Priloga »Učiteljskega Tovarišaa št. 38 z dne 17. septembra 1919. Načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Izdelan od »Prosvetnega odbora" v Beogradu). Načrt zakona o narodnih šolah v kraljevini Srbov, Hrvatov ia Slovencev. I. Smoter In vrste narodnih šol. Čl. 1. Smoter narodne šole je, da vzgoje deco v narodnem in raoralnem duhu in da jo pripravijo za državliansko življenje, a posebno, da širijo pismenost in prosveto v narodu. Cl. 2. Narodne šole se dele v otroška zabavišča, osnovne, nadaljevalne in meščanske šole. Cl. 3. Šolanje je v narodnih šolah —¦ izvzemši zabavišča — obvezno ln traja osem let. Koliko tega časa Ima otrok pohajati v osnovno, koliko v nadaljevalno ali meščansko šolo, se bo odredilo z ozirom na krajevne razmere. Cl. 4. Pouk v narodnih šolah je brezplačen. Obvezno šolanje se upelje postopno, z ozirom na število šol in učiteljev in z ozirom na krajevne razmere. Vsak državljan ima pravico, da šola svojo deco v narodnl šoli, prvenstveno v oni šolski občini, v katerl živi; a oni državljan, ki ne živi stalno v državi, v šolski občini, ki si jo izbere. Čl. 5. Istočasno se sme poučevati največ 70 otrok. Cl. 6. V zabavišča se sprejema deca z dovršenim 4. letom. V krajih, kier ni zabavišč, se lahko pri osnovni šoli otvori pripravljalni razred. Čl. 7. Učni načrt izobrazbe in delovni čas v nadaljevalni šoli se uredl z ozirom na krajevne razmere. Čl. 8. Učenci, ki z uradnim potrdilom dokažejo, da so z uspehom pohajali osem let v narodno šolo, bodo služili pri stalnem kadru krajši čas. ČI. 9. V zabaviščih se vzgojuje moška in ženska deca zajedno. Narodne šole so lahko moške, ženske ali mešane. Čl. 10. Narodne šole so državne ali zasebne. Državne šole se ustanavljajo po odredbi šolskih oblasti, a privatne šole se ustanavljajo in vzdržuiejo od privatnih društev ali privatnih oseb na podlagi dovoljerrja šolskih oblasti. Džte vsakega državljana države SHS mora pohajati v kako državno ali zasebno šolo, all se mora zasebno poučevatl doma ter položltl vsako leto izpit na kaki državni šoli iz svojega ali državnega jezika. Džca srbske, hrvatske in slovenske narodnosti mora pohajati šolo svojega maternega jezika, ako taka šola obstoji v kraju, a deca drugih narodnosti, šole svojega ali državnega jezika, ako so take šole v šolski občini. Čl. 11. Zasebne šole morajo biti v glavnem jednako urejene kakor državne šole. Pravica javnosti se jim zamore podeliti, ako tekom treh let dosegajo oni učni smoter, ki je zakonito določen za državne šole. Zasebnim šolam more šolska oblast odvzetl pravico javnosti ali jih zatvorltl, ako prenehajo zadostiti zahtevam tega zakona. II. Otvarjanie ln vzdrževanje šol. Cl. 12. Osnovna šola se ima otvoriti tam, kjer v okolici s pcrfumerorn 4 km prebiva najmanj 40 šolodorasllh otrok, ki nima prilike, da pohaja v šolo bliže od 4 km. Otvarjanje novih šol odreja šolska oblast na predlog okrajnega šolskega nadzornika ali okrajnega šolskega odbora. Čl. 13. Narodne šole postavlja in po potrebi oskrbuje Solska občlna. Okrožje šolske občine tvori mesto ali trg sam zase ali v zvezi z Jednim ali večimi seli, ali selo ali več sel in zaselkov, ki vzaiemno vzdržujejo jedno ali več šol. Okrožnl šolski odbor je dolžan gledati na to, da vsak kraj preide v sestav poedinlh šolskih občln. Sola se imenuje po kraju, v katerem je, a šolska občina nosi ime svoje šole. Cl. 14. Šolska občlna ]e dolžna: 1. da daje potrebno zemljišče za šolo, za šolsko dvorlšče in igrlšče, a v selih še najmanje pol ha zemljišča za šolski vrt v bližini šole in da ima vse to v dobri ograji; 2. da zida, popravlja in v dobrem stanju vzdržuje šolske zgradbe, v kojih morajo biti potrebne učilnice in delavnice, urejene po higijenskih in pedagoških pravilih, stanovania za učitelje in slugo; a v krajih, kjer učenei po zlmi stanuiejo v šoll, še (sobe za spanje) spalnice, obednico in kuhinjo, zaledno s potrebnim pohištvom in posodo; 3. da nabavlja šolsko opravo; 4. da daje kurivo za šolo, učitelje in sluge In to vsakokrat v začetku šolskega leta za ceto 5olsko leto; 5. da plačuje šolske sluge; 6. da gospodari s šolsko blagajno, šolskim Premoženjem in šolsklmi fondi; 7. skrbi, da pohaia vsa šoloobvezna deca v Solo in da pomaga učlteljem v vseh šolsklh poslih; 8. da podpira vse prosvetne ustanove, s kateriml se širl pismenost med ljudstvom. Ako ne bt vršila šolska občina svoje dolžnostl, kakor Je to treba, jo k temu prislll državna oblast. Cl. 15. Siromašnlm občlnam prlskočllo prl zidanju šolskih poslopli na pomoč okrai, okrožle, dežela all država. Minister prosvete predplsuje ugledne naSrte •n predplse za zgradbo šol sporazurnno z mlnlstrom za Javna dela in to po zaslišanju državnega Drosvetnega sveta. Po teh načrtlh se lahko loči »olske zgradbe v več razredov. Kadar nima obchia za zidavo šole prlmernega zemljl.ča, se ga 'ahko odkupl po zakonu o razvlastitvi posestva. Šolska oblast lahko odobrl, da posamezn! okraji ali okrožja zgrade v svojem območju nove šole s skupnim stroškom. Istotako se lahko dovoli, da se zadolže občine, okraji in okrožja zaradl zidanja šolskih poslopij pri upravi fondov ali denarnih zavodih. Merodajne oblasti lahko odobre. da se za zidavo šol uporabijo delavne sile in tnaterijal, s kojim razpolaga občina, okraj, okrožje, dežela in država. Čl. 16. V krajih, kjer v poslopjih osnovnlh šol ali v bližini ni stanovanja za učitelje, dobiva učiteli odmerjeno stanarino iz državne blagajne skupno s plačo. Stanovanje mora imeti najmanj dve sobl s kuhlnjo in s potrebnimi prltikiinami. Ako službujeta v enem kraju mož in žena, ali oče in hči, ali dve neomoženi sestri ali neoženjen brat In neomožena sestra, potem imata pravico samo do enega skupnega stanovanja, ali do ene odškodnine za stanovanje in kurivo. Omožena učiteljica nima pravice do stanarine, razen, če živi njen mož službeno v drugem kraju. Cl. 17. Za kritje šolskih potreb ima vsaka šolska občina šolsko blagajno, v katero prihajajo: 1. vsote, ki jih daje vsako leto za šolske potrebe okrožnl šolski odbor ali politična občina; 2. dohodki od šolskega posestva, ročnega dela ali od česa drugega, kar spada k šoli; 3. dohodki denarnih kazni po tem zakonu; 4. dohodki prostovoljnih prispevkov ali volil. Cl. 18. Poleg zemljišča in zgradb, ki jih daje vsaka občina za šolo. ima lahko šola tudi drugo posestvo, ki ji ga odstopi politična občina ali volijo poedinl dobrotniki ali ga šolska občina nalašč kupi za vzdržavanje šole. Dohodki tega posestva se stekajo v šolsko blagajno. Šolsko imetje se ne more oddati ali zadolžiti brez dovoljenja ministra prosvete; ne more se niti za kaj drugega uporabiti kakor za šolo. Pri šoli se mora urediti vrt tekom enega Ieta. Ako bi se iz jedne šolske občine izdvojila nova šolska občina, potem ima slednja pravico do odškodnine v novcu ali materijalu po medsebojnem sporazumu ali po rešitvi okrožnega šolskega odbora, protl katerega odločitvi ni pritožbe. Tudi, ako bi kaka šolska ob^.ina, ki ima premoženje prenehala, pripade njeno premoženje oni občini, s katero se združi. Šolsko dvorišče se lahko vporabi samo za odmor in kot igrišče dece. Čl. 19. Šolska občlna lahko osnuje Solski fond za podpfranje siromašnih učencev in učenk v svoji šoli in v natnen prirejevanja šolsklh ekskurzij. V ta fond se stekajo dohodki šolskih zabav, daril in volll in ono, kar daje politična občina v te namene. S fondom gospodari šolski odbor potom svojega blagajnika po predptsih, ki jih podplše minister. III. Pouk. Čl. 20. V osnovni šoli se poučujejo sledeči predmetl: 1. verouk; 2. materinski jezik, čitanje in pisanje; kjer ni državni Jezlk hkrati tudi učni jezik, se mora poučevati kot obligaten predmet; 3. narodna zgodovina; 4. zemljepis; 5. računstvo in geometrijsko oblikoslovje; 6. poznavanje prirode v zvezl s pollskim in domačim gospodarstvom z osnovnlmi pojml hlgijvne; 7. rlsanje in lepopis; 8. petje, ročna dela in po možnostl glasba; 9. otroške igre. Čl. 21. Ministrstvo prosvete skrbi za izgotovitev in tiskanje potrebnih vadnic, učil, knjig za obdaritev učencev in knjig za šolske knjižnice, ki služijo v nadaljno izobrazbo učiteljstvu in kot čtlvo za učence. V šolah se lahko vporabijo samo one knjige in učila državne ali privatne založbe, ki jih je pregledal državni svet in odobril minister prosvete. Spisek teh knjig in učil se objavlja v službenem listu pred začetkom šolskega leta. Pravila za spisovanje vadnic predpisuje minister prosvete po zaslišanju državnega prosvetnega sveta. Čl. 22. Šolsko leto traja deset mesecev, pričetek in konec dela se odredl po krajevnih potrebah. Prosti dnevi v šolskem letu se določijo s posebno odredbo. Šolska oblast lahko oprosti dvakrat na leto učence In učenke vlšjih razredov od šolskega obiska in to vsakokrat po sedem dni. Čas se odredl po potrebi dela v pojedinih krajih in to na predlog krajnega šolskega odbora. Šola se vrši redno dopoldne in popoldne, vendar lahko okrajni šolski nadzornik dopustl, da se poučuje v posameznlh krajih ali razredlh samo poldnevno. Dodatek k III. odstavku. Smoter nadaljevalnih šol ]e, da utrdiio znanje, pridobljeno v osnovni šoli in da ga razširljo po žlvljenskih potrebah dotičnega kraja. V nadaljevalno Solo morajo hoditi otroci po odpustu iz osnovne šole, dokler so še šoloobveznl. Izvzetl so oni otroci, ki oblskulejo kako meSčansko, srednjo, in obrtno šolo ali tečaje; v kolikor lahko nadomeste te šole izobrazbo nadaljevalne šole. Učnl načrt in gradivo za nadaljevalne Sole predpisuje šolska oblast, ozirale se na kralevne šolske razinere. Naloga meščanskih šol je, da podajejo izobrazbo, ki nadkrlljuje smoter osnovne šole, osoblto z ozlrom na potrebe trgovine, industrije, rokodelstva in kmetijstva. Podajo naj tudi primerno izobrazbo za učiteljišča in za one strokovne šole, za katere se ne zahteva predizobrazbe srednje šole. Meščanska šola traja najmanj 4 leta, a sprejemajo se v njo učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole. Tem šolam se lahko pridružijo posebni strokovnl tečaji. Meščanske šole so lahko moške, ženske in mešane. Učnl načrt in gradivo predpisuje šolska oblast. IV. Učencl. Čl. 23. V I. razred osnovne šole se vpisujejo otrocl z dovršenim 7. letom, vendar se lahko spreimejo tudi z dovršenim 6. ,ako so duševno in telesno dovolj razviti in če ie v šoll dovolj prostora. V I. razred vpiše otroke šolski odbor. Načln vpisovanja se bo odredil s posebno naredbo. čl. 24. Učenci in učenke so dolžni pohajati redno v šolo ves čas svojega šolanja. Samo tistl, ki prestopijo v kako meščansko, srednjo ali strokovno šolo, se oproste od nadaljnega obiska osnovne in nadaljevalne šole. Krajni šolski odbor mora voditi spisek onih učencev in učenk, ki postopijo v druge šole in onih, ki se presele v drugi kraj in mora skrbeti, da se šola vsak otrok 8 let. Šolske zamude se računajo poldnevno. Učitelj bilježi zamude in opraviči tiste, ki so nastale iz važnih vzrokov, a neopravičene dostavlja krainemu šolsketnu odboru. Za neopravičene zamude kaznuje odbor roditelje ali odgovorne varuhe učenčeve ali one, ki jemljejo otroke v službo; za prve dni v šolskem letu z opominom, a potem z globo od enega dinara za vsaki dan Izostanka v korist šolski blagajni in to do 30 dni. Za daljnih 30 dnl se poviša globa na 3 dinare dnevno, ako pa roditeljl od tega časa ne pošljejo otroka v šolo, se mu lahko sodnijsko postavi varuh. Učenčevim roditeljem, kl plačujejo pod 15 dinarov neposrednjega davka, se lahko zapienja denarna globa z zaporom ali delom prl šolskih ali občinskih poslih, računaioč 5 dinarov za 1 dan zapora, odnosno dela. Predsednik ali njegov namestnik mora izterjati odrejeno kazen v roku 30 dni; če pa tega ne stori, dasl bi se dalo od kaznovanega izterjati, potem plača sam. To kazen izreče šolskl nadzornlk, a izvršuje jo policijska oblast. Cl. 25. Vspehi, ki jih učencl (učenke) pokažejo pri posameznih predmetih in njfhovo obnašanje, se vplše v katalog dvakrat v letu, na koncu vsakega polletja. Ti redi se vpišejo v knjižico, kf jo dobi vsako dete ob nastopu v osnovno šolo. Učenec (učenka) ki pokaže v obče slab uspeh, a se nl nadelati, da bi dohitel tovarlše v višjem razredu, ponavlja razred. Na koncu šolskega leta se vrši v vsakl šoH šolska slovesnost in ob tej priliki se razdajo darila prldnim učencem in učenkam. Učencem (učenkam), kl dovršljo osnovno all nadaljevalno šolo, se izdaio odpustnice. Cl. 26. Učenec (učenka) se lahko izbriše iz šole, ako boleha na neozdravljivi bolezni ali na taki, ki bi bila nevarna za druge učence. Čl. 27. Otrocl, ki se poučujejo doma ali v zasebni šoli brez pravice javnostl, morajo polagati na koncu šolskega leta izplt na državni osnovni šoli. Za ta izpit se plača dvema učiteljema, ki izprašuleta, po dvaiset dinarov. Kdor se ne bi pokoril temu, se kaznuje z globo od 50 do 300 dinarjev v korist krajnl šolski blagajni. To kazen izreka okrožni šolski nadzornik In izvršuje jo krajna policljska oblast. V zasebnih šolah s pravico javnostl se vrše izpitl koncem šolskega leta pod predsedništvom šolskega nadzornika. Za te izpite plačajo odbornikl teh šol dnevnice šolskemu nadzorniku. Izpričevala, ki jih izdajajo zasebne šole svojim učencem, so veljavna le tedaj, če jih ]e podplsal šolski nadzornflc. Dodatek k IV. odstavku. V meščanskih šolah veljajo za vstop in klasifikacijo učencev isti predpisi, kakor v sredhjth šolah. Šolnlne nl na meščansklh šolah. V. Uatelil. (Vzgolltelil.) a) P r i p r a v a. Čl. 28. Vzgojiteljice na otroških vrtcih (zabavlščih) so otroške vrtnarice in njihove pomočnice. Učitelji osnovnih in nadaljevalnih šol so upraviteljl, redni učitelji, začasni učitelji, učiteljski suplenti in pomožnl učitelji. Na meščanskih šolah se nastavljajo: upraviteljl, rednl učltelji in pomožni učiteljl. Na mošklh, ženskih in mešanih narodnih šolah lahko poučujejo učitelji in učiteljice. Na moškfli in mešanih šolah morejo bitl samo moški upravltelji. Poučevanje v veronauku se poveri v prvl vrstl duhovnikom proti nakazani nagradi. Samo ako ne bl bilo v šolskem okraju duhovnlka, lahko poveri šolska oblast to poučevanje učltelju Iste vere proti posebnl nagradl. Ako ima veroučitelj najmanj 20 tedenskih ur rednega pouka, ga lahko imenuje šolska oblast za začasnega ali rednega učitelja. Cl. 29, 30, 31, 32. Z a č a s n i u č 11 e 1 j i (učiteljice) osnovne šole so lahko oni državljanl države SHS, ki so položili zrelostni izpit na kakem državnem učlteljišču. Za rednega učitelja (učiteljico) imenuje šolska oblast začasne učltelje (učitelHce) po- tem, ko so položili praktičn! učlteljskl Izpit. K temu izpltu se pripuste začasni učitelji z najmanj dvoletno uspešno službo, na kaki državni ali zasebni osnovni šoli s pravico javnosti. Ako sta na šoli dva ali več učiteljev, se poveri enemu od njih vodstvo šolske uprave. Za stalnega upravitelja lahko imenuje šolska oblast rednega učitelja po najmanj 10. letih uspešne službe, izvršene v svojstvu rednega učitelja. Za slučaj potrebe lahko nastavl šolska oblast kot učlteljske suplente take osebe, ki nimajo predpisane kvalifikacije. Suplent izvršuje za čas potrebe vse dolžnosti začasnega ali rednega učitelja. Za pouk v posameznih strokovnih predmetih v osnovni ali nadaljevalnl šoli se nastavljajo kot pomožni učitelji vporabljive osebe. Otroška vrtnarica (zabavilja) je lahko ženska, ki je dosegla vsposobljenje za ta poklic, položivša predpisani izpit. Zaredne učitelje meščanske šole • se lahko imenujejo tisti redni učitelji osnovnih šol, ki so položili izpit za učitelje meščanskih šol. Upravitelj meščanske šole lahko postane samo tisti redni učit.lj meščanske šole, kl je služil po položenem praktičnem izpitu najmanj 15 let. Za pomožne učitelje meščanskih šol se nameščajo sposobne osebe, da začasno poučujejo posamezne predmete, posebno pa spretnosti. b) P ravice. Čl. 33. Plača začasnega učitelja osnovne šole ne sme biti manjša kot začetna plača uradnikov all kake druge stroke državne službe, za katero se zahteva analogna izobrazba (popolna srednja ali višja strokovna šola). JRavnotako ne sme biti najvišja (končna) plača učitelja osnovne šole nižja, kakor jo redno dosegajo državni uradniki onih kategorij, za katere se zahteva analogna priprava. Od začetne plače rednega učitelja do končne se napreduje v jednakih triletnih dokladah. Upravitelj (stalen) osnovne šole dobiva poseben povišek plače, ki se vračuna v pokojnino. Učitelji, katerim je poverjena začasna uprava šole, dobivajo v penzijo nevračunljivo doklado. Učiteljskl suplenti in pomožni učitelji osnovnih in nadaljevalnih šol dobivajo za svoie delo nagrado. Otroške vrtnarice imajo 70 % plače učiteljev osnovnih šol z istimi službenimi leti. Redni učitelji meščanskih šol imajo za določen odstotek večjo plačo, kakor bi jo imeli kot učitelji osnovnih šol s petimi leti službe. V plači napredujejo s triletnimi poviški. Upravitelj meščanske šole dobiva stalno upraviteljsko doklado, ki se vračuna v pokojnino. Učiteljice so v plači popolnoma enake z učiteljem. Za učitelje vseh vrst narodnih šol veljajo isti pokojninski predpisi, kakor za ostale državne uradnike. Popolno pokojnino dosežejo učitelji narodnih šol po dokončanem 35. službenem letu. V ta čas se računa vsa služba pred položenim praktičnim izpitom. Cl. 34. Disciplinarne prestopke učiteljev (učiteljic) narodnilr šol presoja in kaznuje posebno disciplinarno sodišče, ki se bo uredilo s posebnim zakonom. Čl. 35. Začasne učitelje, vrtnarice, učiteljske suplente in pomožne učitelje imenuje in postavlja ona šolska oblast, kateri se to poveri (pokrajinska šolska oblast). Začetniki se nameščaio prvo leto shižbe po možnosti pri veščih učiteljih. Ta šolska oblast imenuje začasne učitelje rednim učiteljem. Stalno nameščenje dosežejo rednl učiteljl osnovnlh šol potom razpisa, ki se objavlja v službenih listih. Mesto razpiše pokrajinska šolska oblast, a pokrailnski šolski svet izbere Izmed kompetentov dva kandidata in ju predloži prosvetnemu minlstru na izbiro in v stalno potrjenje. Okrajni šolski odbor mora v slučaju izpraznitve kakega učiteljskega mesta v svojem območju obvestiti pokrajinski šolski svet glede želja in posebne kvallfikacije učitelja, ki naj bi se imenoval na to mesto. Za razpis službe se lahko javijo samo onl učltelji, ki imajo pet let službe kot redni učitelji. Pri oddaji mesta se ozira v prvi vrsti na kvalifikacijo, a pri jednaki kvalifikaciji se da prvenstvo kandidatu, katerega rodbinske zadeve v to opravičujejo. Učitelj, ki je do.egel stalno mesto, se lahko premesti: 1. Na lastno prošnjo; 2. kazensko, po obsodbi disciplinarnega sodišča; 3. v slučaju službene potrebe z odlokom državnega prosvetnega sveta; 4. ako se opusti njegovo učiteljsko mesto. V posledniih dveh slučajih ima učitelj pravico stalnostl- v onem kraju, kamor ga je premestila šolska oblast. Čl. 36. Kazenskim potorrl premeščenl učitelji se ne morejo potegovati za razpls onega mesta, od k]er so blli odstranjenl, dokler ne pretečelo 3 leta, odkar Je stopila odločitev disciplinarnega sodišča v veljavo. Čl. 37. Nepopolnjena razpisana in prazna mesta, ki se sistemizlrajo tekom šolskega leta, popolnjuje šolska oblast začasno z novimi učitelji. Cl. 38. Ako se učitelja prestavi iz kakega kraja zaradi opustitve šole ali poiedinih oddelkov (čl. 35, 4.) ima pravico. da se brez razpisa vrne, ako se sistemizira tekom šolskega leta prazno mesto v istem kraju. Cl. 39. Začasen učltelj, učlteljsk! suplent ln pomožni učitelj nima pravice do pokojnine In do periodskih poviškov. Čl. 40. Koliko ur je dolžan učitelj narodne šole poučevatl tedensko, se ravna po potrebah šole, a v principu znaša za upravitelje osnovnih šol 24 ur manj toliko ur, kolikor je učiteljev na šoli, vendar najmanj 18 ur; za učitelje osnovnih šol 28 tedensklh ur; za upravitelje meščanskih šol 12, a za učitelje brez razlike stroke 22 tedenskih ur. Ako poučuje kdo več, kakor ie obvezan, i to več kot 14 ur, dobi posebno nagrado po predpisih za substitucijo. Učitelju se lahko naloži naiveč 6 tedenskih ur preko gorJ navedene maksitnalne dolžnosti. Učitelj, ki poučuje v nadaljevalni šoli, dobiva za to posebno nagrado. Učitelje za nadaljevalno šolo določi okrajni šolski nadzornik. Cl. 41. Otroška vrtnarica dobiva brezplačno stanovanje in kurivo ali odškodnino za to, kakor učiteljica osnovne šole. Č\. 42. Državnim uradnikom se računajo za slučal vstopa v učiteljsko službo, ako so sicer Izpolnili predpisane pogoje, vsa službena leta, dosežena v drugih strokah. Učiteljem, ki preideio v druge kategorije državne službe, se računa v pokojnino čas, ki so ga preblli v učiteljski službi, toda samo v tem slučaju, ako ne morejo dalje opravljati učiteljskega poklica, kar se morajo ugotoviti po komisijski preiskavi treh državnih zdravnikov, kl jih določl šolska oblast, ali ako dovoll prestop v drugo službo državni prosvetni svet. Cl. 43. Solski upravitclj da lahko učitelju 3 dni dopusta, okrajni šolski nadzornik 15 dni, a pokrajinska šolska oblast 3 mesece. Dopust preko 3 mesecev da]e ministrstvo prosvete. V slučaju bolezni se lahko odredi prelskava po zdravniški komlMji (3 zdravniki), ki jo določi šolska oblast. Učitelj narodne šole ostane lahko v slučaju bolezni na dopustu, a da se ga ne premesti v pokoj, le najdalje toliko časa, kolikor to dopuščajo predplsi drugim državnim uradnikom. čl. 44. Plače, pokojnine, nagrade, stanarlno in selitvene stroške dobivajo učltelji narodnih iol iz državne blagajne. Učltelju narodnih šol pripadaio Isti selitveni stroškl, kakor drugim državnim uradnikom istega činovnega razreda. c) Dolžnostl. Cl. 45. Učitelji narodnih šol so dolžnl: 1. prihajati redno v šolo in vzgajatl deco po pedagoških praviHh in poučevatl učne predmete po predpisanih načrtih, navodilih in učnih knjigah; 2. redovati vestno in pravično vspeh in obnašanje učencev v določenem času; 3. nadzorovati deco prl Izvrševanju predpisanih verskih dolžnosti; 4. obveščati ob času roditelje (rednlke) in šolskl odbor o odsotnosti učeacev od šole in blti v zvezi z učenčevimi roditelji (rednlki); 5. paziti na poverjene jim šolske stvari, posebno na šolsko opravo, učila, šolsko knjižnico, šolski arhiv, materijal za pisanje, risanje in ročna dela, za katerc stvari so materijalno odgovorni; 6. sodelovati pri delu učiteljskega sveta In pomagati pri poslu krajnega šolskega odbora; 7. sodelovati pri delu okrainega šolskega zbora; 8. pohajati v paučne in praktične učiteljske tečaie, kadar se v nje pozovejo; 9. nadomeščati bolne In odsotne učitelje po odredbi upravlteljevi all nadzornikovi; 10. prisostvovati pri .olskih izletih In šolsklh svečanostih; 11. podpirati prosvetne in kulturne naprave, ki imajo vez s šolo; 12. obnašati se v službi in Izven nje kakor se to spodobi izobraženim ljudem in učiteljskemu poklicu; zabranjen je njim vsak drugi posel kl se ne vjema z učitelj-ko službo. Za~ redno izvrševanje kakih drugih poslov, razven učiteljskih, morajo v na?rej zaprositi dovoljenja pokrajinsko šolsko oblast; Čl. 46. Kadar se učltelj prvič uvede v službo. položi prisego kakor ostali državni uradnikl. Učitelja uvede v službo upravitelj, a tam. kjer ga nl, Dredsednik šolskega odbora. Cl. 47. Učitelj lahko zapusti učiteljsko službo samo tedaj, ako se njegova odpoved upošteva. V nasprotnem slučaju se mu ne bodo vračunala prejšnja leta, ako zopet nastopi službo. Odpoved se lahko iavi na koncu šolskega leta in takrat mora bltl vpoštevana; odpoved javljena v začetku šolskega leta ni treba, da bi bila vpoštevana, toda ako se vpošteva, ne more dobitl učitelj tekora tega leta drugega mesta. Ako učitelj brez dovoljenja ali brez zadostne opravičbe izostane iz svoie službe 7 dnl v kraju all 15 dni izven kraja. all ako ne nastopl nove službe v 15 dneh od dneva nameščenja ali premestitve, se smatra, da je zapustil učiteljsko službo in njegovo mesto se razpiše kot izpraznjeno. Cl. 48. Obnašanje učiteljev in učiteljic in njihovo delo v šoli ocenjujejo nadzornlki po tem zakonu in po predpisih, ki se bodo za to izdali. Delo se ocenjuje z redom: odličen, dober, zadosten in nezadosten. Nadzornik zapiše oceno z motivacijo v kvalifikaciiski list. Jeden izvod tega lista se nahaja pri šolski upravl In se pošlje za učiteljem, če se premesti, upravi nove šole, drugi Izvod ostane pri okrajnem šolskem nadzorniku. Učitelj Ima vsak čas pravico vpogleda in do prepisa svojega kvalifikacijskega lista. Proti nezadostnl oceni dela se iahko učltelj pritoži v roku treh dni na pokrajinsko šolsko obiast, ki lahko ukaže ponovno inspekcijo in odredi za to drugo strokovno osebo. Ako se ocena ne popravl, prevzame učitelj vse stroške druge inspekcije. . Leto, v katerem je dobil učitelj oceno dcla nezadostno, se ne bo računalo za prjpravlieno perlodlčno povišanje plače, toda ta izguba ne vpliva na kasnejše napredovanje poviškov. d) K a z n i. Cl. 49. do 53. Učltelji, ki se pregreše v svoji službi, se sodijo ln kaznujejo vo zakonu o disclplinarni sodbl učiteljev narodnih šol. (Gle! dodatek o disclplinarnem postopanju proti učiteljem narodnih šol.) VL Uprava in nadzorstvo. Čl. 54. Upravo in nadzorstvo nad narodnlmi Solami vrše: 1. prosvetni minlster z državnim šolskim svetom; 2. pokrajinske šolske oblastl (poverjenlki za uk) s pokraiinskimi šolskiml sveti; 3. okrajni šolski nadzornlkl z okrajnim šolskim odborom; 4. šolskl upraviteljl s krajnimi šolskimi odbori. Šolskl okra]i in šolske občine se ustanavljaio po potrebi brez ozira na politlčno razdelitev. 1. Krajnl šolskl odbor. Čl. 55. Kraini šolskl odbor sestavljajo: a) 3 do 5 zastopnlkov, ki Jih določl občlnski svet ene občine, v katerl Je šola (v občinskih sejah mora biti eden izmed njih župan) in b) upravitelj šole ali učiteli, ako je sam. Člane šolskega odbora voli občinski odbor na 3 leta in to takoj na koncu šolskega leta. Ako ne bi hotel kateri državljan prevzeti niesta, se nastopi proti njemu po odredbah občinskega zakona. 0 volitvi in premembah v odboru se vsakokrat obvesti okrajni šolski nadzornik. V večjih šolskih občinah se lahko število odbornikov poveča; v mestih, kjer je več loeenih popolnih šol, se lahko odberejo pcleg skupnega (glavnega) šolskega odbora še pododbori za vsako šolo ali vsaki okraj. Predsednika pododbora določi glavni šolski odbor. Koiiko članov naj ima krajni šolski odbor, odločuie okrajni šolski odbor. Cl. 56. Člani krajnega šolskega odbora volijo izrned sebe predsednika, podpredsednika in blagajnika, poslovodja ie upravitelj (učiteli). Seje se vrše v šolskem poslopju. V sejah se lahko sklepa kadar je prisotnih več kakor polovlca članov; sklepa se z večino glasov, pri enakem številu glasov odloča predsednik. Čl. 57. Predsednik sklicuje seje po potrebi poslov. Toda dolžan ie sklicati sejo vsakokrat, kadar to zahteva upravitelj (učitelj) ali večina glasov odbora in to najkasneje tekom 8. dnl. Ako tega ne stori, kaznuje se vsakokrat denarno v korist šolski blagajni. To kazen izreče okrožni šolskl nadzornik po pritožbi upravitelja ali katerega člana krajnega odbora, a izvršuje jo državna Izvrševalna oblast v roku 15 dni. Vsak član odbora je dolžan prihajati k sejam. Ako ne pride in ne opraviči svoje odsotnosti s tehtnim vzrokom, ga kaznuje šolski odbor s tremi dinarji v korlst šolski blagajni. To kazen izvršuje občinski sod (okrajno glavarstvo), ako je pa kaznovan član iz druge politične občine, tedaj izvršuje kazen politična oblast one občine. čl. 58. Šolski odbor predstavlja šolsko občir.o in skrbi za izvršitev njenih dolžnostt, ki ji jih nalaga ta zakon. Poleg tega je dolžan: 1. da upravlja šolsko imetje in šolske fonde; 2. da sestavi v začetku vsakega šolskega leta proračun za novo leto m da ga pošlje v potrdilo okrajnemu šolskemu odboru; 3. skrbeti, da vsi šoli dorasli otroci pohajajo v šolo in podpirati učitelje v vsih šolskih poslih. Dolžan je izvrševati vse šolske naredbe višjih šolskih in pokrajinskih oblasti v slučajih veljavnih tudi za druge državne zakone, a posebno naredbe šolskega nadzornlka in okrajnega šolskega odbora. Čl. 59. Blagajnik upravlja šolsko blagajno po čl. 17. tega zakona. Šolski odbor ima pravico pregledatl blagajno kadarkoli uvidi potrebo, vendar jo je dolžan pregledatl koncem vsakega meseca. V slučaju nepravilnosti računov podvzame korake za varnost šolske imovine. O stanju blagajne podaja blagajnik okrajnemu šolskemu nadzorniku trimesečno poročilo. Ako bl se pri kakem krajnem šolskem odboru pojavile netočnostl pri vodstvu šolske blagajne, lahko prevzame okrajni šolski odbor sam denarno poslovanje s krajno šolsko imovino in blagajno. Čl. 60. Za neizpolnjevanje predpisanih dolžnosti kaznuje predsednlka in člane šolskega odbora šolski nadzornik, odnosno pokrajinski šolski svet z denarno kaznijo v korist šolske blagajne in to v prvem slučaju na prošnjo upravitelja (učitelja) ali katerega drugega člana krajnega šolskega odbora, a v drugem slučaju na predlog okrajnega šolskega nadzornika. Proti obsodbi šolskega nadzornika se je pritožiti pri pokrajinskem šolskem svetu, a proti obsodbi pokrajinskega sveta pri prosvetnem ministru v roku 15 dni, katerega odločitev je končnoveljavna. Čl. 61. Dopisovanje krajnega šolskega odbora z okrajnim šolskim odborom, z nadzornikom in z ostalimi oblastmi se smatra za službeno in zato se ne plača ne poštnine, ne kolekov. To velja tudi za službeno dopisovanje šolskih uprav. 2. Okrajni šolskt odbor. Čl. 62. Okrajni šolski odbor sestoji iz: 1. okrajnega načelnika, 2. šolskega nadzornika z okraju, 3. upravitelja učiteljišča v tem okraju ali ako ga ni, ravnatelja srednje šole v okrajnem mestu, 4. šolskega zdravnika ali kjer ga ni, najstarejšega službenega zdravnika, 5. službenega inženirja, 6. upravitdja (upraviteljice) meščanske šole, 7. upravitelja osnovne šole v okrajnem mestu, ako jih je več zastopa najstarejši upravitelj po službi, 8. po enega zastopnika iz vsakega kraja (glavarstva) ki ga izbere okrajna skupščina na 3 leta, 9. dveh članov, ki ju izbere okrajni učiteljski zbor na tri leta, 10. skrbstvenega sodnika. Mesta, v katerih je najmanje 80 učiteliev narodnih šol, tvorijo sami za se šolsko okrožje. V tem slučaju vstopi v okrajni šolski odbor namesto okrajnega načelnika župan, a namesto okrajnih zastopnikov 5 odbornikov, ki jih izbere mestni občinski svet. V tem slučaju opravlja okrajni šolski odbor funkcije krajnega šolskega odbora. O volitvah in premembah v odboru se obvešča pokrajinski šolski svet. Poslovodjo voli odbor iz svoje srede za leto dnl. Predsednik sklicuje seje po potrebi poslov in izvršuje odborove sklepe. Na vsakem sestanku mora biti več kakor polovica članov navzočih, a sklepa se z večino glasov. Člane odbora, ki ne pridejo k seji in ne opravičijo svoje odsotnosti z važnimi razlogi, kaznuje predsednik denarno v korist okrajne šolske blagajne. To kazen izvršuje politična oblast. Prcdsednikle dolžan sklicati sejo, kadar to zahteva šolskl nadzornik ali večina članov odbora in to najkasneje v 15 dneh. Ako tega ne stori, ga kaznuje pokrajinski šolskl svet z denarno kaznijo v prid okraini šolski blagajni. Clani odbora, ki žive izven kra]a, kjer se vrše seje, dobivajo iz okrajne šolske blagajne odškodnino potnih stroškov in dnevnice. Na sejl se morajo izčrpati vse točke dnevnega reda. Čl. 64. Dolžnosti okrajnega šolskega odbora so: 1. skrbetl za zidavo novih šolskih poslopij v vsem okrožju (čl. 15), nabavjti pred začetkom šolskega leta za vso deco predpisane šolske knjige, (za siromašno deco brezplačno) pisalni in rlsarski material; 2. skrbeti, da vrše šolske občine svoje dolžnosti po tem zakonu; 3. paziti na delo krajnih šolskih odborov in poravnavati spore med temi odbori in učitelji; 4. pregledati in odobriti proračun šolskih občin In račune njenih blagajnikov, katerim daje absolutorii; 5. imeti nadzorstvo nad šolsko imovino in šolskiml fondi ter podvzematl vse potrebno v varstvo imetja in fondov; 6. potrditi sestavljanje in razdvajanje šolskih občin in v tem slučaju odločevati o razdelltvi šolskega imetja (čl. 13. ln 18.); 7. predlagati pokrajinskemu šolskemu svetu skrčen in poldnevnl pouk v posameznih šolah (čl. 3. in 22.); 8. odločevati o nabavi odobrenih knjig za obdarovanje učencev ob letnih izpitih (slovesnostih); 9. dajati potnino članom okrajnega učiteliskega zbora (čl. 70) in članom okrajnega šolskega odbora (čl. 63); 10. predlagati pokrajinski šolski oblasti nagrade za učitelje, ki poučujejo na nadaljevalnih šolah (čl. 40) in na kulturnem in človekoljubnem polju; 11. na koncu vsakega računskega leta pa sestavljati šolski proračun za novo računsko leto in ga piavočasno poslati pokrajinskemu šolskemu svetu; 12. skrbeti za napredek vseh šol in drugih prosvetnih naprav in zavodov v okraju, posebno pa snovati in popolnjevati okrajno učiteljsko knjižnico in zbirko vzornih učil. Čl. 65. Okrajni šolski odbor razpolaga z okrajno šolsko blagajno, v katero se stekajo: 1. ves okrajni šolski davek; 2. prostovoljni zneski In volila; 3. izterjane kazni po tem zakonu. Solsko blagajno vodi okrajni blagajnik po odredbi tega zakona in po naredbah predpostavljenih šolskih oblasti. On predlaga račune v pregledovanje okrajnemu šolskemu odboru in krajnemu pregledovalcu računov glavne kontrole. Slednji daje absolutorij predsedniku odbora kot izdajatelju odlokov in blagajniku kot polagalcu računov. 3. Upravitelj. čl. 66. Odpade z ozirom na čl. 29.-33. čl. 67. Dolžnosti upravitelja aarodne šole so: 1. Poleg svojega učiteljskega posla upravljati šolo in nadzirati njen red, pouk in odgojo. 2. Paziti, da prihajajo vsi učitelji točno k poslu, da se pri predavanjih točno drže predpisanega učnega načrta in navodila in da se pri tem poslužujejo odobrenih učnih knjig in drugih učil. 3. Uvesti učitelje v službo, jim objavljati naredbe šolskih in drugih oblasti in skrbeti za njih izpolnitev. 4. Določevati zameno bolnim in odsotnim učiteljem za krajšo dobo in obveščati o tetn nadzornika. 5. Paziti In imeti v dobrem stanju šolsko opravo, šolsko knjižnico, učila, šolski arhiv, pisalni in risarskl materijal, za kar je materijalno odgovoren. 6. Nameščati in odpuščati šolske strežnike, skrbeti, da je šolsko poslopje v dobrem stanju in da v njem vlada čistost in ob času zahtevati potrebnih popravil. 7. Skrbeti za pravilno ocenjevanie učencev. 8. Paziti na obnašanje učiteljev in jih opoininjati na dolžnost, pri večjih pogreških in krivicah pa obveščati nadzornika. 9. Daiati v slučajih nujne potrebe učiteljem dopuste do treh dni in o tem obveščati' nadzornika. 10. Voditi delo učiteljskega zbora. 11. Dopisovati z vsemi oblastmi. 12. Na koncu vsakih treh mesecev, a po potrebi tudi češče, obveščati nadzornika o celokupnem stanju šole. 4. Učiteljski svet (zbor). Čl. 68. Vsi učitelji jedne šole tvorijo učiteljski svet. Predsednik sveta je upiavitelj, ki sklicuje sejo vsaki mesec, a po potrebi tudi boli pogosto. Vsak učiteli ie dolžan prisostvovati pri delu sveta. Upraviteli obvešča okrajnega šolskega nadzornika o delu sveta. Čl. 69. Učiteljski svet opravlja sledeče posle: 1. Dogovarja se o pravilnem postopku pri pouku in zvezi ter enotnosti pouka po vseh razredih; 2. sporazumeva se o jednakem pravilnem postopanju vseh učiteljev z ozirom na odgojo dece in na potrebe reda v šoli in izven nje; 3. prireja šolske ekskurzije, šolske slovesnosti in zabave; 4. predlaga nabavo potrebnih učnih pripomočkov; 5. razprodaie učne knjige in materijal za delo v šoli; 6. izbira odlične učence za obdarovanie; 7. Izbira siromašne učence. ki naj dobe podporo iz šolskega fonda; 8. skrbl za povečanje šolskega fonda in Solskega premoženja; 9. skrbi za napredek šole in vzdrževanje njenega ugleda; 10. prireja roditeljske sestanke v šoli zaradi dogovora o vzgoji otrok. 5. Okrajni učiteljski zbor. Čl. 70. Okrajni učiteljski zbor tvorijo vsi učitelji in učiteljice narodnih šol, ki stoje pod upravo enega šolskega nadzornika. Okrajni nadzornik sklicuje kot predsednik učiteljski zbor vsai enkrat v treh letih v dobi počitnic. Podpredsednika in poslovodjo voli zbor. Na zboru se sklepa z večino glasov. Učitelji so dolžni prihajati na zborove sestanke in prisostvovati pri njegovem delu. Šolski nadzornik predloži poročilo o delu zbora pokrajinski šolski oblasti. Cl. 71 Učiteljski zbor ODravlja sledeče posle: 1. Razpravlja o pedagoških vprašanjih, ki se tičejo narodne šole in ki se stavljajo na dnevni red; 2. ocenjuje vzorna predavanja, ki jih Imajo posamezni člani zbora v narodni šoll; 3. voli odbor, ki naj sestavi dnevni red za naslednji sestanek zbora; 4. dogovarja sc o odstranitvi zadržkov prt šolskem delu in stavlja o tem predloge kompetentnim šolskim oblastem; 5. skrbi za strokovno izpopolnitev svojih članov; 6. posvetuje se o napredku prosvete v okraju in vsej deželi; 7. voli odbor, ki nai upravlja okrajno učiteljsko knjižnlco in zbirko vzornih učil. 6. Šolski nadzornik. Čl. 72. Okrajnl šolski nadzornik izvršuje admfnistratrTio nadzorstvo nad vsemi državnlmi in prlvatnimi šolami v svojem okrožju, poleg tega mu pripada tudi strokovno in instruktivno nadzorstvo nad vserai javniml in prlvatnimi zabaviščf (otrpškimi vrtci), osnovnimi in nadaljevalnimi šolami in nad vseml podjetji za narodno prosveto v okrožju. Pedagoško-didaktično nadzorstvo nad meščanskimi šolami izvršuje pokrajinski šolski nadzornik za osnovne šole. Okrajne šolske nadzornike imenuje' začasno za dve leti pokrajinska šolska oblast, a definitivno minister prosvete upoštevaje one prosvetne in učiteljske osebe, ki so se odlikovale s svojim delovanjem v šoli ali na polju strokovne pedagoške književnosti. Definitlvno sj izvrši Imenovanje po kandidaturl pokrajinskega šolskega sveta in p0 zaslišanju državnega prosvetnega sveta. Pravni odnošaji okrajnih nadzornikov se bodo posebej uredili. Čl. 73. Za vsak okraj se nastavi po eden okrajnl šolski nadzornik, v slučaju potrebe pa se mu lahko pridele nadzorniški pomočniki. Vsakemu nadzorniku je dodeljeno potrebno število pisarniškega osobja. Cl. 74. Dolžnosti okrajnega šolskega nadzornika so: 1. Da naj dvakrat na leto obišče in dobro prouči narodne šole in ostale nižje odgojevalne zavode in institucije za deco v svojem okraju in da odstranjuje zadržke pri šolskem delu. 2. Da po potrebi poi;čuje učiteije v pravilneni šolskem delu (pouku) in da skrbi za njih izpopolnjevanje. 3. Da nadzira službene posle upravitelia in učiteljskih svetov in da pregleda delo krajnih šolskih odborov, pa da o tem obvešča okrajni šolski odbor. 4. Da sk!icuje okrajni učiteljski zbor Iri da upravlja njegovo delo. 5. Da skrbi za otvoritev novih razredov In novlh šol in da prisostvuje pri izbiranju kraja za poedine šole in pri pregledu poslopii, ki iih ponujaio privatniki za šole. 6. Da objavlja šolske zakone in naredbe po upravitelju in drugih šolskih oblasteh. 7. Da ocenjuje delo in obnašanje učiteljev ln da izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih predpisuje zakon o disciplinarnem postopanju z učltelji narodnih šol. 8. Da preiskuje nesoglasja med r.čitelji in krajnimi šolskimi odbori in poravnava spore med njimi, a v slučaju neuspeha, da to predloži v odločitev okrajnemu šolskemu odboru. 9. Da kaznuje predsednika in člane krajnih šolskih odborov za neizpolnjevanje dolžnosti po tem zakonu. 10. Da določa čas za krajše počitnice (čl. 22) in da odločuje o prekinjenju pouka v Izrednih prllikah. 11. Da skrbi za izpopolnitev praznih učiteljskih mest in da odreja namestnike bolnitn učlteljem za daljšl čas. 12. Da daje učiteljem dopust do 15 dnl, a da predlaga prošnje za daljši dopust pokrajinski šolski oblasti s svojim mnenjem. 13. Da vodi statistiko vseh šol v svoiem območju. 14. Pazi. da se samo odobrene šolske knjige in učila uporabljajo v šoli in da se za šolske knjižnice nabavljajo vse knjige, ki se priporočajo. 15. Da predlaga otvoritev privatnih šol. 16. Da odločuje o odpustu učencev in učenk narodnih žol dogovorno s krajnim šolskim odborom (čl. 23 1 25). 17. Da prisostvuie pri nadzorniških sestankih (čl. 76 i 77). 18. Da predlaga okrajnemu šolskemu odboru iii pokrajinskim šolskim oblastem polletna poročila o stanju šol v svojem okraju in da predlaga potrebno za zboljšanje omenjenega stanja. 19. Da dopisujc z vsemi šolskimi in drugiml oblastmi in da posrcduje v doplsovanju med upraviteljem narodnih šol z jedne strani in predpostavljenimi oblastmi na drugi strani. 20. Da izvršuje tudi druge posle, ki so mu odrejeni po tem zakonu in da se pri tem delu ravna po navodilih, ki mu jih predpišejo predpostavljene oblasti o nadzorstvu šol. Cl. 75. Nadzorstvo nad vadnico učiteljišča osnovno šolo, v kateri se gojenci in gojenke učiteljišča vežbajo v šolskem pouku) izvršuje upravitelj učiteljišča. Njegove dolžnosti so v tem pogledu iste kakor dolžnosti okrajnega šolskega nadzornika. Cl. 76 i 77. V slučaju potrebe se snidejo okralni šolskl nadzornikl na sestanke s pokrajinskimi šolskimi nadzornikl in se posvetujejo o vprašanjih, ki iim jih predloži šolska oblast ali ki jih sami predlože. Pokrajinska .olska oblast. Čl. 78. Šolsko upravo v posameznih pokrajinah upravlja pokrajinska šolska oblast, ki: 1. Rešuje načelno pedagoško-didaktična vprašanja narodnih šol. 2. Pripravl!a učne načrte za narodne šole. 3. Pripravlja šolske knjige. 4. Imenuje, premešča in vpokojuje učitelje narodnih šol. 5. Izvršuje nadzorstvo nad narodnimi šolami, okrajnimi šolskimi nadzorniki in odbori. 6. Skrbi za zidavo, razširjenje in vzdrževanje narodnlh šol. 7. Sestavlja proračun. 8. Skrbl za izplačevanje učiteljsklh prejemkov in zalaganje šol s knjigami in potrebščlnarai. 9. Poseča pažnjo narodni izobrazbl v obče ta naposled prosvetno-človekoljubnim zavodom. 10. Skrbi, da se šolski zakonl in naredbe točno izvršujejo. 11. Obvešča prosvetnega ministra o upravi in stanju šol in izdaja vsako leto tiskano poročilo o stanju šol. 12. Predlaga prosvetnemu ministru imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov. 13. Gospodari s pokrajinskhni šolskimi fondi. 14. Upravlja pokrajinsko zalogo šolskih kniig in tiskovin. Cl. 79. Nadzorstvo nad vsemi narodnlmi šolami in okrajnimi šolskimi nadzorniki in odbori izvršuje pokrajinska šolska oblast po pokrajinskih šolskih nadzornlkih, ki opravijajo obenem posle poročevalcev pri pokrajinski šolski oblasti in pokraiinskem šolskem svetu. Pokrajinske šolske nadzornike imenuje v potrebnem številu prosvetni minister na način predpisan za okrajne šolske nadzornike. Poleg pokrajinskih nadzornikov se namešča še prl pokrajinski šolski oblasti potrebno število učlteljev in okrajnih šolskih nadzornikov za izvrševanje administrativnih in pedagoško - didaktičnih poslov. Pokrajlnski šolskl svet. Cl. 80. Pri pokraiinski šolski oblasti obstoia Še kot posvetovalna oblast pokrajinski šolski svet, katerega predsednik je načelnik pokrajinske šolske oblasti ali njegov namestnik (uradnik pokrajinske šolske oblasti. kl je pedagoSkl strokovnjak). Clani tega sveta so: a)Po položaju: 1. Pokrajinski šolskl nadzornlkl za narodne in srednje šole. 2. Administrativni referenl pokrajinske šolske oblasti. 3. Predsednik zveze učiteljskih društev (al> namestnik). 4. Predsednik profesorskega društva (ali namestnlk). 5. Pokrajinski vrhovni zdravnik. b) Imenovani: , 1. Po en upravitelj osnovne in meščanske soie v kraju. 2. Po en ravnatejj srednilh šol v kraju. 3. Eden ravnateli učiteljišča. 4. Dva profesorja filozofske fakultete. ako se ta nahaja v kraju vlade. Te člane Imenuje prosvetni minister za trl leta. Cl. 81. Pokrajinski šolski svet opravlja sledeče dolžnostl: 1. Daje utemeljena strokovna mnenja o vseh načelnih pedagoško-didaktičnih vprašanjih narodnili šol, o učnih načrtih, knjigah in učilih, vprašanjih uredbe prosvetno-humanih zavodov in narodne izobrazbe. 2. Izreka se o premeščenju stalnih učiteljev (čl. 35). 3. Predlaga prosvetnemu mlnistru potom pokrajinskih šolskih oblasti imenovanje okralnih in pokrajinskih šolskih nadzornikov. 4. Stavlja inicijativne predloge o vprašanjih uredbe in uprave narodnih šol. 5. Izvršuje nadzorstvo nad delom okrajnih šolskih odborov. Pokrajinski šolski svet ima svoje seje po potrebi, vendar najmanje enkrat y mesecu. V slučaju potrebe lahko pozove na seje tudi druge strokovnjake in zasliši njih mnenje. Cl. 82. Služba članov pokrajinskega šolskega sveta je častna. Vsi članl dobivajo dnevnice, a onl, kl ne stanujejo v mestu sveta, tudi potne stroške. Poslovodjo sveta nastavlla pokrajinska šolska oblast.. Na sejah odločuje večina glasov. Disciplinarni zakon. Dlsclpllnarnl postopek z učlteljstvom narodnlh šol. Za presojanje in sojenje disciplinarnih prestopkov in pregreškov učiteljstva narodnlh šol le potrebno izdati posebna pravila, s katerimi bl se Izvršila sledeča temeljna načela: 1. Radi nepravilnosti v službl more učltelje narodnih šol kaznovati vsaka šolska oblast (upravitelj, okrajni šolski nadzornik, pokraj'nska šolska oblast in minister za uk) ustno ali s plsmenlm ukorom. 2. Discipllnarne prestopke učiteljstva morajo dognatl in kaznovatl posebni s.nati, in slcer: a) okrajno disciplinarno sodišče kot prvoinstančna disciplinarna oblast, b) pokrajinsko disciplinarno sodlšče kot prlzivna disciplinarna oblast. Okrajnemu disclplinarnemu sodiSču predseduje po činu najstarejši šolskl uradnik v okraju, a ¦flani so: a) en sodnik, b) trije učitelji narodnih šol, ki se imenuiejo na predlog okrajnega šolskega odbora. Referent je okrajni šolski nadzornik. 3. Vse člane okrajnega disciplinarnega sodlšča imenuje deželna šolska oblast za tri leta. 4. Pritožbe proti razsodbi disciplinarnega okrajnega sodišča rešuje pokrajinsko dlscipllnarno sodiščc, kateremu predseduje predsednik deželne šolske oblastl ali njegov naraestnlk. Člani so: a) pokrajinski šolski nadzornik za narodne šole. b) en sodnik višjega sodišča, c) dva učitelja narodnih šol. Članl pod b) in c) se Imenujejo na trl leta na predlog pokrajinskega šolskega sveta. 5. Proti razsodbi pokrajinskega disclpllnarnega sodišča le pritožba dopustna na mlnistrstvo prosvete samo v takem slučaju, ako se glasi razsodba druge instance na odpust iz službe. 6. Disciplinarne kazni so: a) pismeni ukor; b) prikraišanje perijodskega napredovania največ za eno leto; toda brez posledic na dosego kasnejšega napredovanja; c) premestitev na lastne stroške v istem službenei.i značaju; d) odvzetje šolskega vodstva (dohodki stalnega upravitelja cstanejo); e) odpust iz službe s pokojninu; f) odpust iz službe zvezan z izgubo pokoinine. 7. Vsak prestopek (pregreha, krivica) se mora popolnoma dognati z vestno preiskavo. Brez popolnoraa izvršene preiskave se ne sme izreči nobena disciplinarna kazen. 8. Preiskavo vodi šolska oseba, katero določi predsednik okrajnega disciplinarnega sodišča. 9. Disciplinarni postopek more odrediti: a) Okrajno šolsko nadzorništvo; b) pokrajinska šolska oblast; c) ministrstvo prosvete. 10. Okrivljeni more odkloniti poediiie člane disciplinarnega sodišča, priti sam pred sodišče in pripeljati svojega zagovornika. 11. Pravomočno razsodbo mora izvršiti šolska oblast. 12. Vsaka discipllnarna kazen se zabeležl v kvalifikacijskem listu kaznjenega. 13. Učitelj se ne sme disciplinarno zasledovati, ako je nastopilo zastaranje. 14. Pod določenlmi pogoii se dopušča vrnitev v prvotno stanje. 15. Suspenzija od službe za čas disciplinarne preiskave ie dopuščena sanio v slučajih najtežje krivde, toda ne sme biti zvezana z odtegnitvljo plače. Vsako suspenzijo se mora predložiti v potrditev disciplinarnemu sodišču. 16. Proti umirovljeni učiteljski osebi more se disciplinarno postopati samo v tem slučaju, ako je napravila za čas službe zločin po kazenskem zakonu, če zločin še ni zastaral. 17. Smrt okrivljenega vstavi disciplinarni postopek. 18. Natančnejše postave za disciplinarrd postopek bi se vzele iz hrvaške učlteljske pragmatike, izdane z naredbo Narodnega Viječa SHS dne 12. XII. 1918. 1. Učiteljska izobrazba. I. Spreiemanie golencev na učlteljlšča. 1. V učiteljišča se sprejemajo gojenci po dovršeni nižji srednll ali meščanski šoli. Otvarjanje Sol, v katerih naj se učenci z Internatno vzgolo pripravljajo samo za učiteljišča, se mora prepovedati (zavreči) kot reakcijonarno In nepedagoško institucijo. 2. Kot minimalna starost se zahteva od goienca, ki vstopi v prvl razred učiteljišča, dovršeno 14. leto ter ne sme blti spregleda (dispenze) od tega pogoja. 3. Sprejemnih izpitov za prvl razred pri dijaklh, kl imalo predpisano predizobrazbo, ni potreba. toda na koncu prvega semestra naj se obavi selekcija in pri tem vzatne v ozir celo telesno In duševno sposobnost gojenca. 4. Število učencev v enem razredu ne sme prekoračitl 40. 5. Fizično sposobnost dljaka konstatlra pri sprejemu na učiteljišče komisija, sestavljena iz ravnatelja učiteljišča, šolskega zdravnika in učltelja glasbe. 6. Kandidati, ki ntmajo predplsane predizobrazbe (nižje srednie all meščanske šole), se sprejemalo na podlagi sprcjemnega Izpita, ki se Polaga r.a učiteljišču. Ta izplt mora blti enak za vse kandldatc brez ozlra, če so končali kak razred srednje ali meščanske šole, ali niso. Za polaganje tega izpita se morajo lzdati posebni predplsi. 7. Na učiteljišča se ne morejo sprejemati privatisti niti se pripuščatl k zrelostnemu izpitu (maturi) eksternisti. 8. Absolvent! srednjlh šol (tudi brez mature) se morejo pripustlti k zrelostnem izpitu na učiteljišču, ako se eno leto vadijo na učiteljišču in prisostvujejo pedagogiki. 9. Iz petega In šestega razreda srednjlh šol se tnorejo sprejemati dijakl v drugi, oziroma tretji razred na temelju diferencijalnega izpita. O. Organlzaclla učltelllšč. 1. Prepričanje prosvetnega odbora ie, da bi v interesu dobre vzgoje učltel]skega naraščaja bilo potrebno povišati število letnikov na učiteljišču vsaj na 5, toda z ozlrotn na ekonomske razloge in pomanjkanje učiteljstva ljudskih šol, katero se bo opažalo še dolgo vrsto let, ostane pri tem, da se omeji doba Izobrazbe na 4 leta. 2. Predavanje pedagoglke se ne sme začetl pred 3. letnlkom, pa tudl tu Je potrebno, da se izvede kot uvod v pedagoglko gotova priprava za učenje pojavov duševnega življenja v smislu neprestanega razvljanja abstraktnega mlšljenja ln koncentracije občlh pojmov, doseženih v drugih naučnih oblastih. 3. V 3. letniku se odredl za pedagogiko 5 tedenskih ur. V prvem semestru se porabi vseh 5 ur za teorijo, v 2. polletju pa 3 ure za teorijo, 1 uro za hospitacljo in 1 uro za konferenco (razgovor, kritiko). V 1. semestru 4. letniku se določi za pedagogiko 12 ur. Od teh se vporabita 2 uri za zgodovino pedagogike brez blografskih poedinosti, omeiena na one znamenitejše znanstvenike, katerih ideje so še danes veljavne, 3 ure za specijalno metodiko, a 7 ur za hospitiranje, prakso in konfergnce. V 2. semestru 4. letnika naj se po dve uri predava zgodovlna pedagogike, 1 uro pa zakon o narodnih šolah in šolska administracija, ostalo pa porabl za prakso. 4. Specljalno metodiko predava učitell pedagogike s sodelovanjem in v sporazumu s strokovnimi učiteljl. jŁavnatelj učiteljišča vodi prakso. 5. Razen srbskega ali hrvaškega, oziroma siovenskega jezika, jo potreono, da se predava na učiteljlšču še en tuj jezik z razvito pedagoško literaturo ali kateri lokalno potrebni jezik, da se kandldati vsposobijo za poučevanje na osnovnlh šolah s tem učnim jezikom. 6. Po mišljenju prosvetnega odbora bi potrebam učiteljišča odgovarjal najbolj ta-le učni načrt: Predmeti Verouk  Pedagogika  Srbski ali hrvatski, slovenski jezik s književnostjo . Tuji jezik  Geografija  Obcna zgodovina in narodna Matematika  Prirodopis  Kemija  Fizika  Pisanje  Risanje  Nauk o glasbi, petju, posvetnem in cerkvenem . . Nauk o zdravju (Higijena) . Gospodarstvo  Gospodinjski pouk in vrtnarstvo  Ženska ročna dela (v oddelkih)  Telovadba in deske igre . Glasba (v oddelkih) . . . Skupaj . . 31 31 za inoške II. III. IV. 1 12 3 2 1 2 2 2 Sktpaj 7 17 15 10 7 8 11 9 2 7 2 8 7 2 4 za ženske II. III. IV. 1 12 3 2 1 2 2 2 Skupaj 7 17 15 10 7 8 11 9 2 7 2 8 7 2 Prl zgodovini nal se dijaki seznanijo z državno ustavo in ostalimi važnimi državniml in socijalnimi uredbami. V 4. letniku naj se 1 tedenska ura, odmerjena za zemljepls in fiziko, uporabl za ponavljanje in zaokroženje znanja, pri fiziki pa naj se jemlje v ozir tudi ponavljanje ketnije. III. Koedukaclja. Kierkoli je mogoče, naj se ustanavljajo posebna učiteljišča za moške in ženske. Po razmerah in potrebah se rnorejo dopustiti tudi mešane šole, toda če je dovoljno število moških in ženskih, naj se odpro posebni paralelni razredi za vsak spol. IV. Izplti. 1. Razrednlh izpitov za vsak letnik nl potreba. 2. Ob koncu študija polože oni Uudd, kl so dovršili IV. razred povoljno iz vseh predmetov, izpit zrelosti. 3. Izpit zrelosti se deli na tri dele: pismeni, ustni in praktičnl izplt. 4. Plsmcni del izplta je klavzurno delo iz matrnega jezlka, pedagoglke In matematike. 5. Ustno se izprašuje iz: a) pedagogike, b) matrnega jezika, c) zgodovine, zemljepisa in državne ureditve kraljestva SHS. d) prirodoslovja (prirodopisja, iizike in kemije po izbiri kandldata), e) matematike. 6. Pri praktičnem izpitu obdela kandidat In Izpelje določeno nalogo v osnovnl šoli. 7. Vsa vprašanja, katera se imajo stavlti pri izpitu zrelosti, se morajo pretresti In odobrlti v konferenci izpltne komisije. 8. Oprostitve (dispenze) niso dovoljene ne za teoretični (pismeni ali ustmeni) in ne za praktični del izpita. 9. V sprlčevalu zrelosti se morajo zabeležiti redi za vse predmete. Redi onih predmetov, ki se prl izpitu zrelostl ne izprašujejo, se določijo na temelju zadnjih semestralnih redov. Sicer ]e treba postopati analogno odredbam za Izplt zrelosti na srednjih šolah. 10. Najmanj po preteku dveh let praktlčnega šolskega dela se pripusti začasni učitelj k praktlčnemu učlteljskemu izpltu. 11. Ta izpit obstojl iz: a) pismene domače ali klavzurne naloge, b) ustnega Izpita, s katerim kandidat pokaže, da ie pismeno nalogo samostojno napravil, da so mu dobro poznane šolske knjige, učila In šolski predpisi in da jih ume se posluževati ter da je dobro verzlran v metodiških in didaktičnih vprašanjih, ki se mu redno staviio v šolskl praksi, c) praktičnega dela v šoli na podlagi zadane teme, za katero se prei izdela načrt. 12. Temo za pismeno dornačo nalogo določi Izpraševateli pedagogike v sporazumu s predsednikom, ozirajoč se na želje. ki jih navede kandidat v svojl prošnji. S to temo mora kandidat dokazatl poznavanje jezika, pravopisa In stila, a vsebina naj bo prlmer iz praktičnega dela s teoretično razlago postopka. V istem smislu dajo se tudi naloge za klavzurno delo, namesto domačega. 13. Izpraševalno komisijo za vsako učiteljišče imenuje šolska oblast. Kandidat more polagatl izpit prl vsakl komisljl, pri kateri hoče, toda če ]e pri enl padel, mora ponavljati Izpit pri isti komlsljl. 34 34 130 32 32 34 34 132 V. Nadaljna Izobrazba učlteljstva. Prosvetnl odbor je mnenja, da bi se nadaljna izobrazba učiteljstva dosegla najbolje na ta-le način: 1. Da se začetniki. če je le kako mogoče, nastavijo na večrazrednicah z izkušeniml učitelji (upraviteljem). 2. Da se v času velikih šolskih počitnic prirejajo na učiteljiščih tečaji, v katerlh se bo učiteljstvu nudila prilika, seznaniti se z novimi teorijami nauka, katere Jim je potrebno znati kot prosvetnim delavcem. Obenem bl se seznanilo učiteljstvo z aktualnimi vprašanji pedagogik^, a posebno iz metodlke. Obisk teh tečajev mora biti prostovoljen. 3. Da se pri vsaki šoli ustanovi ročna knjlžnica za učitelje. Okrajnl šolski nadzorniki bi morall pazlti, da se te knjižnice slstematično popolnjujejo po direktivah, ki bi se določile v nadzorniških dogovorih. 4. Da se kolikor mogoče Intenzivnejše obdržavajo okrajne učiteljske konference. 5. Šolska oblast mora izdajati pripomočke za učitelje narodnih osnovnih šol in pedagoške časopise. Privatna podjetja podpira s subvenciic 6. Da se čim večja skrb posvetl okrajnim u5Iteljskim knjižnlcam. 7. Da se subvencijonirajo ekskurzije (Izleti) učiteljskih skupin, da se dado potovalne ustanove poedlncem, pa tudi v času šolskega leta. VI. Izobrazba učlteliev meščanskih šol. 1. Da se dobi spreten naraščaj učiteljev In učiteljic za meščanske šole, ni dovolj, da se postavljo izpraševalne komlsije, ki bi kakor do sedaj vsposobljale kandidate za učitelje meščansklh šol. ampak je treba tudi poskrbeti, da se marljivim mladim učiieljem nudi prilika pripravljati se na ta poklic v to določenih tečajih. 2. Tl tečaji bi se vršili v mestih, kjer je vseučilišče ali pa vsaj več srednjlh šol in ki bi trajali redno 2 leti. Pouk bi bil reden in v dveh letih bl se morala predelatl vsa za izpit predpisana tvarina v pregjedu, dočim bl se poedine partije obdelale intenzivnejše. 3. V tečaj bi se sprejemall: a) Učitelji osnovne šole po položenem praktičnem učiteljskem izpitu, katere bi šolska oblast izbrala In pripustlla v tečaj z njihovo plačo ali s podporo. b) Absolventi srednjih šol po položenem zrelostnem izpitu. 4. V času obiskovanja tečaja bi se kandidati urili v praktičnem šolskem delu v eni meščanski, a ob priliki tudi v osnovni šoli, kot vadnici. 5. Obiskovalci, ki dobivajo od države plačo ali podporo, bl morali na koncu vsakega semestra polagati izpite iz predelane tvarlne (v obliki kolokvija). 6. K učiteljskemu izpitu bi se pripuščall samo oni kandidati, ki bi zvršili dveletni tečaj in ki so v tem času na semlnarski način delovali praktično v zbirkah ali Izdelovali pismene naloge. Takim bi se delovanje zamenilo za pismeni del izpita. 7. V koliko bi položeni kolokviji nadomestili posamezne dele ustnega izpita, se bo uredilo s posebno naredbo. 8. Od praktlčnega delovanja ni oprostitve. 9. Izpitne skupine so: a) Jezikovno-zgodovinska skupina s predmeti: narodnim jezikoin, tujim jezikom, zgodovlno in zetnljeplsjem. b) Matematično-prirodopisna skuplna s predmeti: matematiko. fiziko, kemilo in prirodopisom. c) Matematičr.o-tehnlčna skuplna s predmeti: matematiko, fiziko, geometrijskem risaniem in prostoročnim risanjem (z lepopisjem). Razentega je pedagogika izpraševalni predmet v vsaki skupini. V prvi skupini se more tuj jezik zamenjati s prostim risan]em, a v drugi fizika z zemlieplsjem. Lepopisje se more spojitl tudi s prvima dvema skupinama. 10. Razen navedenih občlh predmetov se bo kandidatom nudila prilika, da dosežejo usposobljenje za poučevanje strokovnih predmetov, s katerimi se bodo odlikovale meščanske šole po svoji smerl (trgovski, kmetijski, tehniški itd.). 11. Prl ustnem izpitu se more kandidata izpraševatl v enem dnevu največ iz dveh predmetov. Razen tega se naj dopusti, da se en del izpita preloži za naslednji termin, ako za to zaprosi kandidat pri prijavljenju za izpit. 12. Izpričevala vsebujejo samo legalne rede: prav dobro, dobro in dovolino. Pedagoška praksa naj se ocenjuje na koncu. Razen poedinih redov se mora v izoričevalu brez dodatka (prav dobro, dobro in dovoljno) konstatiratl, da je kandidat sposoben za poučevanje na lneščanski šoli. 13. Izpraševalno komisijo tvorijo učitelli, ki so predavall na tečaju, predsednika Imenuje pa šolska oblast. VII. Izobrazba učiteljev za učlteljlšča. 1. Napram posebni nalogi, ki jo itna učiteljišče, je potrebno, da se posveti izobrazbi učiteljev za učiteljišča posebna pažnja tako, da pridejo na te zavode učitelji s teoretičnim znanjem in dovoljno Izkušnjo v praktičnem šolskem delu. 2. Zaradi tega bi se učitelji za učiteljišča mogli po mišljenju prosvetnega odbora prlpravljati na ta-le način: a) Učiteljl, ki so napravili izpit za meščanske šole in si tako pridobili dovolj teoretične vaje, naj se sprejmejo na univerzo kot Izvanredni slušatelji in podvržejo po dveh letlh profesorskemu izpitu pred posebno komisijo, ki bl vsposobljevala samo učitelie za učiteljišča. b) K izpitu nal se pripuščajo tudi absolven,ti srednjih Sol po štirih letih vseučiliščnih naukov brez ozira, če so položili Izpit za srednje šole ali ne. 3. Razen teoretične Izobrazbe ie potrebno, da so obe vrsti kandidatov vežbata v praktičnem šolskem delovanju v ljudskih in meščanskih šolah In učiteljišču ter da obiskujejo pedagoškl semlnar. 4. Izpitne skupine se bodo določile po potrebi po definltivnem sklepu učnega načrta za učlteljišča VIII. Knjlge za učitelilšča. Radi velike razlike v zadači ne morejo se nlkakor rabiti na učiteljščih knjlge, kl so sestavIjene za srednje šole, kakor se je prl nas praktlciralo z malimi izjemami. Brezpogojno je potrebno, da se sestavijo za učiteljlšča posebne knjige. IX. Privatna utiteljišča. V interesu narodne edinosti je potrebno, da so vsa učiteljišča državna. X. Vadnlce. 1. Pri vsakem učiteljlšču le potrebna vadnica z razdeljenlm poukom. Kjerkoll je mogoče, naj se uredi vadnica tudl z nerazdeljenim poukom in nadaljevalno šolo. Ako ni mogoče ureditl vadnice z nerazdeljenim poukom in nadaljevalno šolo, je potrebno nuditi dijakom prlllke, da v 4. razredu pogosteje prisostvujejo pouku in po možnosti tudl aktivno sodelujejo na takih šolah v okolici. 2. Radi svobodne Izbere otrok iz različnih slojev meščanstva naj bo vadnica sestavni del učiteljlšča, kot osnovna šola brez šolske občine. 3. Za učitelje na vadnici se Imenuiejo najboljši učitelji brez ozira na službena leta in sicer na temelju posebnega razpisa. 4. V pravnih ozirih so učitelii na učitelilščih izjednačeni z onimi na srednjih šolah, a učitelji na vadnicah z onimi na meščanskih šolah. XI. Internati prl učite!]iščlh. Z ozlrom na jako slabe družinske in socijalne razmere po vseh krajih naše države ie potrebno, da se pri vsakem učiteljišču osnuje dobro urejen internat ali vsaj dijaški dotn In jedilnica (trpezarija), ker samo na ta način bi se prišlo v kratkem času do potrebnega števila zdravega in sposobnega učiteljstva. XII. Začasne uredbe, da se nadomestl pomanjkan]e učltellstva. 1. Da se prepreči pomanjkanje učitelistva za osnovne šole, se ne more priporočati nameščanje nekvalificiranih učiteljskih naineščencev. Bolje je, da se uvede poldnevni pouk vsak drugl dan. Na ta način bi se moglo poučevati z istlm števllom učiteljstva dvakratno število učencev. 2. Z vspehom se je do sedai pomagalo v Dalmacijl in Sloveniji s t. zv. ekskurendnirnl šolam!. To je, da pou.uje učitelj predpoldne ali nekatere dni v tednu na svoji šoli, popoldne ali na one dneve, kadar ne poučuje v svoji šoii, odide pa v bližnji kraj In tam poučuje. Kjer se uporabi eden ali drugl način, se mora vsakdanjl redni pouk podaljšati na več let kakor pa je do sedaj trajal. 3. V krajih, kjer je šolsko omrežje redko, naj se uvedejo dobri potovalni učitelji (ambulantne šole), t. j. da učitelj poučuje na eni šoli 5 mesecsv, a drugih 5 na drugl šoli, potem se vrne zopet na prvo šolo in tako ponavlja, dokler ne skonča vso predplsano tvarlno za 8 let. 4. Pomanjkanju meščanskega učiteljstva bi se prišlo v okom na ta način, da se osnujejo v velikih počitnicah dvo- ali trimesečni tečaii. katere bi obiskovali učitelji osnovnih šol, ki so se poprej pripravljali Iz gradlva, predpisanega za izplt. V tem tečaju bi se moralo obdelatl ono gradivo, katerega ne more kandidat sam obdelati, a pri tem bi se slušateljem podal pregled cele materlje. Po končanem tečaju bi se dodelill kandidatl k poučevanju na meščanskih šolah, prihodnje počitnlce pa bi se zbrali zopct v tečaju, na koncu katerega bi potem poiagali meščanskl Izplt. V te tečaje bl se mogli sprejemati tudi absolventi srednjih šol. Tolmač k zakonu o narodnih šolah. I. Naloga In vrsta narodnlh šol. čl. 1. Prejšni srbski zakon zahteva samo vzgolo v narodnem duhu, a avstrijski In hrvaški zakon pa poudarjata vzgojo v moralno-religijskem duhu. Naš sklep je kompromis obeh stališč, ker izpušča pravzaprav povdarek religijske (verske), toda poudarja potrebo moralne vzgoje. Cl. 2. Meščanske šole se smatiaio za naipripravnejši tip šole za izobrazbo našega kmetijskega in meščanskega stanu. Čl. 3. Največje razlike, a po tem tudi težave so se pokazale, ko se je Imela določiti doba šolski obveznosti. V Sloveniji je že bila izvedena 81etna obveznost vsakdanje šole; v Dalmaciii je obveznost traiala 6, a samo izjemoma 8 let, tako je bilo tudl v IstrL V Hrvaški-Slavoniji so imeli petletno dolžnost obiskovanja vsakdanje šole, Bosna-Hercegovina in Srbija pa 41etno dolžnost. Dalmacija in Istra sta imeli poleg 61etne vsakdanje šole dve leti ponavljalnice (produžne šole), a Hrvaška in Slavonija tri leta ponavljalne šole. Drugl kraji niso imeli ponavljalnih šol. Idealno bi bllo, da se osemletni obisk redne vsakdanje šole uvede po vsem našetn državnem teritorlju. Iz različnlh, naposled !z ekonomskih razlogov se to še dolgo ne bo moglo doseči, posebno pa ne v Bosni-Hercegovini in Srbiji. Na drugi stranl pa ne bl bilo prlporočljivo znižati trajanje šolske obveznosti v krajih, v katerih je uveden že od poprej osem- ali vsaj šestletni obisk. Priporoča se vsled tega. da se načeloma določi osemletni šolski oblsk, ne da se ves ta čas mora prebiti v vsakdanji šoll. ampak da se en del tega časa dovoli za ponavljalno šolo (nadalievalnica). V SloveniJI vsled tega naibrže v splošnem ne bo ponavljalnih šol, v Dalmaciji In Istri bo trajala kakor do danes dve leti, v Hrvaškl tri, v Vojvodini 2 in v Bosni-Hercegovini ter Srblil 4 leta. Cl. 5. V Avstriji, Hrvaški - Slavoniji je bilo makslmalno števllo učencev določeno na 80; to število se Je iz pedagoških razlogov pokazalo prevellko. Zaradi tega bl bilo treba to število znižati na največ 50 do 60, toda v naših razmerah tega nl mogoče provestl, pa se ie vzelo pribllžno število 70. Čl. 7. Institucija (postavljanje) pripravljalnih razredov nl bila poznana v krajih bivše Avstroogrske; pustlH pa smo vseeno zaradi Srbije, čeprav bi bllo želeti, da se tnesto prlpravljalnih razredov uvcdejo otroškl vrtci (dječja zabavišta). Cl. 8. Podobne uvedbe ni bilo v šolskem za konn A\stroogrske, vendar pa se zde umestne, da nar.a raje pošilja otroke v šolo. Čl. 10 al. 2. Ta postavka je vzeta radl uspešne kontrole privatnega učenja, da se ne bi zatumarjale odredbe al. 3 o obveznosti pouka. Al. _ hoče, da preprečl odgojo srbske, hrvaške in slovcnske dece v šolah tuje narodnosti (lezika). II. Ustanavllanje in vzdržavanje šol. Čl. 12. Broj 40 učencev je vzet iz avstroogrskega in hrvatskega zakona, ker se zdi, da za sedaj ne bi bilo mogoče odpretl toliko šol, če bi se vzelo maksimalno število 30 otrok po srbskem zakonu, CI. 13. Uredba šolskih občin kot najmanjše lednote v organizaciji šolske uprave, je vzeta iz srbskega zakona. Čl. 14 al. 3. Določeno je, da mora šolska občina skrbetl za stanovanje učiteljstva. da se bo zagotovil pouk tudi v krajih, kie.- se drugače ne bi moglo doblti prikladnih stanovani. Al. 4. Te uredbe so vsebovane v zakonih razen v avstrijskih. Čl. 17. Denarni virl, s katerimi bodo prisostvovale v svrho osnovne šole pojedine organizacije, se bodo morali naposled točno specificirati. Tu bo imel glavno besedo finančni minister, a v obzir se bo moral vzeti tudi dosedanji način pokrivanja šolskih stroškov po političnlh občlnah v deželah bivše avstroogrske monarhiie. Čl. 18. Tu se misli tudi na to. da se ob prillki izvedbe agrarne refortne vzamejo v obzir tudi šole. III. Pouk. Čl. 20. V zadnji točki se je mislilo na to, da izda minister normalne učhe plane za poedine kategorije šol. Čl. 22 al. 3. Ta uredba je postavljena z obzirom na težke gospodarske in poljedelske razmere, katere se bodo gotovo čutile še dolgo časa po vojski. Al. 4. Tu se poldnevni pouk misli kot neprekinjen celodnevnl pouk. Dodatek k III. glavl. Nadaljevalnice so šole pod itnenom ponavljalnica, opetovnica ali pa prazniška-nedeljska šola ter so bile do sedaj v Dalmaciji, Istri, Hrvatski in Slavoniji. V nje so hodili otroci, kateri še nlso dovršili dobo šolske obv-znosti (14. leto), pa niso bili dolžni pohajatl v vsakdanjo šolo. Te šole bodo kot nepopolni surogat ostale tudi nadalje tedai v krajih, kjer se ne bo mogla uvesti 8 letna dolžnost obiskovanja vsakdanje šole. To so žalibog vsi kraji razen Slovenije. Redrio trajanje nadaljevalne šole bo razllčno: V Srbiji in Bosni 4 leta. Hrvatski 3 leta, Vojvodini, Dalmaciji in Istri 2 leti. Vsi udeležnikl razprave v prosvetnem odboru so se zedinili v tem, da so meščanske šole z obzirom na naše prosvetne in ekonomske prilike tip šole, katerih ie treba kolikor mogoče več odpreti, a v isti čas katere je treba organizirati in preskrbeti z dovoljno izprašanim (naobraženim) učlteljstvom. IV. Učencl. Cl. 23. Avstrijski zakon ie določil početek šolske obveznostl brez izjeme s početkom 7. leta. to ie s končanlm 6. letom. V mnogih slučajih se je pokazalo, da je ta doba neprlpravna, ker otroci še niso dovolj razvitu n. pr. posebno v malaričnih krajih Dalmacije in Istre. Potrebno je bilo zaradi tega prestaviti to dobo do končanega 7. leta. a z obzirom na tnestne otroke, kateri mislijo tudi nadaljevati nauke, se sprejmejo v šolo z dokončanim 6. letom, ako so telesno in duševno dovolj razviti. Cl. 24. Te nekoliko ostre odredbe so v načrtu uvrščene zaraditega, ker se žalibog bodo v naših krajih rabila še dolgo prisilna sredstva. Taka sredstva pa nimajo smisla, ako se odmerjajo kazni prenizko, a delujejo šele čez nekaj mesecev in let, kakor je to bilo n. pr. v Avstriji. Čl. 25. Naraesto šolskih naznanil ia izpričeval se uvede po srbskem vzorcu pripravnejša knjižica redov (ocena). Da bi se šola kolikor mogoče prej popularizirala, se odrede na koncu leta šolske slavnosti. Preprečeni pa so izpiti, kateri so bill še v Srbiji v navadi, kot času neprikladne uvedbe. Čl. 27. V tera članku so določene zaradi kontrole privatnega učenja ostrejše odredbe. Iz teh razlogov so tudi prepovedane končne slavnosti v privatnih šolah. V. Učltelistvo. a) P r i p r a v a. Čl. 28. Al. 4. Z ozirom na veliko pomanjkanje nioških učiteljskih moči, katero pomanjkanje ne bo še dolgo prenehalo, se določa, da morejo učiteljice izvrševati pokilc učiteljic v vseh razredih (šol. letih) osnovne šole. Samo na mesta upraviteljev moških in mešanih šol naj se nastavijo moški, učitelji. Al. 5. Po šolskih zakonih, ki so veljali za dežele bivše avstroogrske monarhije, je bil pouk otrok v veri skrb dotične cerkve. Cerkve so po svojih organih, duhovnikih, vršile ta pouk brez pravice na nagrado iz šolskih sredstev, razen v poedinih slučajih (večje število učnih ur, velika oddaljenost šole od stanovanja duhovnika). V določenih slučajih (ako je bilo čez 20 ur pouka tedensko) so se postavljali duhovniki kot stalni učitelji vere s pravicami in dolžnostmi rednih učiteljev osnovne šole. V Srbiji je pouk otrok v veri bila vedna dolžnost učitelja. Jedinstvo bi se v tem vprašanju moglo doseči na dva načina: da se v Srbiji prenese dolžnost verouka na cerkev in njene organe, ali pa, da se v krajih nekdanje Avstroogrske pouk v veri odvzame cerkvi in izroči učiteljem. V tem drugem slučaju ne bi bili zadovoljni ne učitelji, ne cerkev. Učiteiji bi to smatrali za nalaganje novih dolžnosti, a cerkev za odvzemo stare pravlce. — V več slučajih se to niti ne bi moglo izvesti, n. pr. na enorazrednih šolah, na katerih so otrocl dveh ali celo treh ver. Pa tudi pedagoški razlogi se temu protivijo, da se silijo učitelji k pouku veronauka, kateri bi učili morda proti volji ali pa proti svojemu prepričanju. Zdi se priporočljivejše, da se tudi na Srbijo razširi dolžnost cerkve, da ona skrbi za veronauk v osnovnih šolah. Da ta prehod ne bo pretežak in da se ta pouk ne spravi ch veljavo v krajih, kjer ni pripravnih duhovnikov, se določa, da se verouk more poveriti tudi učitelju proti posebnemu honorarju. b) P r a v i c e. Čl. 33. Sredstvo, da se kolikor prej prlde do potrebnega števila učiteljev osnovnih šol, da se povzdigne šolstvo in potom šole tudi narodna prosveta, je materijalna preskrba učiteljstva, Pravica zahteva, da se učiteljstvo po dohodkih in po socijalnem položaju izjednači z državnim uradništvom z analogno izobrazbo. Iz istih razlogov pravičnosti se mora dati učiteljicam iste doliodke kakor učiteljem. V Bosni in Hercegovini, Hrvatski-Slavoniji je to tudi do sedaj že bilo. Čl. 34. Prosvetni odbor je izdelal posebni disciplinarni pravilnik za učiteljstvo narodnih šol. Cl. 35. Načeloma se odrejuje, da začasno namešča učiteljske osebe pokrajinska (deželna) šolska oblast. — S stalnostjo mesta je zvezanv tudi jamstvo, da šolska oblast ne more dotično učiteljsko osebo po volji premestiti. Sličen zakon ie imela do sedaj tudi Avstrija (stalnost v službi ni na mestu), a v ostalem samo še v Srbiji. — Pri predlaganju učiteljstva za stalno nameščenje so izključeni krajevni in okrajni (okrožni) odbori (šolski sveti) (čeprav so oni, t. j. krajni in okrajni šolski sveti imeli v Avstriji pri tem glavno besedo), a to radi tega, ker se misli, da bo pokrajinski (deželni) šolski svet pri tem objektivnejši in da bo laž]e presodil kvalifikacijo posameznih kompetentov. Čl. 40. Al. 1. Dolžnost učiteljstva pri izvrševanju pouka je tako normirana, da ne bo preobložena in da se v prostem času lahko bavi s knjigami in svojo nadaljno izobrazbo. — Al. 2. Zatc je določeno, da se učiteljstva ne more siliti, da prevzame tedensko več kot 6 ur čez normiran maksimum. Da se njegovo pravo ne bi ignoriralo (prezrlo) s tem, da se mu nalagajo suplenture in nadomeščanja, se določi, da se mu to delo posebej nagradi. — Al. 3. Nadaljevalne šole (ponavljalnice) niso imele do sedaj absolutno nikakega uspeha, to pa največ zaraditega, ker je v njih učiteljstvo moralo delovatl v nedeljah in. prazniklh (proste dneve). Sorazmerno s tem je bilo tudi njegovo delo. Od nadaljevalnih šol se more le tedaj prlčakovatl vspeh, kadar bo učiteljstvo od tega posebej plačano. Čl. 42. To določbo je bilo potrebno sprejeti, da se prepreči prehod učiteljstva v druge službe (poklice). Ta določba morda ni ravno najliberalnejša, toda je zelo potrebna za zaščito šolstva in narodne prosvete ravno v tem času, ko je tako veliko pomanjkanje učiteljstva. c) Dolžnostl. Čl. 48. Odredba tega članka o ocenitvi sposobnosti dela in uspeha poedinih učiteljskih oseb, so prevzete iz srbskega zakona. Kvalifikacijske liste je imela Bosna, toda mso bili javni. V deželah bivše Avstrije sploh uiso imeli kvaliflkacijskih 11stov, ampak so okrajni iu deželni (pokrajinski) šolski nadzornikl zabaleževall svoje ocene v posebne knjižice, ki so se hranile v šolski upravi med uradnimi spisi. Tak način je bil zelo neprlpraven, najprej raditega, ker o osebi ni bilo jednottie kvalifikacije, ampak je bila razdeljena po knjigah različnih šol, na katerih je učiteljstvo služilo, a dalje tudi raditega, ker so mnogi tudi nepozvani imeli lahko vpogled v knjigo in po dolgem času, letih, so uporabili to zlo (v škodo) kar so izvedeli. Da se pri nadzorniku ne more krivično kvalificirati, se določa v 2. al. pravica zahteve učiteljske osebe po ponovni višji reviziji inspekcije. Da pa učiteljstvo zopet ne bi brez pravih razlogov vporabljalo to pravico, se določi, da ono naknadno plača stroške novega pregleda, ako potrdi nepovoljno kvalifikacijo. Čl. 49—53. Prosvetni odbor je sestavil tudi načela za disclplinarnl pravilnik. VI. Uprava in nadzorovanje. Cl. 54. Prosvetni odbor je bil soglasen v mišljenju, da vse šole, pa tudi osnovne, morajo biti državna institucija, in kot taka morajo imeti svojo posebno organizacijo In upravo popolnoma nezavisno od vsake druge, posebno pa od politične oblasti. Ta organizacija je tako zamišljena, da se jo deli na štiri instance. Na čelu celokupne prosvete stoji minister za uk, a njemu v pomoč (uz bok) telo ,,državni prosvetni (šolski) svet". V vsaki pokrajini (deželi), katerih meje pa se ne morajo zlagati ravno z današnjimi deželnimi mejami, bi morala biti pokrajinska šolska oblast, eventualno bi ji stal na čelu načelnik šolstva (nastave). Funkcijo (posvetovalne) korporacije bi vršil ..pokrajinski (deželni) šolski svet". Slično naredbo imajo bivše avstrijske dežele s takozvanimi ,,deželnimi šolsklmi sveti". Dalje je zamišljeno, da se bodo pokrajine (dežele) delile v šolska okrožja, brez ozira na meje političnih okrajev ali okrožij. Vsakih 40 do 50 šol z 80 do 100 učiteljskih oseb bi sestavljalo eno šolsko okrožje. Na čelu tega okrožja je okrožni šolski nadzornik kot šolska oblast. Ako so okrožja (okraji) večji in z večjim številom šol, se morejo okrožnemu (okrajnemu) nadzorniku dodeliti pomočniki. Razentega bodo imeli nadzorniki na razpolago tudi drugo uradniško (pisarniško) osobje. Svetovalna korporacija v šolskem okrožju (okraju) je ,,okrožni (okrajnl) šolski odbor"; nekaj podobnega imajo danes kraji bivše Avstrije v ,,okrajnih šolskih svetih", a Hrvatska-Slavonija v županijskih šolskih odborih. Najnižja šolska instanca (v šolski hijerarhiji) bi moral biti vodja osnovne (meščanske) šole. Šoli pripada šolska občina kot najnižja upravna jednota. Svetovalna korporacija je ,,krajni šolski odbor". Tudi tu imajo ljudske šoie bivše Avstroogrske svoj analogon v ,,krajnih šolskih svetih", a Srbija pa v šolskih odborih. Čl. 55. Z obzirom na različne uredbe političnih občin v nekaterih naših krajih, se je našel jako težko modus (način), kako bi se jednotno organizirali krajni šolski odbori. Predloženi projekt se niore že sedaj izvesti na celem našem teritoriju. V sediščih občin se izrecno zahteva, da stopi v krajni šolski odbor župan, da bi se s tem prisilil, _animati se za šolska vprašanja. V protislovju z dosedanjim avstrijsklm in bosanskim zakonom je iz odbora izključen kot član — virilist duhovnik (zastopnik cerkve). S tem se hoče dokumentirati na eni strani nezavisnost šole od cerkve, oziroma od verozakonskih oblastl, a na drugi strani pa je praksa pokazala, da dfclovanje nesposobnih duhovnikov v šolskem svetu ni na korist ljudstva, ker do vodi do nesoglasja med učiteljstvom In duhovnikom, vsled česar trpi na kon- cu le vzgojno delo y vasi. Kar duhovniki izgube s to naredbo, pridobijo pa s tem, da se jim da prj. ložnost, da sami vodijo in vrše verski pouk šoU skih otrok v šoli, a končno pa ni rečeno s tem da duhovnik n e m o r e biti član šolskega odbora, ker ga vanj lahko odpošlje občina kot svojega delegata. Kjer je duhovnik na svojem mestu je verjetno, da ga občina ne bo pri tem prezrla. ' Cl. 56. Določilo srbskega zakona, da predsednik šolskega odbora mora biti župan, se ni moglo odobriti, ker v mnogih naših krajih (n. pr. v Dalmaciji) je mnogo prostranih In vellkih polltičnih občin z več (10 do 12) šolami. Tu župan ne more biti predsednik vsem šolskim odborom. Iz mnogo drugih razlogov je bolje, da volijo člani odbora sami svojega predsednika, ker je potem večja garancija, da bo na to mesto prišel najsposobnejši človek. Cl. 57. Postave o kaznih za predsednika in člane odbora so prevzete iz srbskega zakona, ker šolska oblast v avstrijskih krajih ni imela nikakršnih sredstev, da bi prisilila malomarne odbore k izvrševanju dolžnosti. Cl. 60. Velja na pripombe čl. 57. Čl. 62. Izvršujoč dosledno misel o nezavisnosti šole od verske (cerkvene) oblasti, odpade iz okrajnega odbora zastopnik vere (cerkve) kot virilist. Tjvrščen pa je zdravnik radi šolske higijene, in inžiner radi šolskih zgradb. Soglasno z avstrijskim zakonom je določeno v okrajnem odboru mesto za dva zastopnika učiteljskega stanu. Upoštevajoč, da bo zanaprej tudi naša šola inočnejše sodelovala v časovni skrbi za deco in mladino in da bo delovala v soglasju z mladinskim sodiščem (varstvenhn) je odrejeno, v okrajnem odboru tudi mesto pupilarnemu (varstvenemu) sodniku, ki bo menda tudi pri nas kmalu mladinski sodnik. Cl. 64. V krajih, n. pr. v Dalmaciji, kjer je nabavljanje knjig in učil bila dolžnost roditeljev otrok, je bilo neprestano s tem mnogo neprilik, ker vsi starši niso hoteli, čeprav so mogli, nabaviti svojim otrokom vse, kar jim je za šolo potrebno, a dostikrat niso to mogli storiti niti vestni starši, posebno po manjših krajih, ker si trgovci in prodajalci šolskih stvari ne preskrbe o pravem času potrebščin. Prevzela se je tedaj postavka iz srbskega zakona, da skrbi za šolski materijal okrajni odbor. Cl. 65. Okrajni šolski davek je uveden samo v Srbiji, medtem ko ga po drugih krajih naše države še ne poznajo. Ravno tako ostanejo z obzirom na sedanje razmere v Srbiji v tem členu odredbe o načinu poslovanja z denarjem. Čl. 70. Okr. učit. zbore (konference) je imela dosedaj Srbija; Hrvatska-Slavonija je imela analogno uvedbo v ..županijskim učit. zborovima", a dežele bivše Avstrije v ,,okr. učit. konferencah". Po srbskem pa tudi po avstrijskem zakonu so se sklicevale te konference vsako leto. Praksa pa je pokazala, da je to odveč, ker ni vedno dovoljno število načelnih vprašanj, ki naj se obravnavajo. Dovolj je, ako se ti zbori (konference) vrše vsaka tri leta. Čl. 72. Meščanska šola se smatra za narodno šolo višje kategorije, pa bi bilo potrebno, da se podredi radi enakosti pod pedagoško-didaktiško nadzorovanje okr. šol. nadzornika, kakor je to bilo svoječasno v Srbiji, dokler je imela take šole, in kar je danes še v deželah bivše Avstrije in v Hrvatsko-Slavoniji in Vojvodini. Seveda taka uvedba zahteva, da imajo okr. šol. nadzorniki vsaj usposobljenost učlt. meščanskih šol. Do iega bomo sicer prej ali slej tudi morali priti, toda za prvi čas se bomo na žalost morali zadovoljiti tudi s tem, da postavljamo za okr. nadzornike tudi boljše učitelje ljudskih šol. Da se v takih slučajih izogne anomaliji, da ineščansko šolo nadzorujejo nadzorniki, ki niso usposobljeni za te šole, kakor je n .pr. to bilo v Dalmaciji, se te šole izločujejo v pedagoško-didaktiškem oziru kompetenci okr. nadzornikov ter se podrejajo višjemu šolskemu nadzorniku. S tem se dvigne ugled meščanske šole v očeh ljudstva. Iz prej navedenih razlogov ni decidirana določena kvalifikacija za okr. šol. nadzornike. Čl. 78. Organizacija in kompetenca pokrajinske (deželne) šolske oblasti bo zavisel od končne uvedbe naše države, pa se bo šele takrat zamogla izpregovoriti zadnja beseda. Prosverni odbor je tu suponiral kompetenco te oblasti kakor jo imajo danes približno pokrajinske (deželne) šolske oblasti Dalmacije, Istre in slovenskih dežel. V glavnem je tako zamišljen tudi sestav ,,pokrajinskega prosvetnega sveta", samo da je virilno pravo članstva oddano dvema zastopnikoma učiteljstva, enemu iz ljudskih in enemu iz srednjih šol (ker bi se kompetenca pokrajinske šolske oblasti razprostirala tudi na srednje šole), a poleg njih tudi enemu zdravniku, dokler so kot člani izključeni zastopniki vere.