Subscription $2.00 a year jg g $1-00 half year M Issueal every Thurst!ay Letnik — Volume II. Ilustrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. " Entered as second class matter March 12, 1924 at the post office at New York, N. Y., under the ‘ t of March 3. 1879. mm : - y - Address; M | 455 W. 42nd St. S New York, N.Y. B m * gl — j Penas,yivania 3319 J No. — št. 29 RUSIJA SVARI PRED VOJNO RUSIJA SVARI PREDVOJNO Berlin, Nemčija. -V svojem nagovoru na rdečo armado je vojni komisar general Frunse podal svarilno {izjavo, da bi zveza med ruskim medvedom in kitajskim zmajem tvorila moč, ki bi se mogla postaviti proti celemu svetu. Frunse je med drugimi, tudi rekel, da mo ra biti armada pripravljena za vsak nepričakovan dogodek in za sovražnosti z Anglijo. ”Zad nji razvoji", je rekel Frunse, ”ne kažejo nikakega dvoma, kaj namerava Anglija. Rusija je s pogodbo s Kitajsko veza¬ na in ne more brezbrižno sta¬ ti ob strani, ako Anglija raz¬ pravlja z Japonsko o razdelitvi Kitajske." ■-o— - CERKVENI BOJI NA ČE¬ ŠKEM Praga, češko. -Nenadni od¬ hod papeževega, nuncija Mgr. Francescu Marmaggi je povzro čil nemalo razburjenje. Socjal- ni demokrati so mnenja, da nuncijevo obnašanje žali češko napredno mišljenje ter zahte¬ vajo. odločni boj proti papeški kuriji. Stari spor med 'cerkvi,;/; in državo je nanovo vsplamtel, zlasti še, ker katoliška cerkev nasprotuje postavi o zemljiški reformi, vsled katere bi neka¬ tere cerkve izgubile velikanska posestva. Konservativno katoliško pre¬ bivalstvo na češkem in Slova¬ škem se huduje, ker so po ne¬ katerih krajih obhajali obletni¬ co sežiga češkega reformator¬ ja Jana Husa, katerega smatra Vatikan za krivoverca. Katoli¬ čani tudi niso zadovoljni, da so se pri slavnosti rabile husitske zastave nemesto državnih. Prebivalstvo neke vasi na Slovaškem je skušalo braniti frančiškanski samostan, ker so oblasti hotele izvesti pi-eiskavo, ker je nek pater imenoval pred sednika Masaryka brezverca. Policija je ubila enega kmeta mnogo jih je ranila in 20 are¬ tirala. PROFESOR BONI UMRL Rim, Italija. -Sloviti arheo¬ log in ravnatelj izkopavanja rimskega Foruma profesor Gia como Boni je 10. julija umrl. Smrt je nastopila vsled kapi, ki ga je zadela pred enim ted¬ nom. Kralj Victor Emanuel in ministerski predsednik Musso¬ lini sta izrazila sožalje Boni j e- vi družini in župan Cremonesi je v imenu mesta postavil ob KITAJSKA ZAHTEVA POSESTVA NAZAj SPORAZUM MED SRBI IN HRVATI Na sliki ,je videti konec šamin otoka, ki je predmestje Kanto- in kjer se nahaja tuja naselbina. Kitajska vlada zahteva to ozemlje nazaj. njegovem mrtvaškem odru ča¬ stno stražo ter je odredil, da se Boni pokoplje na mestne stroške. POSLEDICA IOTRESA Great Falls,’ Mont. -Potresi zadnjih tednov so glavni vzrok da je počil jez Silver Skve Mi¬ ning družbe v 68 milj oddalje¬ nem mestu Neihart. Utonila sta dva otroka, pbrušeni sta bi li dve hiši in škode je bilo nad 15 tisoč dolarjev. -o- ODHAJANJE IZ PORURJA Berlin, Nemčija. -Prvi korak za izpraznenje Porurja v več¬ jem obsegu so napravili Fran¬ cozi 11. julija, ko je francoski 29. pešpolk odpotoval iz Bochu ma. Odhod je bil popolnoma miren in ni bilg nikakih izgre- MIROVNA POGAJANJA V MAROKO Pariz, Francija. -Kot poroča pariški Journal sta francoska in španska vlada sklenili, da boste Abd -el -Krimu poslali skupno ponudbo za mirovne po¬ goje. Ako bi maroški vodja po goje zavrnil, je španska pri¬ pravljena pomagati Franciji,da prisili Abd-el-Krima, da sprej¬ me ponudbo. V tem slučaju bo¬ ste obe armadi napadle arabske postojanke. Belgrad, Srbija. -Pogajanja za novo srbsko - hrvatsko koa¬ licijo se ugodno razvijajo in med Belgradom in Zagrebom je prišlo do sporazuma. Sestavo kabineta je zakasnil nek nepričakovan dogodek. Trif kovič,kije član triumvirata,:ki vlada v Jugoslaviji tekom Paši- čeve bolezni, se je obrnil na neodvisnega demokrata S.N. Pribičeviča ter ga prosil in tri njegove kolege, da odstopijo od svojih ministerskih mest, da olajšajo sestavo koalicijske¬ ga kabineta. Trifkovič je pojasnil, da Hr¬ vatje ne marajo stopiti v vla¬ do, dokler se neodvisni demo¬ krati ne umaknejo iz kabineta. Pribičevič je odgovoril, da se demokrati čisto dobro počutijo na ministerskih stolih in da ni¬ majo namena umakniti se. Trifkovič se bo moral truditi še najmanj en teden, da bo pregovoril trdovratnega demo¬ kratičnega voditelja. STRELA VDARILA V KAPI- TOL. Washington, D.C. -Dne 10. julija je ob hudi nevihti strela vdarila v kupolo kapitela v Washingtonu. To je ob nevihti že popolnoma navaden dogo¬ dek. Strela ni napravila nikake škode. V zadnjih 44 letih je strela vdarila v kapitol 50 krat. SPOMENIK NA ZAPADNEM KONCU LINCOLNOVE CESTE SPORAZUM MED JUGOSLAVI JO IN ITALIJO Rim, Italija. -Tu sem je pri- ša jugoslovanska delegacija, ki se je pogajala v Florenci z ita- Ijansko delegacijo, kateri je na¬ čeloval senator Quarter,i o onih vprašanjih med obema država¬ ma, ki niso bila rešena v prej¬ šnjih pogajanjih in dogovorih. Delegaciji načeluje dr. Ry- bar, ki se je tekom dolgih po¬ gajanj izkazal, da je sposoben pogajalec in prešinjen spravlji¬ vega duha. Pogodbo sta 10. julija podpi¬ sala v palači Chigi ministerski predsednik Mussolini in jugo¬ slovanski polnomočni minister dr. Antonievič. Pogodba obstoji iz okoli 400 točk ter ima dvojno vrednost: zaradi vprašanj, katere je reši¬ la in zaradi svojega politične¬ ga pomena. Največja važnost pogodbe pa je v tem, ker je uredila železniški, promet med Reko in Hrvatsko, kar je ne- obhodno potrebno tako za reš- ko pristanišče kot za bogato jugoslovansko pokrajino. Rešeno je tudi vprašanje glede prometa z Zadrom in ob mejah. Na mestu, kjer se končuje v San Francisco, Cal. Lincolnova cesta, ki se prične v New Yorku in vodi preko vseh Združenih držav, se nahaja spomenik pod imenom “Tri sence.” Nahaja se ob obrežju Golden Gate. DVA ITALJ. MINISTRA OD STOPILA Rim, Italija. -Finančni mini¬ ster de Stefani in poljedelski mnnister Cesare Nava sta Mu¬ ssoliniju naznanila svoj odstop. Stran S NAŠ DOM r? IZ NAŠIH NASELBIN ^^uu^šusKniuiiiiiiHiiuiimjraunirranianianiiiagimimiEim] NewYork, N. Y. — Pevsko dru¬ štvo “Slavec” priredi, kot je že bilo na kratko objavljeno, pri¬ hodnjo nedeljo, 19. julija pik¬ nik pri Revnem Hudiču naspro¬ ti Revnega Lazarja. Nekatere pevke so se zavzele da bodo že dopoldne skuhale gulaž, popoldne pa bodo pekle domače mesene klobase. Pre¬ skrbljeno bo tudi, da j ih bo mo¬ goče tudi zaliti s čim. Vremenski prerok napovedu¬ je za nedeljo lepo vreme in naj¬ bliže bo zelo vroče, toda mladi¬ na pri vsem tem rada pleše in vesele poskočnice jim bo preskr bel Lovšinov France, ki se je od tedaj, odkar se je poročil, naučil več novih pesmi, ker o- staja bolj doma, kot pa prej, ko je bil še fant. Vsakdo se v vročih dneh te¬ kom tedna naveliča mesta in ob nedeljah jako rad hiti na deželo, da se nadiha svežega in hladnega zraka. 'Menda ni ni¬ kamor tako priročno iti kot rav no k Revnemu Hudiču, ker ni ravno daleč iz mesta, pa je ven dar na prostem in v bližini go¬ zda. Ker se nahaja nekoliko na griču, tudi ob najbolj vročem dnevu piha hladilni veter in človeku ni vedno treba brisati potu s čela kot pa v mestu. Gotovo se bodo naši rojaki po služili te prilike in bodo v ne¬ deljo v obilnem številu prišli na Slavčev piknik. BrookRn, N. Y. — Društvo sv. Jožefa KSKJ. priredi v ne¬ deljo, 2. avgusta piknik pri Revnem Lazarju. Izžrebana bo¬ sta dva cekina in kockalo se bo za cigare. Za ples bo igral Char les Adamich Orchestra. Revni Lazar je splošno znan med našimi rojaki. Ta prostor jel priljubljen zaradi prijazne¬ ga kraja, pa tudi gostilničar je zelo postrelž^jiv |in ima vedno kad dobrega na ledu. Veselični vrt je zasajen s ko¬ šatim drevjem, ki se je letos zelo bahato razrastla. Z vrta pa je tudi samo nekaj korakov v gozd, tako da človek prav lah¬ ko vživa naravo in njeno lepoto Ves teden se kuhamo v raz¬ beljenih stanovanjih in tovar¬ nah privoščimo si tedaj saj v nedeljo nekoliko razvedrila v senci košatih dreves. Brooklvn, N. Y. — Pretekli četrtek, 9. 'julija je bila skli¬ cana seja za vstanovitev Slo¬ venskega Doma v Brooklynu. Sejo je otvoriLMr. Anton Pod¬ gornik ter je tudi ostal pred¬ sednik seje do konca. Brooklyn ski cerkveni odbor je podal iz¬ javo, da je pripravljen posta¬ viti temelj Slovenskemu Domu s tem, da kupi za $4500.00 del¬ nic za Slovenski Dom. Povabil je tudi vsa društva in posamez¬ nike, da v ta namen po svojih razmerah prispevajo. Med vde- leženei je vladala najboljša slo¬ ga, kar je nekaj želo redkega v takih slučajih, posebno v Brook lynu ali New Yorku, kjer je ze¬ lo težko dobiti naše ljudi za ka ko skupno delo Niso sicer brez¬ brižni, toda preveč so razcep¬ ljeni v razne stranke, vsled če¬ sar do sedaj ni bilo mogoče po¬ staviti si svojega Doma. Zdaj izgleda, da se bo ideja vresni- clla, kar je že tudi čas. Na seji je bil tudi iz voli j en pripravljalni zbor, ki ima nalo¬ go agitirati tako med društvi kot med posamezniki, da se čim prej kupi primerno poslopje a- li zemljišče, kjer naj bi se po¬ stavil Dom. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči: Dr. M. J. Ple¬ še, predsednik; Mihael Pirnat, podpredsednik, Anton Cvetko¬ vič, tajnik; Alois češark, bla¬ gajnik; John Gerjovič, zapisni¬ kar ; nadzorni odbor; Gabriel Ta ssoti, Ludvik Muc in Josip Šu- belj. Prvi korak je bil tedaj stor¬ jen in upamo, da bo v kratkem stal Slovenski Dom, kjer se bo¬ mo lahko zbirali pri naših pri¬ reditvah. Mihvaukee, Wis. — Ker v krat kem odpotujem v stari kraj, prenehajte pošiljati Naš Dom na moj dosedanji naslov, pač pa ga boste pošiljali v stari kraj ter Vam priloženo pošljem $1.00 za podaljšanje naročnine. Prosim, da bi mi list pošiljali redno, ker ga zelo rad prebiram in ne bi rad pogrešil niti ene same šte¬ vilke. “Naš Dom” je najbolj¬ ši slovenski list v Združenih dr žavah, zato mu želim mnogo u- speha. — Joseph Kostanjevec. Port Wasington, Wis. — Ze¬ lo sem vesela, ker ste mi poslali št. 24 in 25 “Našega Doma,” za kar sem Vas prosila. Ker ste vstregli moji želji, Vam prila¬ gam za pokritje stroškov Sl.00 Helena Golob. (Poslani znesek $1.00 smo Vam vračunali za podaljšanje naročnine. Op. upravn.) Gallup, N. Mex. — Tu Vam pošiljam $2.00 za “Naš Dom ' ter se Vam zahvalim, ker ste mi list redno pošiljali, četudi mi je naročnina že davno potekla, še enkrat lepa hvala! Julija Novak. Cleveland, O. — Ker sem či- tala Vaš list “Naš Dom” in mi zelo ugaja, zato bi se tudi jaz rada naročila nanj. Ker pa še ta mesec mislim odpotovati v stari kraj za par mesecev, bi ga pa za tja naročila za pol leta. Prosim Vas, da mT sporočite, ko liko stane naročnina v Jugosla¬ vijo za pol leta. Kakor hitro mi sporočite in odpišete, Vam bom takoj poslala denar in Vas pro¬ sim, da mi potem takoj prične¬ te pošiljati. — Jennie Dagarin. (Naročninav Jugoslavijo ve¬ lja $2.50 za celo leto in $1.25 za pol leta. Op. uredn.) Sunnyside, Utah. — Ker mi¬ slim, da mi je naročnina potek¬ la, zato Vam pošiljam $1.00 za podaljšuje naročnine, poleg te¬ ga pa tudi pošiljam naročnino za dva nova naročnika. “Naš Dom” zelo rad prebiram in ga dajem tudi svojim prijateljem, da ga berejo. Tako se vedno ka teri nanj naroči. — Matt. Jankovich. Canion, O. — Priloženo Vam pošiljam $2.00 za celoletno na¬ ročnino za ”NašDom“ ter se Vam tem potom zahvaljujem, da ste me čekali nad en mesec. Anton Rosa. Cleveland, O. — Dne 8. juli¬ ja je preminula Mrs. Ana Inti¬ har, stara 49 let. Doma je bila iz Puzlja, fara Velike Lašče. V Ameriki je bila 26 let. Po njej žaluje soprog, trije otroci, šti¬ ri sestre in dva brata. — Jjtega dne je umrl 'rojak Frank Mal¬ nar, star 68 let. Doma je bil iz Podklanca pri Sodražici. V A- meriki je bil nad 30 let. Zapuš ča soprogo, dve hčeri in enega sina. — Dne 6. julija je umrla Mary Jančigar v starosti 32 let. I Zapušča soproga, dve hčerki, 2 sina, stariše eno sestro in ene¬ ga brata. Indianopolis, Ind. — Dne 24. junija je preminul rojak An¬ ton Mrvar v starosti 39 let. Za¬ dela ga je kap in je bil na me¬ stu mrtev. Doma je bil iz škr- janč, fara Šmihel. V Ameriki je bil 21 let. Bil je zelo priljub¬ ljen ne samo v naselbini, tem¬ več daleč naokrog. Tukaj zapu¬ šča žalujočo soprogo, in 6 otrok in več drugih sorodnikov. Renton, Wash. — Dne 15. ma ja je umrl nagle smrti Joe Gro- bol. Ko se je zvečer na troku vračal z dela; domov, j e naenkrat omahnil in je čez nekaj ur umrl. Star je bil 44 let. V Ameriki je bival 20 let. Zapušča ženo, sina in hčer. Waukegan, 111. — Po dolgi in mučni bolezni je v 44. letu svoje starosti preminul rojak Valentin Ogrin, doma iz Vrhnike. Za njim žaluje soproga, en sin in tri hčerke. j Lansir.g, O. — Dne 28. juni- i ja je za vedno zaspal rojak Ma¬ tija Zalar v starosti 47 let. Za¬ pušča ženo in 4 otroke. Bridgeport, O. — Dne 29. ju¬ nija sta si obljubila vedno zve¬ stobo znani rojak Ludvik Hoge in Marija Turk.—Nekateri rud¬ niki počivajo že po več meseiev, po nekaterih pa se dela samo po nekaj dni na teden. Johnstown, Pa, — Dne 3. ju¬ lija je v bolnišnici umrl 14-letni sin John poznane rodbine Suha¬ dolnik. Zbolel je na neki nepo¬ znani bolezni, kateri se je pri¬ družila še pljučnicam kateri je tudi podlegel. Bil je edini sin v družini, zato toliko večja žalost starišev. Isti čas, ko je prišlo telefonnsko poročilo o smrti Suhadolnikovega sina, J£ druga žalostna vest sporočila, da je v premogovniku smrtno pone¬ srečil rojak Andrej Zorc, Suha¬ dolnikov sosed. Pokojni Zorc je bila s Trebelnega, star 55 let. V stari domovini ima družino in posestvo in v kratkem je ho¬ tel oditi po dolgem času v stari kraj. Cudahy, Pa. — Za vedno je za¬ spal Leopold _Pogačar, star 40 let. V Ameriki je bival 12 let. Doma je bil iz Ihana pri Dom¬ žalah. (Dalje na 15. strani) VABILO na PIKNIK, katerega priredi društvo sv. Jožefa, št. 57 KSKJ. - v nedeljo, 2. avgusta, 1925 - pri Revnem Lazarju Union Turnpike, Jamaiea, L. I. —Izžrebana bosta dva cekina.— — Kockanje za cigare. — * Igra C. Adamich Orchestra. * Vstopnina 35 # ODBOR. Kažipot: Brooklynčani se pe¬ ljite po Jamaiea Line do Queens Boulevard, tam vzemite karo do Union Turnpike, zavijte na desno; Newyorčani pa se pelji¬ te do 2. Avenue in 59. ulice, tam vzemite Queens Boulevard karo, peljite se do Union Turn¬ pike, zavijte na levo, hodite ka¬ kih deset minut in druga hiša na desno je Revni Lazar. l!!llllllllllli»lllE!ilillllili!!l!l'l!IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII!IIIHIinilllllllill DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo in Italijo Naše cene za pošiljanje dina¬ rjev in lir so bile včeraj, skupno poštnino, sledeče: 500 Din . $ 9.55 1000 Din . $ 18.75 2500 Din . $ 46.75 5000 Din . $ 93.00 10000 Din . $ 185.00 100 Lir .. $ 4.45 200 Lir . $ 8.55 500 Lir . $ 20.50 1000 Lir . $ 39.75 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. ali nad 2000 lir, poseben popust. Ker se cena denarju čestokrat menja, dostikrat docela nepriča¬ kovano, je absolutne nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se po. šiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo, denar. Dolarje pošiljamo mi tudi v Ju¬ goslavijo, Avstrijo, Italijo in druge Evropske dišave in sicer po pošti kakor tudi brzojavno Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 70-9th A ve. New York, N. Y. med 15. in 16. ulico NAS DOM Stran 3 '-'c VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnem 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in s splošno zavarovalnino (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k me¬ ni, naj vzame, pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi ma 49. cesti. Kakor do sedaj, ta¬ ko bom tudi v bodoče sprejemal v izvršbo raznovrstne no¬ tarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila zastonj. ANTON ZBAŠNIK JAVNI NOTAR, 4905 Butler^ St. Pittsburgh, Pa. SE PRIPOROČA ROJAKOM ZA OBILNA NAROČILA CENE ZMERNE — DELO ZANESLJIVO Telephone. :Jefferaon 62H (PREMGGARSKA STAVKA V ANGLIJI London, Anglija. -Vsa Zna¬ menja kažejo, da se bo Angli¬ ja s 1. avgustom zapletla v ve liko gospodarsko vojno. Ker premogarji niso hoteli sprejeti znižanja plač, kot so naznanile razne premogarske družbe, bo prenehalo vse delo po premo¬ govnikih. Ker bodo vsled tega prizadeta mnoga drugo podjet¬ ja, kot železnice in brodastvo, bo na stavki nad 5 milj ono v delavcev. Tajnik premogarske unije A.J.Cook je izjavil, da so za¬ stopniki rudarske, železniške in parc-brodske ut? j e podpisali pr a vila zveze vseh unij. Premogarji so zahtevali od lastnikov rovov, da naj takoj prekličejo nameravano znižan¬ je plač, ki se ima pričeti s 1. avgustom, kot prvi pogoj za nadaljevanje pogajanj. Položaj ne more biti slabši kot je in dasi ni sedaj videti nikakega izhoda, se vendar pri čakuje, da bo stavka na kak način odvrnjena. Položaj v pre mogarski industriji je brez¬ upen, ker je Anglija izgubila ve čino zunanjega trga, in ker ru¬ dniki že sedaj delajo večinoma z izgubo. Premogarske unije pa ne mo rejo izvojevati zmage brez po¬ moči od strani drugih delavcev, kajti unijska blagajna se je vsled dolge stavke pred štiri¬ mi leti izpraznila in se- ni več napolnila. Gotovo pa je, da se bodo premogarski stavki lpc£- družili vsi ostali angleški de¬ lavci, ker nikakor ne bodo do¬ volili, da bi se že tako sramo¬ tno nizke plače premogarjev še znižale. Vladni preiskovalni urad si zelo prizadeva, da postavi na trgovsko podlago naj novejši i- zum, po katerem se premog že v zemlji izpremeni v kurivo brez dima, v električno silo, pe¬ trolej, mazilo, barvilo in ume¬ tni gnoj. Sedanja kriza bo vresničenje te iznajdbe zelo pospešila. -- o - VELIKA STAVKA V TRSTU Rim, Italija. -Iz Trsta se brzojavi ja: 20 tisoč delavcev v ladjedelnici je razglasilo stav¬ ko, ker je bil odslovljen en preddelavec. 'Vsled stavke so bile vse, naprave zaprte. --o- ANGLEŠKI PREMOGARJI London, Anglija. -Prvi lord admiralitete (mornariški mini¬ ster) Bridgeman se pogaja z izvrševalnim Jodbforom premo¬ garske federacije, ž njimi je razpravljal o sporu, ki je na¬ stal med premogarji in lastni¬ ki rovov, potem ko s<> delavci odločno izjavili, da ne sprejme¬ jo znižanja plače in zvišanja delavskih ur. s POGAJANJA PREMOGARJEV Atlantic City, N.J. -Lastniki premogovnikov so zahteve pre¬ mogarjev kratko zavrgli, stavi¬ li pa so predlog, da bi se po¬ gajanja nadaljevala, ako ne bi do 1. septembra prišlo do spo¬ razuma glede plačilne lestvice. Premogarji so ta predlog zavr¬ gli, češ, da je do 1. septembra še sedem tednov in dovolj časa, da se sklene pogodba, ako je sploh mogoča. Pogajanja so pri šla na mrtvo točko. Ta odmor ste obe stranki porabili za to, da ste podali javnosti svoje iz jave in apelirali na javno mne¬ nje. Načelnikov lastnikov Sa¬ muel D.Warriner je priporočal, da se obojestranske zahteve predložijo razsodišču, medtem ko je predsednik premogarske unije John L. Lewis pobijal vsako tako namero. Lewis seje skliceval na komisijo pod John Hays Hammopdom, ki je dog¬ nala, da plače premogarjev ni¬ so zadostne. Posvetovanja pododborov se vrše za zaprtimi vrati. —--: 0 - ZAHTEVE KROJAČEV Po vseh večjih mestih med New Yorkom in Chicago se A- malgamated IClothing Workers borijo proti podjetnikom, od ka terih zahtevajo/da se drže že obstoječih pogodb ali pa naj priznajo unijo in ugodijo za¬ htevam glede plače. Na tisoče krojačev v Nev/ Yorku, Phila- dlephiji, Trentonu, Buffalo, Ro chester, St. Louis, Chicago in drugod je 'vdeleženih v tem bo¬ ju. Največji boji so obrnjeni proti Curlee Tailoring Co., v St. Louis, kjer je stavka že od 1. junija. Tudi v New Yorku so krojači pustili šivanke, škar je in stroje in se pridružili svo jim stanovskim tovarišem v bo ju za svoje pravice. STAROST RIB BIllIlMIEMI lliai Mll l llllimM [, 111 lullILfii M!''I 1 '! uDfltBOSB 1 JOSEPH CESARK | BSEniiHiiitffiiisiiiijiinnniffiiiiiuiiiiaaiiaaiiffiiiaiiiKiiiiiiHiuiniaB REAL ESTATE §j Kdor si želi postaviti hišo, kakoršno hoče imeti, naj se obrne H na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga bo jj veljala manj kot pa bi kupil že gotovo hišo 42 Halleck Ave. Ridgewood, L. I. Telephon: Evergreen 6566 Splošno se sodi, da dosežejo ribe veliko starost. Nemška poročila so trdila, da žive v rib nikih v Lužici krapi stari 200 let. Nadalje navajajo listine, da so v Heilbrunnu na švab- skem leta 1497 ujeli ščuko, ki je imela obroček z napisom, da jo je dal cesar Friderik II. po¬ ložiti v vodo leta 1230 in bi bila torej takrat stara 267 let. Dolga je bila baje 570 centi¬ metrov in težka 140 kil. Razni učenjaki pravijo, da so trditve o starosti ščuk neresnične in da so preiskave pokazale, da ži¬ ve ščuke v resnici mnogo manj časa. ščuka tehta največ 35 kil in doseže starost do 80 let. Tudi podatki o drugih ribah ne soglašaj o z mnenj em 1 j udstva.Ri ba Huso dauricus Georgi, ki spada v vrsto najdalj e živečih rib, doseže pri teži 655 kil in dolgosti 5 metrov, )starost 55 let. Skrivnost dobre kave je v pomanjkanju Franckove cikorije v navadni kavi. Kakor osoliš jed, tako prideni kavi cikorijo. Zboljša vsako kavo—jo naredi okusnejšo—daje priljubljeni vonj in slast, po katerem hrepene pri¬ jatelji kave. Vprašajte grocerista Za pravo Franckovo cikorijo: on jo ima. Poskusite jo in videli boste izboljšek. Pazite na kavin mlin. Na vsakem zavoju. Tirade-mark!] HEINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y. Največja elektrarna na svetu. Pred tednom je iot voijl an¬ gleški kralj v Barkingu, vzhod no od Londona, novo elektrar¬ no. Ona je prva od projekti¬ ranih velikih električnih naprav ki bodo oskrbovale London z lučjo in kurjavo in ki bodo na¬ domestile vse številne majhne elektrarne. Elektrarna v Bar¬ kingu ima kapacitete 750.000 HP in zalaga z elektriko pro¬ stor 770 kvadratnih kilometrov z dvema milijonoma prebival¬ cev. To je naj večja in naj¬ bolje opremljena elektrarna na vsem svetu. . : Stran 4 KAŠ DOM e= NAŠ DOM s= (Our Home) Slovenian Weekly issued every Thttr«i*y Owned and publUhed by: NAŠ DOM PUBLISHING CO. Inc. Dr. M. J. Pleše, Pre«.; Ignacij Hude, Manager Office: 455 W. 42nd St., New York, N. Y. 1 ■ ■- 1 ' . , Slovenski tednik za gospodarstvo, izobrazbo in zabavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina, ki jo je poslati vnaprej, znaša $2.00 za vse leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo za vse leto $2.50 Dopise, članke, naročnino in sploh vse, kar ima stik z uredništvom ali upr&vništvona, naj se posije no RmIoVS NAŠ DOM, 455 W. 42nd St. , New York, N. Y. VENDAR ENKRAT! nost in trdna volja! Tu vidite vzajemnost in slogo, s katero so dosegli, česar skoro ni bilo pričakovati. Brooklynčani, v mnogo boljšem položaju-ste, kot so bili pred devetimi leti Newyorčani, katerih je bilo tedaj mnogo manj kot Vas in ni bilo nikake gotovine, s katero bi bili mogli raz¬ polagati. Ničesar drugega niso imeli kot-vročo željo in dobro voljo. Nobenega denarja še ni bilo nabranega. Praznih rok so prišli na prvo sejo. Pa trdni so bili v svojem sklepu in dose¬ gli so, za kar so se odločili. Znano je nam vsem, kaj so tedaj nakopali na glavo. Velikan sko breme težkega dolga. Danes pa Newyorčani lahko s pono¬ som kažejo na svojo stavbo, kajti imajo le malo še dolga inv vrednosti posestva so napravili velik dobiček. Tu je tedaj vzgled, kaj more napraviti odločnost in trdna volja. To naj vpoštevajo tudi Brooklynčani in bodo vspeli rav no tako in mogoče še bolj kot so Newyorčani. Ne bojte se težav in ne vstrašite se dela, temveč bodite od¬ ločni v svojem sklepu; delajte za vresničenje svoje ideje, de¬ lujte složno in Vaše delo bo rodilo sad. Torej tudi v Brooklynu smo prišli po dolgem času tako da¬ leč, da se je resno začelo misliti na to, da se postavi sloven¬ sko ognjišče, središče našega narodnega živlenja -Slovenski Dom. Tozadevna seja se je vršila pretekli četrtek, 9. julija in nav¬ zlic temu, da so bili na seji zastopani različni nazori, različna prepričanja, so bili vsi enega mišlenja, da je potrebno in tudi že skrajni čas, da si omislijo Slovenski Dom, kjer bodo posa¬ mezna društva imela svoje seje in se bodo Slovenci lahko sha¬ jali k skupnim zabavam in veselicam. Pred nekaj leti se je ta misel že pojavila med našimi tukaj¬ šnjimi rojaki, toda ni obrodila sadu, ker je bila po našem mne¬ nju zasnovana preveč na enostranski podlagi. Le kadar se mi¬ sli med seboj ne drgnejo in se 'snidejo na enem polju složne iu voljne skupaj delovati, tedaj še-le je mogoče doseči res ne¬ kaj velikega, pomembnega. In kaj je za nas večjega pomena, kot ravno skupni Dom, j er lahko prirejamo svoje zabave po svoji volji in imamo pri tem mesto stroškov še dobiček! Davno je bilo že potrebno postaviti si Slovenski Dom, toda vedno je vladalo med nami kot povsod drugod prokletstvo, ki naš narod razdvaja —nesloga. Nesloga je bolezen, ki je uničila že velike narode v njih last¬ ili domovini, tem lažje jih tedaj še ugonobi v tujini. V mislih imejte samo eno misel in za njo žrtvujte vse, to je SLOVENSKI DOM. -o- PREBIVALSTVO AMERIŠ¬ KIH MEST. Po zadnjem ljudsem štetju i- ma New York 6,103.384 prebi¬ valcev. šteje tedaj več kot dva¬ krat toliko prebivalcev ot Chi¬ cago, 111., ki jih ima 2,995.239 Na tretjem mestu stoji Phila¬ delphia, Pa. z 1,979.364 prebi¬ valci, nato sledijo mesta: St. Louis 821.543, Baltimore796.364 Boston 783.160, Pittsburgh, 631.563in San Franeisco557.530. -o- KAKO LEPO! Berlin, Nemčija. — V predlo¬ gi, ki je bila predložena v držav nem zboru, se označuje pivo po množini alkohola naslednje: “na vadno” pivo, ako ima 6.5 alko¬ hola, “polno” 11 do 14 odstot¬ kov in “močno” s 16 odstotki alkohola. še nihče prišel. Ti ljudje ve¬ do o ostalem svetu ravno toli¬ ko kot mi o Marsu. Daši jim ne manjka vode, se vendar ne umivajo. Vladni komisarji so morali ugotoviti, da ti divjaki vodo le pijejo, da je pa ne upo¬ rabljajo za nego telesa. Niko¬ li se ne umivajo ali celo kop¬ ljejo. Grozno umazana je tu¬ di njihova obleka in vse njiho¬ vo orodje, ker svojih oblačil tu di ne perejo. Komisija je mo¬ rala prisiliti divjake, da so se umili. Prvi mož, ki so ga ko¬ misarji temeljito umili, je kma lu potem umrl, bodisi iz strahu pred posledicami tega nenavad nega dejanja, ali pa morda tu¬ di zaradi hipnega strahu, ki ga je popadel, ko je čutil na sebi nekaj hladnega in mrzlega. -—-o- KAKO OSTATI MLADA Ali bo ta sloga ostala sedaj med nami? Upamo, toda bojimo se. -o-- PROCES V DAYTONU Težko je bilo že to, združiti naše ljudi do enega skupnega sklepa, mogoče bo še težje držati jih skupaj, ko bo treba ta sklep vresničitiin idejo spraviti v dejstvo. Vendar pa se bo razumnemu vodstvu vse to posrečilo, kaj- jfci videli smo dobro voljo vseh zborovalcev. Našim rojakom v BrOoklynu bi posebno polagali na srce, da tsi ohranijo v spominu samo zadnji zaključek in sk!1 In collar and ouffs. as shovvn in “We Can Have Almost Any Kind of Race of Human Beings We Want” By A. E. WIGGAM, in “Fruit of the Family Tree." We can have almost any kind of race of human beings vve vvant. IVo can have a race that is ugly or beautiful, vvise or foolish, strong or vveak, moral or immoral. We can breed the race forvvard or backvvard, up or dovvn. We can breed long noses or short ones, straight noses or erooked noses. We can breed the lopeared and the lopsided, mentally and phyi sically. We can breed a race of bald heads, both inside and out. A race of men vvho dream of beautiful vvomen and vvho knovv them vvhen they see them, vvho thus select these beautiful and intelligent vvomen in marriage, are going to find their dreams literally come true in the liv^ ’ ing forms of their children. Heredity does hand down in the living minda and bodies the ideals that animated the marriage selections of past ages. If these ideals of beauty, virtue and intelligence are lovv, the children vvill be low and ugly. If their esthetic sense has been cultivated tovvard right ideals of beauty and character, the children vvill be the legatee3 in their souls and bodies of those dreams of human escellence. Big Job for Paschal Poole was bora May 12, lsso, ana vvas flrst heard of with Nevvman in 1914. Then there came a stretch that j he vvas out of O. B. and in 1917 he vvas avvarded to Charleston. In 1918 he bobbed up vvith Richmond and that club sold him to San Antonio in 1920. The Chicago Sox gave him a vvhlrl ' as it that fall and turned him over to ' Salt Lake in 1921. He vvas recalled I and placed vvith Richmond and later | in 1921 sold to Portland, vvhere he re- mained until this spring vvhen ha kicked on his eontract. It vvas also asserted that he didn’t vvant to play lin the West, preferring the East. The nevv Athletlc first sacker bats left and throvvs right Benny Paschal vvas the regular cen¬ ter flelder for the Nevv York Yankees vvith ‘‘Babe Ruth” out of the game. Bennie, as he is knovvn, had a diffi- cult Job to live up to the ability of the ‘‘Battering Babe,” but the funs seem to like his play. KICKED SELF INTO BIG LEAGUE BERTH Jimmy Poole, Recalcitrant First Baseman, Lands With Athletics. the little flannel coat pictured. Soft felt or fabric hats are vvorn vvith these coats, vvhich are very simply cut. Tiiere are a fevv cape coats among them. A pretty model lias the short cape scalloped at the hottom and the fullness gathered under tlie coat’s tum-over collar. Crepe de chine is in high favor vvitli tlie French for little children’s frocks and is a very durable and practical material. The little two-piece affair pictured might be made of it or of voile or dimity, vvith needlevvork in colored floss. American designers have presented Just as attractlve dresses for little ones, choosing Englisli prlnts in bright colors for bloomer dresses— voile and dimity in pink, blue, iav- ender or vvhite and vvash silks. For summer wear the frocks are made vvithout sleeves and finished ivith frills of narrovv lace about the armholes and neck. Sometimes small patch pockets of lace are added. The dresses are a little longer than French frocks, reaching about to the knees, and they have rather wide hems, usually out- lined with fancy stitching in colored floss. JUI.IA BOTTOMLEY, It isn’t often that a minor league holdout vvho has brought down the scorn of his club, on vvliom the books have been closed so far as his salary demands are considered, is revvarded vvith a promotion. More often such a player is placed on the suspended Ust and then is required to make his peace at the figure quoted by the club. But Jimmy Poole, recalcitrant lirst baseman of the Portland club of the Pacific Coast league, goes dovra as the 1925 exception. Jiminy, on the eve of being placed on the suspended list, became a member of the Philadelphia Athletics, taking the plače of Joe Hauser, hard-hltting first baseman of the Maeks, vvho suffered a broken knee- cap. j What is more, Poole is a mighty val- uable addition to the Philadelphia team. He can hit—yes, lustily—can throvv, and his record vvith Portland just about rates him as one of the best plcks-ups Mačk could have made at this time of dlre emergency. \Vith Portland last season Poole hit .353 in 182 games and led that strong class AA organization ln home runs vvith 38. He also smacked seven triples and 47 doubles, rather a nifty conglomer- ation of extra base dri ves to say the least. As a flelder he turned in an average of .983. Most Championships Won by Teams From the East \Yhen it comes to vvinnlng pennants, the eastern major league cities have a decided advantage over their distant neighbors on the vvestern svvings of the two circuits. In the National league, Boston ha3 vvon 13 flags and Nevv York has vvon 12. Chicago has taken 11, Brooklyn 5, Pittsburgh 4, Philadelphia 2, and Cincinnati 1. St. Louis has yet to plače in the pennant column. The old Baltimore club vvon three times, vvhile Providence landed In the first plače tvvice and Detroit once. But those championships hark back so far tbat most fans have forgotten them. Honors in the American league are more evenly divided. Philadelphia and Boston lead vvith six flags each; Chi¬ cago is third vvith flve; Detroit and Nevv York have taken three each, and IVashington and Cleveland have finished first once. Bob Naylor, formerly witb the Phil- adelphia Athletics, has been purchased by Manager Wade Killlfer for the Se¬ attle Indians. * * * The Brooklyn club has sent Piteherj Guy Cantrell, obtained from the West* ern assoeiation, to Jersey City of tha International league. i * * * Manager Nlcholas Allen of the SU Paul club of the American associa- tlon has prohibited the playing of golf by members of his team. » » * H. E. Heilmann of Detroit has not heid his plače in the leadlng flve’ hitters of the American league tet date, but he is coming back strongly. * * * Pltcher George B. WInn, left-hander, vvho vvas vvith Milvvaukee last year, and vvho has been vvith little Rock this season, has been obtained by Shreve- port. • * * George Kopshavv, catcher, vvas sold by the Flint club of the Michigan- Ontarlo baseball league to the Balti¬ more Orioles of the International league. i George Sisler’s record of safe hit- tlng came to an end vvhen he falled to Uit off Harris and Groves of the j Athletics, after connecting in thirty- ! four games. NA5 DOM % Stran 12 TO 86 RT MA CROVVEMG« COOOH(i£ ARTIST Alt£H(TSrCT TCHOIAR. VVHOSS AKT MAOE HK COUMTRV ,V,ORE &EAU~ ; POt~ r IT S SO ,DARH 4 ^ HOT TONIGHT'l'M GOING ItS AND TRT TO SLEEP ON THE LIVING ROOM FLOOR— I 6UESS i CAN SNEAK IN MTH- OUT MARINC FANNY Feux, I H TAR A BUB3LP.R IM TH| LlVING ROOM A Čase of Misiaken Identity WELL , TOU DARN F0GL , HO'W Dl D 'I KNOVJ IT VAS 'TOU NADARJEN KMETSKI DEČEK Kako si je pomagal. Krčmar tik velike ceste je i- mel navado, daje zjutraj rad dolgo pospaval. A v sladkem spanju so ga motili vozniki, ki so že na vse zgodaj pokali mi¬ mo krčme ter budili našega za- spaneta. Da bi se jih ubranil, jih je krčmar izprva kregal, po tem prosil, naj vendar mirno vozijo mimo njegove hiše. A vse zastonj! Vozniki so ga zdaj šele nalašč jezili. Ko je krčmar videl, da tako ne opravi ničesar, si je izmislil drugačni pomoček. Nekega dne je sedel v pivski sobi sredi voznikov. Po raznih vsakdanjih pomenkih navrne govorico tudi na pokanje < ter pravi, kako hvaležen je vozni¬ kom, ki ga s pokanjem vsako jutro zbude, da vstane in gre gledat za družino. “Da boste pokali še rajši in še močneje,” pravi dalje, “bom dajal od da¬ nes dalje žganje vsakomur, ki bo pokal prav močno.” Veseli te obljube, pravijo vo¬ zniki, da si hočejo žganje po¬ šteno zaslužiti. In res! Ko bi jih bili slišali in videli, kako so se sedaj dan na dan nape¬ njali in pokali! In dan na dan jih je pričakoval krčmar na hi¬ šnem pragu ter dajal žganja naj večjim mojstrom. Tako je trajalo morda teden dni. Potem pa krčmarja ni bilo več z žganjem na prag. Vozni¬ ki so se napenjali še nekaj dni in pokali po svojih močeh, a plačila ni bilo več. Ko so napo¬ sled razvideli, da se trudijo za¬ stonj, so vozili tiho mimo krč¬ me. Na krčmarjevo vprašanje, zakaj ne pokajo več, so odgo¬ vorili: “Ali mislite, da se bomo' zastonj trudili ? Takih bedakov / si poiščite drugje!” ^ Pri tem je tudi ostalo. Voz¬ niki hodijo še dandanes tiho mimo te hiše, krčmar pa spava mirno v mehki postelji, dokler ga je volja. Pogrebščina. Jurovič pride jpo pogrebu svoje žene k župniku ter pravi ves žalosten: “častiti gospod, pogreb bi rad plačal!” — Pri¬ jazno mu odgovori župnik: “Jurovič, vem, da vam je šlo zadnje čase trdo, zato vam ne bom nič računil!” — Jurovič: “Tedaj vam pa tisočkrat Bog plati!” Nato gre Jurovič k organi¬ stu: “Gospod organist, rad bi plačal pogreb za svojo ženo, ko¬ liko sem dolžan?” — Organist: “Saj veste, da vselej polovico tega, kar se plača gospodu žup¬ niku!” — Jurovič: “Tedaj vam pa petstokrat Bog plati!” Domač prepir. Mladi par se je prepiral in še prav zelo. “želim, da bi u- mrla,” je jokala. “Jaz tudi,” je vzdihoval. “Ne. ne, potem ne bi hotela umreti.” Strup za podgane. Deček pride v prodajalnico ter zahteva strupa za podgane. “Za koliko?” ga vpraša trgovec. “Gospod, natanko tega ne vem, pa kakih trideset jih je že!” odgovori deček prostodušno. Vsak po svoje. Kmet je ležal na smrtni po¬ stelji. Ko je čutil, da se mu bli¬ ža konec, je poklical sina in mu dejal: “Jaka, stopi, stopi po gospo¬ da, da.se ne bom pekel v peklu, ker sem prisleparil njivo pri ko zolcu!” Sin pa odgovori: “I kaj bi? Saj ne bo tako hudo! Nekoliko se boste pekli, nekoliko potrpe¬ li— njiva pa le . ostane pri hi- Pokora. Mlad ženin je prišel ravno od tbvanje po Evropi. Joseph Kisele\vski, ki je poljskega rodu, je pred štirimi leti zapustil farmo svojega očeta v Browerville, Minn. in prišel v New York, kjer se je učil kiparstva. Letos je dobil kot naj¬ boljši učenec prvo nagrado, ki mu plača enoletno učenje in po- Spominska plošča Sarhitektu Bertoamu izpovedi. Kar se spomni, da mu izpovednik ni naložil poko¬ re. Vrne se torej k duhovniku in reče: “Velečastni, pozabili ste mi naložiti pokoro .!” — “Ali mi niste rekli,” odgovori duhovnik, “da se mislite skoro oženiti?” Major novincu: “Znaš li pla¬ vati?” Novinec: “Da, gospod major!” Major: “Kje si se naučil?” Novinec: “V vodi, gospod ma¬ jor!” Korporal: “He, Cene, ti uma¬ zanec! Kakšna je tvoja puška? Blatna in umazana je kakor gnojne vile! Takoj mi pojdeš Grosvenor Goodhue mu je prinesla odlikovanje. k raportu!” ' Itertja. Ker se žena ni genila, Cene: “Prosim, gospod kor-‘je zavozil crez nekaj časa v nje poral, šele zdaj vidim, da sem v naglici vzel — vašo puško.” Ni se mu obneslo. Mož pride po polnoči iz krč¬ me domov. Da bi ne zdramil svoje ljube žene, se sleče in se¬ zuje že v kuhinji ter stopi ti¬ ho in oprezno v sobo. Zdi se mu, da žena spi. Zraven poste¬ lje je stal otroški voziček, v ka terem je navadno spaval haj- mlajši otrok. — Pametna mi¬ sel mu šine v glavo! Prime vo¬ ziček in ga začne voziti sem- no posteljo, da se je stresla. V tem hipu se žena zravna ter zavpije: “Ali noriš, pijanec pi¬ jani !” “No, no, le bolj pohlevna bo¬ di!” jeclja mož oblastno. “Ti spiš, jaz pa vozim že več kot pol ure otroka, da je prenehal vpiti in da si mogla spati!” “Kaj ? Otroka voziš, da ne bi vpil? Hinavec! Otrok leži vendar ves večer tu pri meni!” žena si mnogo bolj prizadeva osrečevati kot pa biti srečna. T* C T E FEATHERHEADS T-_S I & Š £'£ 2 :;vn A frriiMS vol! .. ¥oaiiwj3?:> ... d i t u um r.tj hy y M-***»'» NAS DS M StrfaS ■ -— -M BS- KAJENJE V STAREM VEKU Ali so kadili tudi v starih ča sih, To vprašanje se bo mar¬ sikomu čudno zdelo in vendar se mora nanj pritrditi. Naj¬ denih je bilo že mnogo pip iz železa, manj iz medi in ilovice iz La Tene dobe (100 pr. K.). Posebno taki predmeti iz rim¬ ske dobe so zelo slični današ¬ njim pipam. Najdene so bile izključno severno od Alp, veči¬ noma v Švici. Zato se lahko smatra, da niso kadili Rimlja¬ ni, temveč Kelti. Ako je bil kakor pravi švicarski razisko¬ valec B. Reber, najdenih v Ri¬ mu 50 takih pip, katere so vrg¬ li v Tibero kot brezpomembne predmete, tedaj moramo za ka¬ dilce smatrati v Rimu naselje¬ ne barbare (Kelte ali Trakijce), ali pa rimske legjonarje, ki so se vrnili iz Galije in prinesli s seboj navado kajenja. Iz tega si Jurko tudi razngamo, zakaj nam stari literarni viri prav nič ne poročajo o kajenju. Ven dar pa tudi ni ni kak zadosten dokaz, kajti o velikem razvoju steklarstva nam pričajo tudi same izkopine, ne poročajo pa nam o tem nikaki zapiski. Pri vsem tem pa je Kune zbral iz starih zapiskov podat¬ ke, da so barbari poznali kaje¬ nje kot omamljivo sredstvo. Ve činoma je bilo kajenje popolno ma priprosto, namreč, da so ka¬ dilci sedeli okoli ognja, v ka¬ terem so gorela kadilna zelišča, in so vdihavali dim. Med zeli¬ šči se pogosto imenuje konop¬ lja. Pri Grkih in Rimljanih je bilo vdihavanje dima kot zdra¬ vilo poznano. Tako omenja Dioskorides kadilni lonec in ka¬ dilno cey. Dim gorečega lapu¬ ha je bilo zdravilo proti kašlju, dim gnoja proti jetiki. V tem, da se je kadilni lonec zmanjšal do pipe, kakor tudi, v tem, da se je že v 18. stoletju porablja¬ lo kajenje v zdravilne svrhe, se vidi zveza med starim in mo dernim kajenjem. Ob času od¬ kritja Amerike so Indijanci ve¬ činoma kadili cigare. Od njih smo se tudi naučili kaditi. Az¬ teki so že davno prej, predno so jih podjarmili Španci, rabi¬ li pipe iz gline, ba * GORA SE JE ZRUŠILA Se«pHti del Chief mountain Wyos!ng se je ločil od ostale gore dolžini več milj ter se polagoma pomika navzdol v re¬ ko. G«ra bo zajezila reko in na stalo bo veliko jezero. Na sliki je videti goro in dolino z reko. KAKO NAJ SE IZNEBIMO MUH Najbolj uspešen način uniče¬ nja muh v celi soseščini je or¬ ganizirati in nadaljevati kam¬ panjo vseh stanovalcev in zdrav stvenih iMasti in organizacij je mooča popolna iztrebitev muh. S tem ni rečeno, da je prizadevanje in snaga poedinoa podrejene vrednosti, marveč le da bi trebalo smatrati iztrebi¬ tev muh kot vprašanje, kate¬ rega se je treba lotiti v njego¬ vi celoti. Najprej treba vničiti vsa ža¬ re jališča muh; brez tega kora¬ ka vse drugo nič ne pomaga. Ra¬ di tega mora prevladovati v ob¬ čini naj višji standard čistote; treba preprečiti nakopičevanje odpadkov in smeti iq skrbeti za pravilno odpravo istih, že ma li kupček smeti utegne služiti kot zarejališče neštevila mušnih ličnik; iz tega se razvidi velika važnost naj večje snage. Vse hišne smeti se morajo držati v posodah, v katere naj ne prodira ni zrak ni voda, o- premljenih s tesno zapirajSoči- mi se pokrivali, tako da ni mu¬ he ni druga gglazen nima pri¬ stopa do smeti. Nakopičeva- |nje smeti okolo hiše je odgo¬ vorno za zarejanje muh in tu- ( di javna smetišča utegnejo bi¬ ti dobrodošlo zarejališče. Ne- omrežena hiša in neobvarovano stranišče izven hiše ustvarjata nevarnost, ki ,ie nikaka družina ne bi smela prenašati. Mreže na oknih seveda ne držijo proč jvseh muh, ali petindevetdeset od sto izmed njih ne bo v sta¬ nu priti notor, in nevarnost bo za toliko manjša. Vsaka so¬ ba v hiši bi morala biti omre- jžena; ako ni mogoče omrežiti vseh sob — pa vsaj kuhinja in obednica naj bo opremljena z mrežami. V slučaju bolezni treba zlasti obvarovati spalnico, j kjer bolnik leži, posebno ako gre za kako nalezljivo bolezen. Na kmetih treba zlasti paziti na hlev in mlekarno. Muh ne -bi smelo biti v prodajalnicah, pekarnah in v drugih prosto¬ rih, kjer se hrana pripravlja. Kjerkoli je navada postaviti mreže na okna in vrata, naj služijo mreže ne le proti mu¬ ham, temveč ali tudi proti ko¬ marjem. Od snovi, ki so strupene za muhe, morda najbolj priporen je formalin. Naj se pomeša z štiridesetkrat večjo količino vo¬ de in pretoči v skledice, ki naj se pstavijo vse okolo sobe; i- stočasno odstranijo naj se vse |druge tekočine. Ako muhe te¬ kom nekoliko ur nimajo pristo- jpa do drugih tekočin, se bodo napojile na tej raztopini in crk¬ nejo. Treba varovati se mu¬ šnih strupov, zlasti onih, ki so sestavljeni od arsenika. Za¬ strupi j en j e otrok iz tega vira je prepogosto. Prilepljivi mušni papir poma ga tudi k uničenju muh, dasi j ni pravzaprav znak dobrega go- Ispodinjstva. Ubijanje muh z I batom ne zadostuje za odpravo Imuh. Navadno se pobijanje muh začne v poznejši sezoni, ko je že vse polno muh in more lov na muhe le neznatno zniža¬ ti njih število. Boljše bi bilo, ako se bi to storilo takoj v spo¬ mladi, ko je muh, iz katerih se bo rodilo še na milj one drugih, [razmeroma še malo. Ako br ljudje vporabljali takoj ob za¬ četku mušne sezone ves oni na¬ por proti muham, ki ga rabijo kasneje, in bi zlasti pazili na takojšnjo uničenje vse nesnage in smeti tekom vsega leta, vprašanje muh bi bilo že zdav- noj rešeno. REPORT of the condition of the ZAKRAJŠEK & ČESARK, Private Bankers, at the close of business on thfe 30-th day of June, 1925. RESOURCES Stock and Bond In vestments, viz: [Public Securities Loans and Dis- counts secured by other collateral Accounts receivable Due from approved depositories 8444.96 Due from foreign banks and bankeru 2123.84 Specie $ 8,470.02 900.00 343.76- 10,568.80- 71.32- Other currency au- thorized by the laws of the United States Foreign currency Other assets, viz: Furniture & fixture Total LIABILITIES Permanent Capital [Surplus Total 4,700.00 821.24 665.15 $26,540.31 $ 20 , 000 . 00 " 6,540.00 $26,540.31 m \ \ [ \ I i i f i j j j I j I \ \ i i f i i j i \ i r i i i )\ i i j j i j i i i [ i NAJNOVEJŠE SLOVENSKE GRAFOFONSKE PLOŠČE Število slovenskih grafofonskih plošč se je zopet po¬ množilo in sicer za naslednje najnovejše plošče: 24035- Radetzky-jeva koračnica. Igra velika godba. Pod dvojni orlom. Igra velika godba. 24036-Dunaj ostane Dunaj. Igrajo tri koncertina-harmon. Repasz-koračnica. Igrajo tri koncertina-harmonike. 24037- Špic-polka. Igra harmonika, banjo in kitara. Pok-šotiš. Igra harmonika, banjo in kitara. 24038- Clevelandska polka. Igra harmonika, banjo in kit. Na-marjance. Igra harm., banjo in kitara. 24039- Venček slovenskih pesmi. Pojeta sestri Milavec. Venček slovenskih pesmi. Pojeta sestri Milavec. 24040- Moj spominek. Pojeta Fr. švigel in Pr. Kogoj. Zagorski zvonovi. Pojeta Fr. švigel in Pr. Kogoj. 24041- Kukavice. Poje kvartet ge. A. švigel. Upanje. Pojeta ga. švigel in ga Petrovčič. 24042- Nebeški dnevi. Valček. 2 koncertin-harmoniki. Donavski valovi. Valček. Igrata dve koncert.-harm. 24043- Poljub polka. Svira vojaška godba. ženitvanjska polka. Svira vojaška godba. 24044- Kranjski valcar. Igra harm., banjo in kitara. Holc-haker marš. Igra harmonika, banjo in kitara. Druge jugoslovanske plošče. 23033- Himna S.H.S. Svira godba kraljeve garde. Šumadinka. Svira godba kraljeve garde. 23041- Makedonka. Svira godba kraljeve garde. Srbijanka. Svira godba kraljeve garde. 23521- Hrvatom. Poje m. zbor hrv. nar. gledal, v Zagrebu Doma kras. Poje m. zbor hrv. nar. gled. v £agrebu. 23513- Mila, mila lunica. Poje bariton« Večernja pesma. Poje moški glas. 23518- Bledi mjesec. Poje moški duet. Luna sije. Poje moški duet. 23532- Vesela mladost. Polka. Svira voj. godba v Zagrebu. Mila moja. Polka. Svira voj. godba v Zagrebu. Poleg teh imamo v zalogi nad 100 različnih slovenskih grafofonskih plošč. Naša zbirka je največja zaloga slov. plošč v Ameriki. Pišite po cenik. Pošljemo ga brezplačno. Cena posamezne plošče je 750. Poštnina za vsako plo¬ ščo je 100, pri naročilu od 5 ali več plošč je poštnina 50 od plošče, pri naročilu od 10 ali več plošč plačamo poštnino, JUGOSLAV AMERICAN CORP. (Prej Jos. Vogrič), 455 West 42-nd Street, — New York, N. Y. I l i t t i i i i I t i I i i i \ \ i s i i ž i i i I *> i r i c, I i i i i i i t i i t i I i sami. Stran 14 NAS D9X POT ČEZ TRAVNIK SLIKA IZ VASI ... A . Nadaljevanje Vaščani pa so se mu delo¬ ma škodoželjno muzali, deloma pa se mu očitno smejali. To ga je še bolj jezilo;. Nekega dne je pretakal gori v Koračkem vrhu sod jabolčni- nice, ki jo je hranil še od prej¬ šnjega leta. In pri tem si je je —bil je to sicer pravi čudež— — precej privoščil. Na poti do¬ mov pa se ji, eglasil pri sta¬ rem Jazbecu, onem mizarju tam gori koncem Koračkega vrha. Ta —gostoljuben mož —mu je ponudil domače slivovke. Strah se je ni branil. "Za želodec je —za želodec," je modroval ter krepko požiral. Slednjič pa je imel že precej pod kapo. Ko je proti večeru prišel do¬ mov, je ravno zapazil nekaj de¬ lavcev iti čez travnik. Takoj je hitel za njimi tja dol v travnik, rohneč nad nji¬ mi, češ, zdaj že raste otava, in mu jo pohodijo. In postavil se je na pot prav razkoračeno se je postavil. In vpil je, da ga je lehko slišala vsa ~vas: ” .In vendar mi tukaj ne bodete hodili! To je moj travnik, moje zemljišče.... Kaj če so oni mustofači drugače razsodili! Ali je to pravica! Oj ti prokleta pravica!.... Sleparji so vsi in goljufi in rokovnjači! In kakor razdražen petelin je cepetal in capljal tam po svo¬ ji pešpoti ter vpil dalje: "In če bi sam cesar rekel, da sme¬ te tod hoditi, pa nič ne poma¬ ga ! —Jaz pravim, da nihče ne sme —jaz pravim to, jaz, Ja¬ ka Strah.! In če se vsi me¬ stni škrici na glavo postavijo —jaz pa pravim: To je moj travnik, in v mojem travniku imam jaz pravico gospodariti in zapovedovati.. Jaka je sedel na trati pred kočico. Gledal je zdaj tja čez vas , zdaj tja gor v gorice, zdaj tja po travnikih. Tedaj pa so prišli po klancu sem dol zvrha štirje fantje.Bi¬ li so: Čiričev Martinek, Gas¬ paričev France, Hrovatov Pe¬ ter in Kranjčev Janez. Peli so — in sicer ne ravno posebno ubrano. In težko so hodili. To oboje je pač bilo ne¬ ovrgljiv dokaz, da so si privoš¬ čili malo preveč rujne kapljice. Ni bilo siccer prav in lepo to, ker so bilil res prava deca — —nobeden še ni imel dvajsete¬ ga leta za seboj. A kaj si ho¬ čete — sedanji svet baje hitre¬ je zori! — Jadrali so naravnost po peš¬ poti. Saj je bila najbližja! — Strah je planil pokonci. "Bog i bogme — te dečadi pa vendar ne pustim čez trav¬ nik!” je jezno sikal ter naglo hitel po pešpoti tja k potoku, ki je segal njegov travnik do njega. Na mostu se je ustavil ter junaško pričakoval fante, ki so bili oddaljeni le še kakih dvaj¬ set korakov. In kričal jim je naproti: ”Le idite doli čez ledino ali pa gori na mlin! —Tukaj ne bo nihče hodil!" Fantje so se zagrohotali. ter šli mirno proti njemu. A starec se je postavil sre¬ di mosta ter krilil kakor besen "Stopite z mosta, stric!" je prigovarjal Kranjčev Janez. ”Ne in ne! Idite gori nad mlin!“ "Stric — z mosta —sicer se boste kesali!" — je grozil Či¬ ričev Martinček, ki ga je brž izmed vseh imel največ nalože¬ nega. Ko se je Jaka drugega dne zbudil s precej težko glavo, se je hitro pomislil, da je prej¬ šnjega večera zmerjal gosposko In žal, prav žal mu je bilo tega. "še lehko kake sitnosti na¬ stanejo iz te neumnosti" — si je mislil, kakor bi imel že ne- kaklo temno slutnjo o prihod¬ njih dogodkih. A kmalu se je umiril — po¬ sebno še, ker ni nihče tega o- menjal ali pa mu grozil s tem. * * * Prihodnjo nedeljo je bil Ja¬ ka nekoliko mirnejši. Drugo nedeljo pa je že spet zmerjal in vpil po svoji stari navadi. No, nihče se ni več mnogo zmenil za njegov krik. Da ni nič opravil, to je v starcu še bolj podžigalo plamen jeze. Na večer je šlo. Solnce je že zahajalo Iza dalnje gpre. Strgani oblaki nad solncem so žareli v rdečačkastem svitu. ,Vinorodni hribi so metali dolge sence tja čez travnike, istota- ko gozdovi [ob znožju- hribov^ ”He — ti fante — ali hočeš groziti?.... Ti otroče — ti!" ”Ti prokleti Stariha!" je za¬ renčal Martinek. In pograbil je starca. ^ Kakor na povelje so ga zgra bili še oni trije.... In preden se je straec zave¬ dal, je plusknjil v potok. "Tako — se boste vsaj malo ohladili . “ In fantje so grohotaje odha¬ jali.— Starec pa se je ves moker in blaten skobacal iz potoka. A jeza se mu vendar še m ohladila. "Tožim vas — vi, prokleti smrkavci — tožim vas!" je kri čal za fanti. In otresal se je, da je voda curkoma tekla z njega.... * * * 'In res je spet vzel torbo.De¬ jal je vnjo čebule in nekaj čr¬ nega kruha —in šel je tožit!- Strah — nemila ti majka!— —to je bila nespamet, da si šel tožit! — Res fantje s dobili zasluženo plačilo. A pri razpravi so ova¬ dili Straha, da je preklinjal in zmerjal cesarsko gosposko in da je komisijo in sodnike ime¬ noval "sleparje in goljufe". In potipali so starca.. "Kaj — ?”je stokal ta ves preplašen in prepal —“kaj-jaz da bi cesarske gospode zmerjal in grdo govoril o njih.... ?-Nik- dar, dragi in vse časti vredni gospod !“ "Mir! — Tožba se tako glasi, in več prič je to potrdilo....Kaj lehko poveste v svoj zagovor?" "Kaj naj povem, preljubi go¬ spod sodnik — kaj drugo naj povem, kakor da sem nedolžen. In možak je nemirno presto¬ pa! z leve noge na desno in z desne na levo, kakor bi stal na žerjavici, zdaj je stopil korak naprej — a takoj je spet za korak odskočil. Obraz mu je ves gorel. Z ra- kami pa je krilil in maral po zraku, kakor bi hotel prepla¬ šiti in izgnati nadležne muhe, ki so brenčale po- sodni dvora¬ ni. Sodnik — postaren, resen mož — je ostal miren in hladno¬ krven. "Strah" — je posegel razvne¬ temu možiceljnu v gostobesed¬ ni ugovor — "ali prisežete, da niste zmerjali cesarske gospo¬ ske, da niste govorili o njej zaničljivo, da niste imenovali sodnije goljufne in /krivične ?- -Aii prisežete pri Vaši duši in Vašem zveličanju........?" — Strah je- pobesil roko ter ka¬ kor zid stal na enem mestu.... "Ali prisežete?" Strah je molčal. Obraz mu je obledel. Prsi so se mu hitro in nemirno dvigale. Hlastal je po zraku. Sodnik ga je vprašaje pogle¬ doval skozi velike, z zlatom ob¬ robljene naočnike. "Torej ne prisežete.?“ "Kaj Ijom prisezal ifi Boga žalil! Rajši trpim krivico...." In fes je moral trpeti — a da ne popolnoma nedolžen, je pač najbolje vedel sam! Prisodili so mu pet dni zapo¬ ra. "Jezus in Marija — še nik¬ dar nisem sedel v ječi" — je stokal nesrečni starec, ko je zaslišal obsodbo. Popolnoma o- nemogel se je sesedel na bliž¬ nji stol. In tukaj je javkal: "Joj — joj — kaj bode le Barbika počela brez mene — —Barbika!.... Ti sveti Bog in vsi svetniki.... !" Čez nekaj časa, ko se je ne¬ koliko natarnal ter s tem dal nekoliko duška svoji presene- čenosti in žalosti, je vstal, sto¬ pil k sodniku ter prosil z na¬ pol jokajočim glasom: "Prosim dragi in pravični gospod sod¬ nik, ali smem iti pravit Barbi- ki, da so me obsodili?" "Kakšni Barbiki?" "Barbika je moja žena —pro sim prav ponižno." Sodnik se je komaj vidno nasmehnil. "Le idite! —A da ne poza¬ bite spet priti, sicer bi Vas mo¬ rali goniti orožniki, če bi se branili . " O, saj naenkrat spet pridem če že res moram sedeti, pa bom takoj odslužil!" "Prav je!" Kakor pijan je taval Strah po veliki sodni sobi proti du- rim. In ko je stopal po kame- nitih stopnicah navzdol, proti izhodu, je parkrat postal, se prijel z obema rokama za vro¬ čo glavo ter zaječal: "Joj — —ta sramota. ta me spravi v grob.!“ Ko je tistega večera Barbka molzla, je jokala. Po raskavem licu so ji padale kakor lešnik debele solze — Bog ve, odkod jih je jemala.. In ko je curilo toplo mleko v veliki pisker, je vzdihovala: "To je pravica na svetu —-to je pravica! — O. ti sveta mati Ana — taka pravica! ...; Zaprli so ga — in zakaj? Zavoljo i travnika, ki sva si ga morala pridobiti s težkim denarjem.... O ti sveta Devica!" — Pri tem pa Barba ni opazila, da je že domolzla in da nič več ne teče. Pač pa je opazila to kravica — Dimka. In privzdignila je desno zad¬ njo nogo ter prav občutno po¬ tipala gospodinjo ob golo levi¬ co. "Hej, ti zlodej ti — glej jo no —še ta mi nagaja!" Barba 'je 'požrla solze ter vstala. In vzdignila je 'stolček, na katerem je sedela, ter ga ne ravno posebno nalahko bu¬ tnila Dimki ob rebra. Kravica je skočila v jstran- —Barba pa je stopila k sosedi Belki. In spet je venomer mr¬ mrala: "To je pravica, moj kri Žani odrešenik!.... To je pravi¬ ca — Bog se usmili!" Dimka pa je z velikimi oč¬ mi zbegano gledala za njo. Mor da si je mislila: "To je pravi¬ ca. to! —Pa kaka pravica! Da bi videli Straha, ko se je vračal iz ječe! Nikogar ni pogledal, ko je šel po vasi. Klobuk je imel po tisnjen čez čelo globoko dol v oči. Glava mu je popolnoma zlezla na suhe prsi. Roke pa je stiskal v žepe. Stopal je hitro. Ali se je pač hotel skriti radovednim in de¬ loma škodoželjnim sosedom, ali pa je že tako hrepenel po do¬ mu? — Bog ve! — Od tedaj pa je hodil ves po¬ trt okrog hiše. Klavrno in ža¬ lostno je pogledoval tja dol na travnik. Vpil ni več, ako je koga videl iti po pešpoti. In tudi čez pravico in gos¬ posko ni več zmerjal. Le ko je bil kje na samem in je vedel, da ga nihče ne sli¬ ši razen nebes, je mrmral: "Ho — ali je to pravica....? Kaka pravica....! Moj Bog — —kakor tatu ali razbojnika so me zaprli....! In ta sramota— ta sramota!" ^ (Dalnje prihodnjič)/ Jr ^ MAŠ D0®2 Stran 1| — Vesti iz starega kraja .Neurje na Gorenjskem. - 18. junija 1925. je zadela dolino Žiri — Škofja Loka, Žiri — Rov te huda vremenska katastrofa. Cela povodenj, kakor je ugotov¬ ljeno po poročilih, je porušila nad 18 mostov, več poslopij, po¬ drla elektrarno na Fužinah in uničila njive, travnike in vrto¬ ve. Škoda je ogromna. Pre¬ bivalci teh krajev so potrebni nujne pomoči. Velika nemili ta je divjala v nedeljo 14. junija popoldne nad Mariborom, njegovo okolico in po ptujskem polju. Padala je tudi toča, vendar ne prehudo. Hudo neurje na Rakitni. - V pondeljek popoldne 15. junija, so se nad Rakitno pripodili stra šni oblaki, iz katerih se je usul silen dež, pomešan z debelo to¬ čo. Okrog pol 4. ure popoldne je naenkrat treščilo v zvonik, čigar streho je preklalo na dvo¬ je. V trenutku strele so se . mudili v cerkvi domači župnik, organist in njegova žena; or¬ gan 'stova sestra pa je pod stol¬ pom zvonila proti hudi uri. K sreči se ljudem ni nič posebne¬ ga zgodilo. Pač pa je bil po¬ gled na zvonik in cerkveno stre ho strašen. Strela, ki je prekla¬ la zvonik na dvoje, je dele le¬ sene strehe raznesla na vse stra ni, in pri tem poškodovala stre¬ ho in zid cerkve na več krajih in ubila nebroj opeke. En del strehe je priletel tudi v bližnjo mrtvašnico, kjer je podrl rob strehe. Stolp se ni vžgal, naj¬ brž zato ne, ker je dež padal kakor iz škafa. Najbrž se je utrgal oblak, ker v kratkem ča¬ su je vse stalo pod vodo. Tu¬ di toča je mnogo škode naredi¬ la, zlasti pa naliv, ki je odnašal dele njiv. Pred dvema leto¬ ma prav iob tem času je tudi toča pobila vse pridelke. Vkljub večkratni prošnji ni Rakitna dobila niti pare podpore. Upa¬ mo, da se ji bo vsaj zdaj naklo¬ nila kaka večja državna pod¬ pora. Strela. — V okolici Drenove¬ ga griča je divjala pred par dne vi kratka, močna nevihta. Med nevihto je udarila strela v hi¬ šo posestnika in kovača Popita na Lesnem brdu. Strela je u- bila 23. letno domača hčer, ki je bila v kuhinji, očeta pa je oma¬ mila do nezavesti. Veletat, se lahko imenuje Va¬ lentin Iglič, rojen 1. 1899. v Pro lebu pri Leobenu. Dne 16. j li¬ na je ob 8. uri zvečer splezal v stanovanje g. primarija dr. Wa tzki in je hotel tam začeti izvr¬ ševati svoje namene. Splašilo ga je pa zvonenje, da je skočil skozi okno na vrt in tam zapro¬ sil za milodar g. primarija. A- retiran je bil nato v kavarni “Central’', ko je pri poštnem u- radniku Štiglicu pokradel veli¬ ke vrednosti. Smrt vsled opeklin. Pri pose¬ stniku Kralju v Novi vasi pri Radovlijci se je vnela ob šte¬ dilniku dveletnemu otroku, ki se je igral s pepelom pod vrat¬ ci štedilnika, obleka. Otroka, ki je bil v kuhinji sam brez nadzorstva, so našli starši vse¬ ga opečenega v nezavesti. Vsa¬ ka pomoč je bila izključena, o- trok je čez pol ure umrl. . .Prijet tat. Pred kartkim je bi lo vlomljeno v Poljčanah v za¬ prto stanovanje posestnika Flor jana in ukradenih 10.000 Din. Vlomilca so delj časa zaman i- skali, končno pa se je le vjel in sicer ravno ko si je kupoval no¬ ve čevlje in obleko. Hotel se je namreč opremiti za beg preko meje. Ugotovili so, da je to ne ki Karl Arbajter, ki je znan tat in vlomilec in ima več gre¬ hov na vesti. Trije požari. Dne 8. junija zvečer je začelo goreti pri “Mi¬ kužu” v Bevčah v Šmartnem pri Šaleku. Zgorel je marof in ve¬ liko krme in vse gospodarsko orodje ter stroji. Rešili so ži¬ vino. Sumi se, da je zažgala hudobna roka. škoda znaša nad 100.000 dinarjev in je ve¬ činoma krita z zavarovalnino. — Kmalu po polnoči 9. junija pa je začel goreti kurnik na po¬ sestvu grofice Herbersteinove. Zgorelo je tudi okoli 480 piš¬ čancev. Prizadevanju velenj¬ ske požarne brambe se je zahva liti, da se požar tu in v Bevčah ni razširil na sosednja poslop¬ ja. Kako je nastal požar se ne ve, najbrže je bilo zažgano. Ško da znaša okoli 40.000 dinarjev in je deloma krita z zavaroval¬ nino. — Ob 2 zjutraj dne 18. junija pa je med strašno nevih to udarila strela v gospodarsko poslopje Gradišnika v šentjan- ški župniji in mu ga upepelila. Zavarovan je bil le za par ti¬ soč kron. Produkcija svinčene rude v mesecu aprilu 1925 v Sloveniji. V mesecu aprilu 1925. se je nakopalo v Mežici in Litiji 1085 ton svinčene rude (v marcu 1925 pa 1284 ton) ; od tega v Mežici 1065 ton, v Litiji pa 20 ton (v marcu 1925 Mežica 1262 ton, Litija 22 ton). Pri kopanju je bilo zaposlenih 1298 delavcev (v marcu 1925 1298) ; od teh v Mežici 1261, v Litiji 37 .(v marcu 1925 Mežica 1272, Liti¬ ja 26). Produkcija svinca v mesecu aprilu 1925. — V mesecu apri¬ lu 1925 je natopila topilnica v Litiji 15 ton svinca (v marcu 1925 340 ton). Pri litijski topil¬ nici je bilo zapjoslenih 44 de¬ lavcev (v marcu 1925 109 de¬ lavcev). Produkcija topilnice v žerjavu je bila v aprilu 815 ton (v marcu 1925 844 ton). Delavcev je bilo v žerjavi za¬ poslenih 238 (v marcu 254 de¬ lavcev) . Produkcija cinka v mesecu a- prilu 1925. — V mesecu aprilu 1925 je znašala produkcija cin¬ ka v cinkarnui v Celju 180 ton (v marcu 1925 pa 254 ton.) V topilnici sta bila zaposlena 202 delavca (v marcu 1925 pa 203). Avtomobilna zveza Kočevje— -o- Nadaljevanje s druge strani Barberton, O. — Poročil se je Frank Jevnikar z Frances Su- hadolnikovo. Drugi par pa je bil August Maurer in Josephine Troha. Tretji par pa Anton Ger bee in angleško dekle. — Tudi mladega naraščaja so dobili ne¬ kateri rojaki; tako so dobili pri družini Smole sinčka Lojzeta, pri Kalčiču punčko in pri Jako¬ bu župecu fantka. Najboljše pri tem pa je še, da so vsi zdravi. Mihvaukee, — West Allis, Wis. Ker se je toliko že storilo po slovenskih naselbinah širom A- merike glede narodnega dela in pa v prid slovenskemu narodu sploh, raditega so se društva, spadajoča pod okrilje K.S.K.J. v Mihvaukee in West Allis zdru žila, da tudi začno nekaj in če Bog da tudi započeto končajo, in to je kar pred vsem potrebu¬ jemo — SLOVENSKO POKO¬ PALIŠČE. Vsakemu je znano, da koli¬ kor se želimo zbirati v življenju tako tudi marsikdo, skoro da večina, želi, da bi po smrti bil pokopan med svojci. Za nasel¬ bino kot je Milwaukee-West Al¬ lis, bi to bilo velikega pomena tudi politično, kajti Slovenci bi imeli še nekaj več ugleda in u- pliva kot pa do sedaj. Ker je ideja dobra in upanje trdno, raditega se je na seji Združenih društev sklenilo, da se v ta namen priredi piknik, katerega dobiček naj bi bil ne¬ kakšen začetek ali plod iz kate¬ rega naj bi zrasel sad. Tozadevni piknik se bo vršil v nedeljo dne 26. julija v že splošno znanem Sam Sluga par¬ ku — “Whisky Corner” — (Cor' her Beloit cesta in Woodla-wn Avenue). Ker je za vse naj¬ boljše poskrbljeno se prične pik nik takoj po kosilu. Različna “Hvala za svarilo,” pravi he¬ ter ples, kajti dvorana je velika rač.in naglo odide. ter ples, a j ti dvorana je velika in izvrstna. Pekel se bo na ra¬ žnju — že veste kdo, in pa po dobrem lunchu bo pa tudi do¬ bra kaplja za poplakniti. Z iz¬ vrstno godbo je poskrbljeno, in Vi pa poskrbite za srbeče pete. Da se prepričate, da je akcija za splošno, vam bo dokaz močan pevski zbor združenih društev pod vodstvom splošno znanega organista brata Johna Kovači¬ ča, kar je že samo na sebi do¬ kaz, da bo O. K. Rojaki in rojakinje, bratje in sestre, pomnite, da se piknik vrši v vsakem vremenu, naj bo lepo ali kislo, če tudi mokro, kajti dvorana je dovolj prostor na in za gašenje suše tudi po¬ skrbljeno raditega se vabite in ste prošeni se posebej, da pik¬ nik posetite. če bo vreme naga¬ jalo, spomnite se na vesele o- braze ter smo prepričani, da bo zmagalo nad vremenom. Ker, kot že omenjeno, se vrši piknik za skupno korist, glejte, da ne bo nikogar izmed Vas, in Vaših prijateljev, da ne bi bil navzoč. Vstopnina v park prosta. Kažipot: Iz Mihvaukee: Vze¬ mite karo z napisom “Wood- lawn”, ki vozi po Reed Street in Greenfield Avenue. Izstopite na koncu proge, kjer vas bodo čakali avto ji, da Vas pčfpeljejo na pikniški prostor. Za West Allis: Idite peš do 51 Avenue in Burnharn Street ter vzemite karo gori označeno. Za avtomo¬ biliste: vzemite National Ave, do Woodlawn, zavijte na levo in po kratki vožnji boste pri nas, ali pa vzemite direktno Beloit cesto. Za obilno udeležbo se pripo¬ roča PRIPRAVLJALNI ODBOR Združenih Društev KSKJ. Gospodar je dal beraču milo¬ ščine, nato pa mu pravi: ”Pri sosedu rabijo delavca za na po¬ lje.” V : i šek popolnosti v prekmorski službi Kakor vedno nudi tudi sedaj Francoska linija Slove« eem najkrajšo pot in najboljšo službo za potovanje v domo. vino. Njeni parniki redno plovejo med New Yorkom in Havre Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v prostornih kabi¬ nah z dvema, štirimi ali šestimi posteljami. Tekoča voda v vseh kabinah. III. RAZRED MED NEW YORKOM IN HAVRE STARE; na PARIS-u $100.—, na LA FRANCE $96.—, as, ostalih parnikih $90.—. ŽELEZNICA V EVROPI STANE: Od Havre do Pariza $2.75, od Pariza do Ljubljane pa $11 Za vsa druga pojasnila se obrnite na SrnifihUne COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE 19 State Street, New York, N. Y. ali pa pri njenih pooblaščenih zastopnikih. tjtran 'i.6 NAS DOM VOJNE NEVESTE NIMAJO SREČE Pariz, Francija. -Tukajšnji listi prinašajo razburljiva poro čila in komentarje o nezvestih Amerikancih, ki poročujejo Francoska dekleta, potem pa jih zapustijo. Tekom zadnjih mesecev se je pojavilo kakih 30 žen, katere so njih ameri¬ ški možje zapustili. Način, ka¬ ko se nekdanji ameriški vojaki rešijo svojih žen, je zelo pri- prost. Potem ko je Francozinja prebivala nekaj let v Ameriki, se je pbloti domotožje in ko jo mož vpraša, ako hotela obiska¬ ti svojo domovino, je seveda vsaka vesela. Ako je kaj otrok, jih mati vzame s seboj, mož pa ji obljubi, da ji bo poslal denar za povratek, kadar se bo hotela vrniti, žena piše več pi¬ sem, na katera ne dobi odgovo¬ ra in slednjič spozna, da je mož več ne mara nazaj in da se je je na ta način hotel iz¬ nebiti. Kot pravija francoski listi, je marsikateri ameriški mož vložil tožbo za ločitev za¬ kona, češ, da ga je žena zapu¬ stila. Na ta način dobi ločitev, ne da bi žena v Franciji o tem kaj vedela. Kot izgleda, so se vojne poroke v zelo malo slu¬ čajih razvile v srečne zakone. VLADNE TELEGRAFISTINJE /KONFERENCA ZARADI KI¬ TAJSKE Na sliki so Mary Smith, Helen Murphy in Flora Carter, ki prejemajo vse uradne brzojavke za predsednika Coolidgea v po¬ letni Beli hiši v Lynn, Mass., kjer se nahaja predsednik na po¬ čitnicah. VODA VSLED POTRESA. RUSKA NAROČILA V AN CLIJI / London, Anglija, -Sovjetski poslanik Rakovsky, ki se je ravnokar vrnil iz Moskve v London, je prinesel s seboj na¬ ročil za ■ ) prleške tvrdke \a o- koli 20 mi tjono v funtpv šter- lingov (nad 80 miljonov dolar¬ jev). Tretine naročil zavzemajo poljedelski in industrijski stro¬ ji, ostalo pa odpade na sirovi- ne. SVARILO PODGAN Wilkesbarre, Pa. -Ko sta bi¬ la Anton Kopuiski in njegov sin zaposlena pri postavljanju stebra v Empire Mine, sta opa¬ zila, da se dve podgani nekam čudno vedete in sta najbrže skušali pobegniti iz rova. De¬ lavcema se je stvar zdela ču¬ dna in sta naglo zbežala iz ja¬ me. Komaj pa sta bila nekaj korakov oddaljena, se je strop z velikim ropotom zrušil. Santa Barbara, Cal. -Na več krajih okoli Santa Barbare so se pokazale velike množine vo¬ de. Vse reke in potoki imajo mnogo več vode kot pred po¬ tresom. Geologi zatrjujejo, da je potres odprl pot podzem¬ skim rekam, ki so se doslej pod zemljo zlivale v morje. Ako bo ta množina vode ostala, bo Santa Barbara imela več do¬ bička, kot pa je imela škode vsled potresa. -o- CAILLAUN JE IZVOLJEN V SENAT za. Vsled splošne amnestij e lan skega leta je bil tudi Caillaux pomiloščen, da se je smel vrni¬ ti v Pariz in kmalu nato ga je ministerski predsednik Painle- ve imenoval za finančnega mi¬ nistra. ČUDNI POJAV NA JEZERU La Mans, Francija. -Finan¬ čni minister Joseph Caillaaux je bil pri prvih volitvah z 641 izmed 870 izvoljen v francoski senat, Senator Gigon je resi- gniral v prilog Caillauxa, da je ta mogel obdržati mesto finan¬ čnega ministra. Leta 1914 je njegova sopro¬ ga vstrelila urednika lista Fi- garo Gastona Calmette, ker je v svojih uvodnih člankih napa dal njenega moža, ki je vsled napadov odstopil kot finančni minister, žena je bila od porote oproščena, toda Caillaux je bil obdolžen trgovine z Nemci te¬ kom vojne in vsled veleizdaje obsojen na izgnanstvo iz Pari¬ Chicago, 111. -Sto tisoč kopal¬ cem ob 25 milj dolgem obrežju Mičiganskega jezera se je 12. julija nudil nenavaden prizor. Voda jezera se je pomaknila za 100 čevljev nazaj. Oblasti so svarile kopalce, da se naj ne oddaljijo predaleč od navadne¬ ga brega. Nek mož je utonil, ker je šel predaleč od brega in ga je močni tok zopet narašču- joče vode potegnil za seboj. Ta¬ ko vpadanje vod se je opazova¬ lo tudi prejšnja leta, toda nik¬ dar v taki množini. ODSTOP JUGOSLOVANSKE GA FINANČN. MNINISTRA Belgrad, Srbija. -Finančni mi¬ nister Lukinič je podal ostav¬ ko, potem ko ga je opozicija napadla, ker je posestva kneza Thurn in Taxis, ki se cenijo na eno miljardo dinarjev ( 17 in pol milj ona dolarjev) oprostil sekvestra. Svampscott, Mass. -Po kon¬ ferenci med predsednikom Coo lidgejem in državnim tajm- kom Kelloggom je državni taj¬ nik podal naslednjo izjavo: ”S predsednikom sem se po¬ svetoval glede položaja na Ki¬ tajskem, glede vprašanja zu¬ nanjega dolga in o drugih za¬ devah. Posvetovanje glede Kitajske se je tikala politike, katero bo treba zavzeti. Glavni steber te politike, kar se tiče Združenih držav je vestno vpoštevanje ob veznosti do Kitajske, ki so bi¬ le sklenjene na washingtonski konferenci ter zahteva, da Ki¬ tajska napravi potrebne kora¬ ke za varnost tujcev in da iz¬ polni svoje obveznosti, katere zahteva pogodba.". V prihodnjih treh mesecih bo vlada Združenih držav skli¬ cala mednarodno konferenco, ki se bo vršila na Kitajskem in se je bo vdeležilo 9 držav, ki so podpisale pogodbo washing- tonske konference. Te države so: Združene države, Anglija, Japonska, Italija, Kitajska, Ho- lanska, Portugalska in Belgija. Državnik tajnik je mnenja, da nobena teh držav ne bo od¬ klonila svoje vdeležbe. Po kon¬ ferenci s predsednikom se je takoj odpeljal v Washington, da pripravi vse potrebno za sklicanje konference. KITAJSKA VSTAJA EGIPTOVSKI POSLANIK NAJDEN DOSTOJEVSKIJEV ROKOPIS Praga, češka. -Poroča se, da je bila na Kavkazu najdena ve¬ lika zbirka Dostojevskijevih ro¬ kopisov. Med njimi je tudi dvo¬ je do sedaj še neobjavlenjih del. Zatrjuje se, da je pisatelj sam spravil ; svoj rokopis v bla gajnah v Petrogradu in Mosk¬ vi. Ko je umrl je njegova vdo¬ va vzela s seboj ključ na Kav¬ kaz, toda .je umrla, ne da bi komu omenila rokopise. Pred kratkim so bili najdeni v ne¬ kem skladišču, kamor jih je prinesel v stari skrinji . nek mož, ki je najbrže nepoznan Dostojevskijevi družini. poslanik Mahmud a gorenji sliki. novi egiptovski in njegva žena, katera je videti Kanton, Kitajska. -Angleški konzul je pozval vse tuje žene in otroke, da naj odpotujejo v Hong -Kong.. Konzul pravi, da je nevarnost, da bedo Kitajci napadli tuje koncesije v šami- nu. Tuje koncesije so ograjene z bodečo žico in s tujih bojnih ladij je bilo izkrcanih dovolj mornarjev, ki se morejo posta¬ viti proti vsakemu kitajskemu napadu. Pomorski promet med Kantonom in Hong -Kongom je vstavljen, ker so kitajski mor¬ narji zastavkali. Hong -Kong, Kitajska -Nek angleški poročevalec izjavlja, da je bila odkrita zarota, ki si je nadela nalogo polastiti se tujske naselbine v Kantonu in Hong - Kongu. INFLUENCA V ALASKI Juneau, Alaska. -Epidemija cev zbolelo, in jih je mnogo tu¬ di. umrlo, se je pojavila zopet influence, slična epidemiji leta 1919, ko je na tisoče Indijan- med Indijanci v ribiških vaseh v Bristol zalivu. KUGA V RUSIJI Moskva, Rusija. -Odkar je pretekli mesec v jugozapadni Rusiji izbruhnila bubonska ku¬ ga, je bilo naznanjenih. 43 sjnr tnih slučajev te bolezni. Priza¬ detih je 18 okrajev ob dolen- jem delu Volge.