feriga m zavarovanje mlrn. Težfco je zavarovati mir zoper napade nanj. Zveza narodov v Ženevi je dobila od svojega idejnega ustanovitelja, rajnega predsednika ameriških. Zedinjenih. držav Wilsona nalogo, da zavaruje brarn miru v Evropi z močno verigo. Veriga, iki jo je doslej zm-ogla Zveza narodov, je preslaba, da bi vzdržala premočen naval na liram miru. Položaj je tem nevarnejši, iker sam hram ni bil zgrajen na dovolj močnib temeljih. Vedno močnejša vstaja bojazen, da bi moglo rastoče oboroževanje Evrope dovesti do eksplozije, vsled katere bi hram miru zletel v zrak. Rastoče oboroževanje Nemčije in vpeljava splošne vojaške obveznosti v tej državi dne 16. marca t. 1. je to bojazen stopnjevalo. Evropski državniki in diplomati bi radi oskrbeli za obrambo miru močnejšo verigo. Tvorile naj bi jo feot jekleni členi pakti = pogodbe med posameznimi državami za zasiguranje varnosti in preprečitev vojne. Med najjačje člene te verige naj bi spadala takozvana vzhodna pogodba, to je pogodba, ki naj bi preprečila vsaik vojaški napad v vzhodnem delu Evrope, fcjer ogroža mir osobito nemška razširjcvalnost in osvajalnost. Rusija in Francija bi naj bila najmočnejša člena ,v verigi vzhodne pogodbe. Ko je bila končana ikonferenca v Stresi med Francijo, Anglijo ln Italijo, in zasedanje Zveze narodov v Ženevi, iki je s posebno resolucijo obsodila čin Nemčije z dne 16. marca (oboroževanje, splošno vojaško obvezo), je Rusija smatrala, da je ta resolucija preslabo orožje zoper ogroževanje miru od strani Nemčije, da je torej prišel čas za sklenitev vojaške pogodbe med Francijo in Rusijo. Tako naglo pa to ni šlo, ker so v Franciji nastali nekateri pomisleki pravnega značaja. Po ruskem mišljenju naj bi začela medsebojna pogodba takoj delovati, _:o bi ena iz sopogodbenic bila napadena, po francosikem mišljenju pa šele takrat, fco bi napadalca ugotc ,ila Zveza narodov, k se mora po svojih pravilih v takem slučaju sestati na izredno sejo. Rusij se je prilagodila francosJkemu mišljenju. Stara težava pri vsaki pogodbi, ki se sklepa med Rusijo in Francijo, pa je vračanje dolgov caristične Rusije. Ko je bil angleški minister Eden nedavno v Mosikvi, je baje dobil zagotovllo, da bo sovjetska vlada izplačala tekom 10 let deseti del ruskega dolga Angliji in sicer računanega brez obresti. Nekaj sličnega pričaJkuje tudi Francija, kateri Rusija dolguje 22 milijard frankov (250 milijard dinarjev današnje vrednosti). Ko bodo vse težave premostene, bo rusko-francoska pogodba podpisana. Jako močan člen v verigi za zavarovanje miru tudi tvori Mala antanta (Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumunija), iki je zainteresirana ne samo na vzhodni pogodbi, marveč še posebno na podonavski pogodbi, ki naj uredi razmere v Podonavju, kjer ogroža mir madžarski revizionizem (težnja po spremembi miix,vnih pogodb) in apetit velike Nemčije po mali Avstriji. Velesile so včasih poskušale I lo antanto potisniti ob stran in samovlastno rešiti pereča vprašanja evropske politike. Pred dvem& letoma je takšen poskus dovedel do tega, da so se države Male antante strnile v tesnejšo zvezo ter ustvarile stalni svet kot najvišji akcijski odbor. Ker se je tak poskus nedavnb ponovil v drugi obliki, je medsebojna zveza postala še tesnejša, tako tesna, da more dotični zunanji minister ki je predsednik stalnega sveta držav Male antante, podpisati veljavne pogodbe z drugimi državami v imenu vsake izmed treh držav Male antante Tako je pred nekaj dnevi podpisal zunanji minister Rumunije Titulescu kot predsednik stalnega sveta pogodbo, ki jo je sklenila Čehoslovaška z Argentino v Južni Ameriki. Ob tej nezlomljivi slogi se bodo zlomile vse nakane tistih ki bi od razdora imeli dobiček. Čim več soodlo_eva,nja bodo imele države Male antante, tem večja bo njihov učinkcvitost kot mogočnega člena v evropski verigi za zavarovanje miru.