza. Matevž, kar tukaj boš čez nedeljo.”
Matevž je udaril z roko ob kapo, kakor je to predpisano, s® obrnil in šel. Pri vratih se obrne in reče stotniku: “Gospod stotnik, ali smem reči en par besed, samo ena par?” Stotnik ®U pravi, naj kar govori.
‘Bom povedal, toda le pod pogojem, da ne boste hudi name.” ‘Obljubm ti, da ne bom, hj kar reci, kar ti je na srcu,” sih vanj stotnik.
Me ne boste vtaknili v aresb če vam povem?” je še vedn° dvomil Matevž.
če ti parečem, da kar breZ skrbi govori,” mu prigovarja stotnik.
No, pa dobro, bom povedal-Veste, gospod stotnik, pri 9?-polku ni ob tem času nobenega večjega lažnjivca kot sva midva, gospod stotnik. Vi in pa jaz. Ne verjamem, da bi se znal kdo bob' pokaditi, kot se znava midva-Veste, gospod stotnik, jaz niše® poročen, nimam žene in še maM kaj otrok.” Matevž je še enkrat salutiral in moško odšel izpred oči stotnika, ki se je smejal prebrisanemu Matevžu, ki ga i0 spregledal.	*
Issued Evwf Thursday fee the Juffoslstva in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
Address
All Communications to
OBZOK PUBLISHING COMPANY
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSL'WFF? — AFFILIATED WITH THE uAMERICAN HOME” DAILY
830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
LOKALNE VESTI
Milwaukee Booster Club Enthusiasts
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Važno za novona.se-ijence, ki so prišli iz taborišč
“International In-
či ji. Vse take zahteve pa morajo biti vložene najpozneje do 31. marca, letos. Vse odškodnine pa bodo izplačane samo v neniškh markah in to v Nemčji sami, kar pomeni, da bo izplačilo lahko j prejela samo pooblaščena oseba v|
Mihvauški
stitute” nas obvešča, da je od Ne^ijk^Jseba^li more ošd)-! nemških oblasti provme aJai" no prjti v dotično provinco poi ^ke, Hessen, Ba o^, uer en	g pooblastilom. Na-i
berg in Bremen dobil obvestilo, tančnejša navodila in informa.
fclasom katerega so e province	zainteresiranec,
sprejele zakon, po a eiem solpakor rečeno, v kuteremkoli ura-
\se osebe, ki so e com vojn'' P0! du “International Instituta,” ako nacij ih trpele preganjanje m ka-j ga pokliče pQ te]efonu jn napra. kršnokoli škodo, bodisi. telesno .. osebni sestanek duševno ali materija no, ai iz ment^ z njjm- Telefon milwau-
gubile svojce (žrtve nacijskega terorja v raznih taboriščih. Dachau itd.) upravičene do odškodnine, katero so imenovane province pripravljene vsem takim osebam, oziroma njih svojcem, izplačati. Kdor izmed novodo-šlih beguncev je bil torej kdaj zaprt in trpinčen v kakem nacij skem taborišču, ali so mu naciji ubili v njem kakega sorodnika, naj se takoj zglasi v naj-bližjem uradu “International Instituta” (ki se nahajajo po vseh glavnejšh mestih Amerike), da niu pomagajo izpolniti listine in jih odposlati na pristojne nemške, oz. ameriške oblasti v Nem-
l une in ... the
AMERiCAN-' JUGOSLAV
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
OF MILWAUKEE
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
Every Sunday Morning
11:00to WFYT i2:00
C. s. T.	If IjA I NOON
1430 Kilocycles
9
English and Slovene
Announcements I
The Help that’s always there...
škega urada £-2798.
je:
(appoint-i milwau-MArquette
i
Nima nič	|
i When the Milwaukee Boost-
loiej ime vam je Julija? er giub me^ recently in its new
pravi gospa novi kuharici. “U- ,	,	,	„ i-.-
„ headquarters at 1105 S. First pam, da nimate nikakega Ro-
mea ”	St., the persons shqwn here
f‘Ali kaj pa mislite, gospa ?; were among those aiding in Prav ničesar nimam. Sem po- plans for re-organization of polnoma zdrava.”	j
the organization scheduled at the annual election March 21. Left to right are: Robert V. Kujawa, Roy M. Špindler, Dr. Arthur W. Hankwitz and Jack Schoendorf. Nominees for the directorate and official slate
are now being drawn by a committee headed by Aid. Valentine V. Kujawa, father of Robert. The names will be released the night of the election.
■Cure! flood! tornado! When-JP ever disaster has struck, your Red Cross has been on the scene in a matter of hours. This year—-as always—it will be on hand to give shelter, medical care, food, longterm rehabilitation to thousands of disaster victims. Last! year, through your Red Cross, you gave relief in 330 disaster operations... assisted over 228,500 people.
You, loo, con help through Your
RED CROSS
JL GIVE NOWl
deliver Extra Heat to year home
BY WIRE!
Eleefnelty Hs©«l For $Ifesif Help €@m@rve Coal
To stretch your coal supply, maintain temperatures throughout the home a few degrees below normal with your heating plant and
use a portable electric heater to raise the temperature of each room up to the comfort level, while occupied.
EXTRA IflEAT wiisi Mil IT WHERE im Will If
For example, use your electric heater to raise the temperature of the bathroom a few degrees while dressing, then the kitchen while getting breakfast, then the dining room while eating. You can carry a portable electric heater from room to room and plug it into any outlet.
Used in this manner the electric heater will supplement your furnace apd stretch your fuel supply. The average portable electric heater will give you several hours of extra heat for around ten cents a day.
SP-11A-50'
Our electric generating plants have set world records for the amount of electricity produced per pound of coal used. The snap of a switch brings electricity to your portable heater by wire with less use of coal than required by your own furnace to provide the same comfort.
Getting supplementary heat delivered to your home by wire and used in. accordance with our plan, can prove a substantial saver of coal in this crisis.

AU-El£CTRIC
foe CONVENIENCE • CltANWNE: COMfOStr • ECONOMf ANO JAfEI
W, .	|.	V '	'	> vr
Sam je pričel. Vedel je, da Jernej samo išče, kako bi se mogel odpreti.
“Dva dneva ne bi preživel več. iS poslednjimi močmi sem grizel vase, grizel in grabil za opjrijemke. Vsi iso se zdrobili in samo bridkost mi je ostala v roki.”
Jernejev glas je potrt. “Nemara prečrno gledaš, Jernej. Preveč si premišljeval. prav shujšal si.”
“Vem, da mi ni usojena ta pot. Ne morem hoditi sam skozi življenje. Vrnil se bom v svet, vrnil in se zagrizel v borbo. Uči] se bom, delal, garal in izkopal bom svojo srečo, če je deset klafter globoko. Oba z Anico jo bova iskala. Ne morem mimo nje.”
V Jernejev obraz gre rdečica. Klemen je tiho; vidi, da Jernej ne more drugače.
Kakor rahel oblak gre misel čez srce. Klemenu se zdi, da se je poslednjič uprlo sonce v košate Jelkine lase in otemnelo.
“Če sam sprevidiš, Jernej, Ja ne moreš naprej, je najboljše tako. Morda pridejo hipi, ko te bom zavidal. Hipi samo, zakaj zase vem, da mi je pot zapisana. — Revež z reveži.”
Jernejeve oči so rosne.
“Verjemi, da bi rad vzdržal. Toliko načrtov sem imel.”
Nato sta obmolčala. Nevidna preigraj a je legla med njiju. Klemen je ostal onstran nje na ozki, -utesnjeni poti, sam, in pot pred njim je bila klanec.
Pred Moška jem sta se varovala. Jernej je imel vse preračunano. V sredo med večerno molitvijo be odšel. Tiho, neopazno. Z Aničinimi sorodniki je bij zmenjen in soba zanj je bila pripravljena. Samo prepisal se bo in obrnil bo življenje.
Od hipa, ko se je do kraja od’ ločil, mu je odleglo. Kar -spremenil se je. Moška j še slutil ni, kaj se pripravlja. Jer-nej se je točno držal ukazanega reda in ni niti z najmanjšo besedo pokazal, da se pripravlja za pot nazaj.
Tako je prišla sreda. Popoldne je odšel Jernej na sprehod kakor po navadi. Klemenu se je Zdel prav razigran. Mo-škaj se je nekajkrat našobil. Jernejeva veselost mu je presedala.
Nazaj grede je Jernej šepnil Klemenu.
“Jutri bom šel sam na sprehod, brez zvonca in -brez ure. Bolj kot Ančka me je žrla ta prostovoljna nesvoboda. Na gmajni sem zrase1!, ne morem živeti Iziaprt.”
Klemena je stisnilo, kakor da sam govori iz Jerneja.
“Za svobodo te bom tudi jaz zavidal.”
In se je zagledal v gore, ki so se belile tam daleč za polji. Večer se je zdel Klemennu za-čuda tih. Moška j je buljil v knjige, Jernej sedel za mizo in gleda-] skozi okno.
Tudi Klemen ni mogel študirati. Vse v njem se je upiralo nečemu, ki ga je hotelo obsesti. -Sam ni videl, kaj je, Toda ogenj v Jernejevih očeh ga je žgal. Kakor da za mizo sedi življenje, ki ga je pustil iti mimo in ga vabi.
Tako dolgo še nikoli ni bilo do večerje. Po večerji Mbška-ja ni bilo v sobo. Klemen in Jernej sta lahko mirno pospravila. Jernejev kovčeg je pripravljen čakal v omari.
Zdaj sta se gledala. Jernejeve oči so šle -po sobi brez žalosti, vendar z neko otožnostjo.
“Dolgo nisem vzdržal.”
Jernejev glas je bil mehak.
“Bolje, kot da bi -se mučil,
I nazadnje pa le sprevidel, da i ne moreš vzdržati. Škoda ča-
Minute so tekle.
“Hvala ti za vso prijaznost. Ti boš vzdržal, vem. Kakšen bo Moška j, mi -boš povedal.”
Ko je zvonilo za večerno molitev, -sta si segla v. -roke.
“Da bi bil srečen,” je izjeda Klemen. Nato je utonil skoz vrata. Sram ga je bilo solza.
MALI OGLASI
Lupa hiša naprodaj
Nova, colonid model, parlor n jedilnica v obliki L, svetla kuhinja, zgorej 3 sipal nice, s ploščami obita kopalnica, prostorna shramba za perilo, plinska gorkota, zelo pripravna hiša za družino z otroci. Cena je .$12,800. Pokličite C a r 11 o n Schultz, PR 1-0520.	(49)
Harmonika naprodaj
Ho-hner izdelka, p-cpolnoma nova, naj novejše izdelave, ima 120 basov, cena je $600. Vprašajte ali pišite na R. Cvenk, 1935 W. 22. Biace, Chicago 8, 111. (48)
PETER’S HARDWARE Brusimo žage in stroje za košen je travo Zaloga plumberskih potrebščin
Cochran barva, železnina za stavbe.
za kritje streh, žlebovi, steklo, orodje, semena, gnojila —Dovažamo na dom 13613 MILES AYE.
LOngacrc 1-5125 F. A. PETERLIN, lastnik
MAX’S AUTO BODY ~ SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST.
TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašaj^ nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
STERLING SUKNJE
Za fine in najnovejše mode spomladanske STERLING SUKNJE IN SUTE DIREKTNO IZ TOVARNE po veliko nižjih cenah kakor kje drugje} se obrnite z zaupanjem na
BENNO B. LEUSTIG-a
1034 ADDISON RD.
Samo pokličite EN 1-3426, da pridem po vas in vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali, kar želite po vaši volji.
Sledeče firme in posamezniki naznanjajo svoje nove telefonske številke:
John Zalar naznanja članstvu društva France Prešeren št. 17 SDZ, da je njegova nova telefonska številka: HE 1-7364.
John in Rudy Knific, Realtor & Insurance: v uradu IV 1-7540, doma KE 1-0288.
Park View Florist, 9320 Kinsman Rd. (Jos. Starc) ima novo številko v prodajalni: MI 1-2469, na domu, 1096 Norwood Rd. pa EX 1-5078.
Mary Novak, 3623 E. 82. St. ima novo telefonsko številko: BR 1-2378.
A. Grdina in Sinovi imajo nove telefonske številke: pogrebni zavod: HE 1-2088, prodajalna s pohištvom: KE 1-1235, pogrebni zavod na Lake Shore Blvd: KE 1-5890, na kegljišču: EN 1-9398.
POLOM
POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK

Maurice, ki nikdar prej ni pil, je zdaj zapadel splošni pijanosti in se je ves potopil v njej. Zdaj se je zgodilo ne-redkoma, da je sprejel kozarček konjaka, kadar je imel službo na oddaljeni postojanki, ali pa Kadar je cul ponoči v stražnici. Ce je sprejel še drugi kozarec, je izgubil vse ravnotežje duha ob vonju alkohola, ki mu je vejal po licu. To je bila sireča se epidemija, kronična pijanost, zapuščina prve oble-ge, poslabšana po drugi, med tem narodom brez kruha, ki je imel žganja in vina polne sode in ki se je zdaj od prena-‘ičenosti upijanil z najmanjšo kapljico. Dne 21. maja — bi-
If you re shy*
tell ker with
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave.
Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding.
JOHN J. POZNIK GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
"Society načrt" pomaga varčevati
Pridite k nam. Poučeni boste o treh načrtih, ki pomagajo graditi hranilno vlogo, ali pišite za
FREE BOOKLLET
ki pojasnuje to osebno postrežbo
Make This Your Buy Word For VITAMINS
one1a)day
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
One-A-Day (brand) Multiple Vita-Tin Capsules are—
>^OTENT—floch capsule contains tha dally basic needs at tha live vitamins whale requirements have been estab. fished as essential to human nutrition.
CONVENIENT—taka fast ana eapsuta today and you ton forget about , vitamin supplements until tomorrow, j
3—ECONOMICAL—a single capsule each dory is all you taka and ell yew pay
d—GUARANTEE—taka mm OneULOey' (brand) Multiple Vitamin Capsule each day for sixty days. Yews money back j » you ora not satisfied./ '	^
MILES LABORATORIES;* INC
•''“«»*1 Elkhart, Indiana
V
J
la je nedelja — se je Maurice prvikrat vrnil pijan v ulico Des Orties, kjer je tuintam še sipal. Zopet je bil preživel večer v NeuiWy-u, streljaje se z neprijateljem in popivaje s tovariši, v nadi, da 'premaga neizmerno trudnost, ki ga je morila. Nato je prišei domov, brez uma in brez moči, ter se vrgel na posteljo svoje sobice. Vodil ga je edini nagon, kajti nikdar se ni mogel spomniti, kako se je vrnil. In šele drugi dan, ko je stalo solnce, visoko na nebu, ga je zbudil plat zvona ter glasovi bobnov in rogov; Versallci, ki so našli prejšnji večer pri Point-du-Jour neka vrata zapuščena, so bili nemoteno prikorakali v Pariz.
Ko se je v naglici oblekel, obesil puška čez ramo in stekel na ulico, mu je preplašena skupina tovarišev, ki jih je srečal na županstvu svojega mestnega oddelka, povedala dogodke prejšnega večera in sinočnje noči, to pa s toliko zmedenostjo, da jih je bilo skraja težava razumeti. Že deset dni, od kar sta Issy-ska utrdba in velika baterija na Mon-tretout-u s pomočjo Mont-Va-lerin-a oibstreijavali nasip, so bila Saintcloudska vrata nevz-držljiva, in drugo jutro se je imel vršiti splošni naskok. Takrat pa je šel okrog pete ure neki mož mimo, videl, da ni pri vratih nobene straže, ter enostavno z migljajem poklical stražnike v strelnem jarku, ki ni bil niti petdeset metrov odon. dot. Brez odlašanja sta pri-marširali skozi vrata dve kom-paniji 37. poika, za njima pa ves 4. armadni zibor pod poveljstvom generala Douay-a. Vso naslednjo noč so drle čete v nepretrganem valu v mesto. Ob sedmih se je Verge-eva divizija sjpustila proti Grenel 1-skemu mostu ter prodrla do Trokaderske palače. Ob devetih je vlzel general Clinchart Passy in La Muette. Ob treh zjutraj je 1. armadni zibor taboril v Bois de Boulogne, do-čim je Bruatova divizija skoraj istočasno korakala čez Sejno, da vzame Sevres-ka vrata ter olajša vstop 2. armadnemu zboru, ki je pod vodstvom generala Cissey-a uro kasneje zavzel Grenellsk: oddelek. Tako se je zgodilo, da je bila Ver-saillska armada dne 22. maja zjutraj vladarica Trokadera in La Muette na desnem ter Gre-nelle na levem bregu; to pa sredi strmenja, srda in zmedenosti komune, ki je že kričala o izdajstvu, vsa brez uma ob misli na svoj neizogibni pogin.
Takšno je bilo Mauricevo prvo čuvtsvo, ko je zap op ad el novico: konec je bil tu, preostaja-lo je samo še, da se da ubiti. Toda zvonovi so neprestano bili plat, bobnarji so bobnali na barikadah, ulice so se polnile z mrzlico naglo zbranih bataljonov, ki so tekli na svoje bojne postojanke. In od poldneva dalje je večna nada zopet napolnila srca razburjenih bojevnikov komufte, trdno odločenih, da zmagajo, ko so videli da se Versaillci skoraj niso ganili z mesta. Ta armada, ki so se bali, da jo v par urah zagledajo pri Tailed j ah, je ravnala z nenavadno opreiznostjo, izučena v svojih porazih, pretiravaj e taktiko, katere so je bili Prusi tako bridko naučili. V mestni hiši sta Odbor Občnega Blagra in vojni delegat Deles-
cluze organizirala in vodila obrambo. Krožila je govorica, da sta z zaničevanjem odklonila poslednji poizkus sprave. To je razvenelo pogum, zmagoslavje Pariza je postalo zopet gotovost, odpor se je moral vršiti z divjim besom, kakor se je tudi napad napovedoval z vso neizprosno krutostjo, porojeno iz narastlega, laži in' grozodejstev polnega sovraštva, ki je gorelo v srcu bbeh armad. In Maurice je preživel ta dan na Martovem Polju in pri invalidih, umikaje se počasi iz ulice v ulico in streljale. Ker ni mogel najti svojega bataljona, se je bori] z neznanimi 'tovariši, ki so ga vedli s seboj na levi breg, ne da bi to zaznali. Okoli četrte ure so branili barikado, ki je zapirala Ulico Univerze, tam, kjer se končava v Esplanadi; in zapustili so jo šele o mraku, ko so slišali, da je Bruatova divizija, pomikaje se ob nabrežju, vzela Parlament. Malo je manjkalo, da niso bili ujeti; jedva so dospeli v Lillsko ulico po dolgem ovinku čez ulico Siaint-Dominique in ulico De Bellechasse. Ko je padala noč, je Versa diska armada zavzemala črto, izhajajočo od Vanveških vrat, preko Parlamenta, palače Elysee, cerkve sv. Avguština in kolodvora Saint-Lazare in končavajočo se pri Asnierskih vratih.
Drugi dan, 23. maja, jasno-solnčen in topel pomladni torek, je bil za Maurica strašen. Tistih par sto zaveznikov, ki se jim je bil pridružil in kjer je bilo moštvo iz. raznih bataljonov, je še držalo ves mestni oddelek od nabrežja do ceste S.anit-Dominique. Toda večina je bila nočevala v Lillski ulici, na vrtovih hotelov, ki so stali tamkaj. On sam je globoko zaspal na neki trati poleg palače Častne Legije. Že zjutraj je čakal, kdaj se čete usu-jejo iz Parlamenta, da jih vržejo za močne barikade v ulici Du Bac. Tbda ure so tekle, ne da bi bilo prišlo do naskoka. Še vedno so se streljali samo na slepo srečo, iz enega konca ulice do drugega. To je bil načrt Versaillesa, ki se je razvijal s previdno počasnostjo: trdni sklep, da ne udarijo s celom od strašno trdnjavo, ki so jo bil] uporniki napravili iz tuilerijske terase. Izbrali so si bili dvojen obkoljevalni marš, po desni in levi strani ob nasipih, da se polaste najprej Montmartra in Oibseratorija, nato pa se vržejo na skupni cilj, da dobe v svojo last vse notranje dele mesta kakor z ogromno lovsko mrežo.
Okoli dveh je slišal Maurice govoriti, da plapola trobojnica na Montmartru. Troje armadnih zborov, ki so poslali svoje bataljone na severu in na za-padu po ulicah Lepic, Des S:au-
£
\

les in Mont-Cenis, je istočasno napadlo in zavzelo veliko baterijo pri Moulin de la Galette. in zdaj so zmagovalci .preplavili Pariz, polastili se trgov Saint-Geonges m Notjre-Dame de Lorette, županije v Drouo-tovi ulici in Nove Opere, dočim je na levem bregu okret, ki je izhajal s pokopališča Montparnasse, zavzel trg D’Enjfer in Konjski trg. Z osuplostjo, gnevom in grozo so vstaši sprejemali vesti o tako hitrem napredovanju armade. Kaj, Montmartre da je pal v dveh urah? Montmartre, slavna, ne-zavzetna trdnjava uipora?Mau-
rice je dobro videl, kako se vrste redee, ker se plaizij o tovariši trepetaje vsak na svojo stran, da s] opero roke in oblečejo bluzo v strahu pred krutimi kaznimi.
Krožila je vest, da se je pri Croix Rouge izvršil okret in da pripravijo naskok. Že so bile barikade v ulicah Martignac in Bellechasse zavzete; prvi rde-če-hlačniki so se pokazali na koncu Lillske ceste. In kmalu je ostala le še petdeseterica prepričanih ogorčenih borilcev, med njimi Maurice, ki so hoteli umreti, prej pa postreliti še kar največ teh Versaillcev, ki
so ravnali z zavezniki kakor z ropariji ter so streljali jetnike za hrbtom bojne črte. Od sinoči je bilo to ostudno sovraštvo še narastlo; bil je boj do uničenja med uporniki, umirajočimi za svoje sanje, in med armado/ ki je gorela v nazadnjaških strasteh in je bila vsa brezumna, ker se je morala še enkrat boriti.
Ob petih, ko se je Maurice s ■svojimi tovariši zaključno u-miaknil za barikade v ulici Du Bac, umikaje se med neprestanim streljanjem od vrat do vrat po Lillski cesti, je nenadoma videl gost črn dim, ki je
udaril iz odprtega okna v palači Častne legije. To je bil prvi v Parizu zaneteni požar, in v viharju srdite blaznosti, ki ga je odnašal s seboj, je čutil nad tem divje veselje. Udarila je bila ura, ko je imelo vzplamteti vse mesto kot ogromna grmada, ura, ko je imel ogenj očistiti svet. Toda nepričakovan pogled ga je navdal z začudenjem:	pet ali
šest mož je naglo planilo iz palače, njim na čelu velik možak, v katerem je spoznal Cho-uteau-ai svojega nekdanjega tovariša pri 106. polku.
(Dalje prihodnjič).
Nova potapljaška obleka. — Te nove vrste potapljaško obleko so dobili angleški mornarji na podmornicah, s pomočjo katere se jim je mogoče rešiti iz potopljene pod mornice. Ima dihalno napravo, na ramah luči, ki gonjo lahko 30 ur. Ta obleka, ko je zložena, tehta samo 6 funtov.

D
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
i	----------------------________
—AiTr»+'»*+T*r*~l
J
...... =?
Berite roman, hi vzbuja zanimanje povsod, kjer žive Slovenci!
“TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!”
soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji
Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U.S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali	IVAN JONTEZ
6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
Naprodaj tudi pri tvrdkah:
GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave.
A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave.
STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave.
Cleveland 3» Ohio
V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St.
"i".'	" "J
NEW beauty . . . PLUS NEW television quality ... at a NEW low price. Brighter pictures . , . thanks to a new Ultra Hi-Voltage Circuit. Automatic Frequency Control holds picture steady thru signal strength changes. These and many other Motorola features give you photographic detail in new, better-than-ever-before Motorola TV. Handsome cabinet in mahogany or limed oak. See it tomorrow.
Model (2KI $249*^
Priced Only
(	.\ Big 12V2" BROADVIEW
OLD
SCREEN
AREA
PICTURE—Enlarged screen design gives 25% bigger pictures.
(9>(2>
Just 2 SIMPLE CONTROLS —Turn it on—select your station—that's all.
BILT-IN-TENNA - Elimi-

nates need for outside antennas in good signal areas.
D
NO FLICKER...NO FADE — Automatic Gain and Brightness Controls hold picture constant, steady.
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK

RAZPIS SLUŽBE!
Slovenski dom na 15810 Holmes Ave. razpisuje služb' 2 oskrbnika doma. Delničarji imajo prednost. Priporočljiv' 2 za.moža in ženo. Pismene ponudbe je poslati na uprav 2 doma najkasneje do 20. marca.
s s
Za Direktorij:
FRANK WALTER, tajnik.
r	—’
KiimiiiiiiiiiiiniiiiiHHiiiiniiiiiiniiiiniiiiiniiniiiiiiHiiiimiiiiHHniinumHmi
-AM) THE WORST IS VET TO COME —in najhujše šele pride
l 1