Ž o 1 n e. (Konferenčna razprava: stvarna obravnava s pripravo za spisje.) (Konec.) " ajložja naloga bi bila, ako napišemo vprašanja, katere smo stavili pri opisu. Držirao se lahko istega reda. Kaj je črna žolna? Kakšne barve je? Kakšna je glava? Kljun? Jezik? Kak je trup? Rep? Nogi? Koliko prstov ima na nogi? Kako ima obrnjene? Kje gnezdi? S čim se hrani? Ker je ta red dogovorjen, lahko napišejo brez vprašanj. V nižjih oddelkih dati moreš to nalogo le po vprašanjih. Ako si dobroj razložil, odgovore oziroraa ponove na ta vprašanja le nekaj slabejih učencev. V sredo ima urnik 1 uro za spisje. Tu dobe nalogo: Opišite žolno po teh vprašanjih! Opišite žolno. Učenci 4. oddelka, (referent je učitelj na dvorazrednici), pisati morejo že težje naloge, katero smo v torek pripravili. Otroci ne pišejo vseh teh nalog, ampak le jedno ali drugo. Ker so se morali otroci po našem sestavljenem podrobnem učnem načrtu že seznaniti o sesalcih, kolikor smo jih sprejeli, o zadnjem reprezentantu ptic smo sedaj govorili, nastane naloga: Opišite ptice! Primerjajte žolne s plavaricami! ujedami itd. Za vzgled pa vzaraem: Primerjajte sesalce s ptiči! (Glej Uc. Tov. št. 7. 1891: L. Letnar : Podrobni ueni načrt.) Naloga razpade v dva odstavka. V prvem govorirno o podobnosti, v drugem o razliki. Začnem tako: Kaj daje trdoto telesu sesalcev? Kaj pticam ? Vse kosti jedne živali imenujemo kostnik. Tu so si sesalci in ptice podobne. Rečemo: Sesalci in ptice imajo trd kostnikPonovi N.! Da si bodete ložje zapomnili' zapišem na tablo: ,,Kostnik". Kdo mi zna povedati, v čem so si še podobni ? Ako ne, jih napeljem: Kako kri imajo sesalci? Ptiči? S čim dihajo sesalci, ptiči? Tako iščemo dalje, na tabli pa vidimo zapisano: Kostnik, kri, pluča — hrana — bivanje — korist, škoda; pokriti — gobec, kljun — oei — zunanji udje — gibanje — raladiči — po zimi. To je nastalo iz nastopnih stavkov: Sesalci in ptice imajo trd kostnik, rdečo in toplo kri ter dihajo s pluči. Nekateri sesalci in ptiči se hranijo z mesom drugih živalij, nekateri pa uživajo rastline. Sesalci in ptiči se nahajajo pri domu, na polji, v gozdu in v vodi. Veliko sesalcev in ptičev je koristnih, nekaj pa tudi škodljivih. Sesalci so pokriti z dlako, ptiči pa s perjem. Sesalci imajo gobec z zobmi, ptiči pa rožen kljun. Sesalci iniajo oči naprej obrnjene, ptiči pa na obe strani. Prvi imajo štiri noge, drugi le dve, namesto prvih imajo peruti. Ptiči letajo po zraku, sesalci pa ne. Sesalci skote žive mladiče, katere doje z mlekom; ptiči pa iz jajec izvale mladiče. Nekateri sesalci prespe zimo, nekateri ptiči se pa preselijo v gorkeje kraje. To nalogo po potrebi lahko razširiš ali pa skrčiš. Vender dozdeva se mi, da je v ljudski šoli ne bodemo širili, temvec raje skrajšali. Ko znajo otroci to povedati, za kar bode komaj pol ure zadostovalo, pogovoriti se mora še nekoliko o stavkih. To mi je mogoee v sredo, ko imam pol ure slovnico. Tu ponovimo le, kar smo se že učili. Kako storim to, pokazaM hočem pri nastopni nalogi. Omenil sem že, da nikakor ne pišejo otroci vseh teh nalog, temveč le jedno izmed njih. Pokazati hočem še, kaj in koliko si mislim jaz o ,,prosti nalogi". Prosta naloga ljudske šole ni nikoli proizvajanje (produkcija) temuč le ponovljenje (reprodukcija). Vzel bi tako: Prva dva odstavka iz ,,Žolne" so memorirali. Pol ure jezikovnega uka porabim za izpraševanje. To bi bilo teden ali več pozneje. Zraven porabil bi pol ure slovnice za spoznavo stavkov. Beri prvi stavek N.! Kakšen je ta stavek? Iz koliko stavkov je zložen? Odgovor bode najbrže: ,,iz sedem". Kateri je prvi stavek? Odgovor (znabiti) ,V gozdu". Pomenita li kaj te dve besedi ? Kaj moraš pridjati, da bode pomen? Vidirao, da je prvi stavek raztrgan. Je li ta stavek (1.) tudi zložen, skrčen? Zakaj je pa vejica? (Zato, da ločimo drugi stavek.) Beri rni drugi stavek N.! Tretji, četrti! Ti trije so si sorodni, ker vsak govori o deblu, zato zaznamvam (3. 4.) z nekoliko tanjšimi črtarni. Beri peti stavek, N.! Zakaj je pa tu spredaj podpičje? Radi dolgosti zloženega stavka. Beri šesti stavek! Zakaj je pa tu pred ,,in" vejica? Tudi radi dolgosti zloženega stavka. S katerimi vezniki so vezani drugi, peti in šesti stavek s prvim? (Kje.) Kaj so zadnje besede? Del prvega stavka. Tako gremo stavek za stavkom, na tabli nastane naslednja slika: |, |, j, |; |, |. |, |; | |. (Prvi odstavek.) II 1,1, -I 1,1- 1,1; 1,1- I (Drugi odstavek.) Tako preidemo vse stavke, ne zmenimo se niti za glavne niti za odvisne stavke, ne belimo si glave niti s priredji, niti s podredji. Tega jaz svojih otrok ne učira. Poznajo le toliko stavke, da znajo rabiti vsaj nekoliko ločila. Nekaterniki priuče pa svoje otroke v tem na ločila, da se nauče dotične (bolj navadne veznike, pred kate- rimi se stavi ločilo. Tudi ti so s svojim trudom zadovoljni. Po tem naortu ponove slabejši učenci vso tvarino, kar navadno prav dobro store V spisni uri jim rečem : ,.Napisite prva odstavka iz ,Žolne' na pamet"! Na tak način pripravim jedno ali drugo nalogo Za sredo jo vselej prost četrtek. Naša naloga"je spisana, dobro ali slabo, kakor se časi že samo od sobe načini. Treba jo je popraviti. No, to je delo za prost četrtek. Navzlic prostemu četrtku vzamem rdečo tinto in pero ter se vglobim v delo. Med delom se ne moreš z nikomur pogovarjati, recimo, delo je končano. Po glavi ti kar mrgoli samih napak: manjkanje ločil, strešic,' pik nad črko, napačno pisane besede, celi stavki brez vsake zveze, da celo kraj in dan ne zapiše pravilno, kaj še, ko slednjič zapaziš, da se niti prav ni podpisal pod nalogo. Da se znebiš nekoliko teli neusmiljenih duhov, zapišeš si jili na popir, da se jih laže otreseš in iz spomina spustiš, kajti v soboto moraš se jih spomniti. Takrat imaino pol ure pravopisje, treba bode plačulo deliti. Napake, katere ima več nalog, povftš skupno, posamniku le takrat, oineniš, ako ga moreš izvanredno pohvaliti ali pokarati. Jaz pregledam površno še jedenkrat naloge, težje besede pravilno zapišemo na tablo in ako čas pripušča razdelim zvezke, na kar precej popravijo, ako pa ne, počakam do druge priložnosti, Kdor je pisal ,kz," piše še jedenkrat, a to po šoli. Da vidijo napake rabim taka znamenja: / = ako manjka ločila, pike na i, j, strešice. / = ako nianjka besede.  = (podčrtain) ako je beseda na- pačno zapisana. _„, =_ ako je beseda napačno izbrana. prečrtam = ako ,,ni za noben konec". Zanikarno nalogo prečrtam, ter jo niti ne pregledam. S tem je moja naloga skončana. Vas pa prosim, ne prištejte jo zanikarnim ter jo popravite. Jauko Toinan.