koristolovce le med med tisti -
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3* Goirišlco uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Tr3t štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto VIII. - Štev. !6	Trst	■	Gorica	16.	aprila	1954	Izhaja	vsak	petek
Naše voščilo
Dan Vstajenja! Dan zmage življenja, večne resnice in plemenitosti nad smrtjo, lažjo in hudobijo, simbol prevlade luči spoznanja nad temo neznanja.
Vsako leto praznujemo la spe-min na Sina božjega, ki nam je s svojim zgledom pokazal, da si je treba odrešenje in srečo pridobili s težkimi žrtvami, odrekanjem ir. trpljenjem. Grenke so bile čaše pelina, težka je bila navidezna smrt na križu. Toda tam, kjer sta volja in vera dovolj močni, tam, kjer je cilj svetal in plemenit, mora končno za trpljenjem priti odrešenje.
Koliko velikih petkov smo že doživeli Slovenci na Tržaškem, koliko jih je že doživel slovenski narod!
Nad 1000 let brez lastne države, neprestano zapostavljam in teptani, smo vendarle vzdržali. Brez lastnega književnega jezika, brez lastnega izobraženstva smo si vkljub silnemu nasprotovanju, v najtežjih okoliščinah, s stoletnimi napori postavili dve osnovi, ki sta nam končno omogočili, da smo v zgodovinskem letu 1918 izkoristili priliko ter kot zrel narod vstopili v državno skupnost, v kateri smo se po dolgem morečem snu prvič svobodno razmahnili. Od leta 191S vsaj večina našega naroda živi življenje, v katerem si sama kuje svoj o usodo, kakor tudi sama nosi posledice svojih napak. Četudi trenutno nastopi. mrak, kakor je t i. ki je v osrednji Sloveniji zakril svetlobo svobode po drugi svetovni vojni, potem je to delo domačih tiranov, ki jih bodo zdrave narodove sile v danem trenutku vrgle s svojega tilnika z veliko večjo lahkoto in veliko prej, kakor p: bi kaj' takega lahko napravile s tujcem, čigar jarma smo se reševali stoletja in stoletja. Tega se nedvomno zavedajo naši rojaki v matiini domovini, čakajo in zato ne obupujejo. Naše misli so v tem trenutku tudi pri njih in z njimi
Jfaš majhen slovenski narod m svojo zgodovino, uspehi in neuspehi je tako, posebno nam, zamejskim Slovencem, lahko živ in vzpodbujajoč ggied', ku< ase se lahko doseže z živo vero in vztraj nostjo pri zavzemanju za pravično in pošteno stvar.
Uar nismo prav mi tržaški Slovenci tudi doživljali svoje velike petke v trenutkih, ko so goreli naši narodni domovi, ko je s pom-pcrm in sijem, v posmeh pravici zasedalo v tukajšnji justični palači, z drugimi besedami prav v hiši pravice, nasilnikom pokorno sodišče, čigar člani so si domišljali, da so dokončno strli našo življenjsko voljo in silo? A vzdržali smo in obstali. Prav takrat, ko so bili že prepričani, da nas ni več, praa takrat smo morda najintenzivnejše živeli.
Končala je druga svetovna voj-n/ ne da bi videli uresničen svoj davni sen. Končno smo mislili, da smo našli primerno zatočišče v rešitvi, katero je za tukajšnje ozemlje predvidela mirovna pogodba z Italijo. A že so nas prekričali farizeji, zopet smo bili potisnjeni ob stran, zopet smo zapostavljam. Sledili so veliki petki. Kolikor so v tem času mnogi že napovedovali končno uničenje možnosti uresničenja naših želja po samostojnosti in resnični enakopravnosti obeh tu živečih narodnosti, kolikokrat so tudi že trdni ljudje omahovali, prepričani, da se bodo že naslednji dan zbudili kot podaniki sredine v katero se ne želimo vrniti. Kdo bi si upal reči, da se niso takšni grozeči oblaki, podobni tistim, ki so se zbrali nad Oljsko goro,'pred no je Križani navidezno izdihnit svojo dušo, zbrali 8. oktobra tudi nad Trstom, nad njegovim Svobodnim tržaškim ozemljem?
A kdo je imel prav? Tistif ki sc takrat zmedeni iskali naslonitve na levo ali desno, ali tisti, ki so vkljub vsemu vztrajali in verovali9
Par mesecev je bilo dovolj, da se je grozeča nevihta že precej razkalila, ni bilo pričakovane toče, poplav in potopa, pač pa že tu in tam prodirajo skozi oblačne gmote posamezni 'sončni žarki, ki začenjajo zopet obsevati Svobodno tržaško ozemlje, kakor da bi usodn ponovno preiskovala in pretipavalc] prav to rešitev, katere kratkovidni • državniki tako dolgo niso hoteli jemati v resen pretres.
Tako smo po neprijetni jeseni in livti Zimi le dočakali pomlad, ko se sonce zopet dviga višje nad obzorje ter nas njegovi žarki obsevajo s prijetnejšo toploto. V zadoščenje n»m je, da smo ves ta čas, v vseh teh preizkušnjah bili glasniki ztnn-Httjače, čeprav včasih tako obreko-vSrle in napadane, vendar edine
VELIKA N O C
Po zelenih goricah okoli Jeruzalema se je vilo novo življenje, vse v spomladnern cvetju. Sem od Bet Lehema je prihajal Učenik in ljudstvo mu je posipalo pot s cvetjem in klicalo * halelu; jah. Zadnja večerja, izdajstvo Judeža iz Kariot, Pila* tova obsodba, Kalvarija in končno — Vstajenje Odre-šenikovo. On je pokazal človeštvu, pravo pot — novo po ljubezni ob spoštovanju božjih zapovedi Stare zavet ze.
In danes ob veliki noči, po 1921 letih, kako smo? Človeštvo brez razlike vere in izpovedi zopet nestrpno čaka novega odrešenika sveta. Da ustavi val, ki žene svet v pogubo; da reši člo> veštvo pohlepnosti in zavU sti; sovraštva, nasilstva in vojn; samosilstva, suženj: siva, in koncentracijskih ta* borišč; hinavstva, laži in te: ptanja pogodb ter danih be< sed; da nas reši preganjanje.
Človek prodira v najglo-bokejše skrivnosti stvarstva, odkriva tajne zakone nara* ve, kroti in izkorišča nevid; ne naravne sile, ki so imele ostati človeštvu za vedno skrite. Svojih strasti pa kros titi ne more in sebe voditi ne zna. Kakor bi bilo na svetu samo zlo že zmagalo nad dobrim in kravica nad pravico.
Zares, zopet bi moral pri: ti odrešenik, ali božji čude* ži, se ne, ponavljajo. Člove? št v o samo mora najti pot rešitve iz sedanjega peklen> skega kotla.
Velika noč je praznik po* mlajanja, novega življenja
in vstajenja, praznik zmage pravice nad krivico. Taki veliki zgodovinski prazniki tisočletij imajo nad člove* kom svojo posebno bajno moč, da postane bolj ču* stven in dojemljiv za dobro in pravo. Ali bo ta veliki praznik vstajenja šel nemo mimo onih, ki se sestanejo v Ženevi, da. odločajo o us sodi sveta? V njih rokah
je bodočnost človeštva.
Aii obupati nikoli! Veruj* mo v zmago dobrega nad zlim in v vstajenje človeka v’ demokraciji in svobodi, s katero mora priti pri naši vztrajnosti tudi svoboda in enakopravnost Slovencev in Hrvatov na tem rfašem kri-žunem Svobodnem tržaškem ozemlju.
' Dr. JOSIP AGNELETTO
Zmaga življenja
M. GASPARI: VELIKA NOC NA KRASU (LESOREZ)
Grenka in .trpka je bila tista ura pred 1900 Jeti za Kristusove učence, ko je njihov učitelj in mojster zapuščal življenje na jeruzalemskem morišču. Vse se je zdelo izgubljeno. Ali ni bil Kristusov poraz popolen in dokončen? Ali nista zopet enkrat zmagali hudobija in .nevoščljivost, zloba in zvijača nad silami dobrote, medsebojne pomoči in napredka? Tako so se spraševali osiroteli učenci, ko so v obupu preživljali veliki petek in se. odpravljali, da se porazgubijo na vse štiri strani neba. Itak je bilo vse izgubljeno....
Pa je zasijala velikonočna nedelja v vsem svojem veličastju ir, razgnala brezupne in mračne misli kot luč, ki prežene temo. V tem hipu je postalo majhni, neznatni skupini jasno, da križ na Kalvariji še ne pomeni konca. Ustvarjalna sila je premagala smrt, luč je zmagala nad popolno mračnostjo. Niso se zmotili Kristusovi učenci....
Take in podobne .misli prevzemajo ljudi dobre volje ob cvetočem prazniku Vstajenja.
Ljudi velikega petka tudi danes ne manjka na svetu; ljudi, ki jih duševna in tvarna bremena tlačijo in morijo do obupa. Vsak dan pomeni ea te nesrečneže mali veliki petek in vsaka njihova pot je mali Krjžev pot; vsako postajališče mala Golgota. Ali se še izplača nadaljevati pot in prenašati s seboj nadloge in bolečine, trpljenje in itugo? Ali ima sploh še kak smisel borba .za dobro in plemenito, ko pa svet vsega tega noče? Mnogi današnji ljudje — in med nami to število ni majhno — se le z nai-večjimi napori otepajo obupa; drugi —• in tudi teh ni malo .— se u-klanjajo .zapeljivostim teme s polno zavestjo cel6, da je korak nevreden človeka in z izgovorom, sa j so tudi drugi tam....
In ,prav te' najnesrečnejše med nesrečneži naj bi velikonočna poslanica navdahnila s ponovnim u-tudi v najtemnejšo da".
nočna poslanica naših čisto osebnih tegob in velja prav tako svetu velikega petka, svetu, v katerem je vse dobro in plemenito obsojeno na smrt. Mnogo tega, kar smatramo po svojih
Samozaoest. pogoj trdnega značaja
Človek je' šilita bilka na vodi, šibko stebelce v vetru! Treba mu je opore, trdne, solidne opore, ki jo išče in išče, odkar svet obstoji!
Nekateri mislijo, As( so' oporo našli v veri, drugi v filozofski razpravi, tretji v kopičenju bogastva itd.
Prav ob današnjih dneh opažamo, kako se množice podijo zdaj v to, zdaj v drugo smer za rešilno lučko svojih pogledov in stremljenj. Temu sledijo prizori osleparjenih in varanih v lastnem prepti-čanju, z vsemi posledicami obupa nad zgubljenim zveličanjem na tem svetu.
V vrsto onih, ki jih noben blesk ne spelje na stranpot, spadajo pa tisti, ki jim je v oporo trdna moralna samozavest. Tisti namreč, ki vero, filozofijo in bogastvo presojajo objektivno, brez kvarnih vplivov, očiščeni pohlepa in tvarnosM. So to razumniki in tudi manj u-čeni ljudje; še največ pa jih najdemo med preprostim ljudstvom, kateremu so visoke in težke vede tu ja, nedostopna stvar. Na teh sloni morala sveta, na .teh tečajih se vrti naša obla. Preprosto ljudstvo nudi človeški družbi najlepše, nai-člstejše i.n najbolj zdrave značaje, ki jih noben vihar ne upogne, nobena sovražna sila ne zlom^
Med temi je Kristus našel svoie prve učence in si izbral svoje apostole! Peter, Lukež, Marko, Janez...
Ze res, da je Peter tudi klonil, ko je bilo breme le pretežko; ko je bil kelih prenapolnjen, da bi ga on, navaden ribič neuk in nepismen, zmogel do dna! Pa vendar
resnice. To nam namreč omogoča da vam vsem, dragi čitatelji in prijatelji na Tržaškem, Goriškem, Koroškem, v domovini in tujini, z, lahkim srcem in brez prikritih misli voščimo zares vesele praznike vere v zmago dobrega nad zlim prodnike, ki naj vam vsem še boli utrd'6 vero v naše lastno nemi no v-no odrešenje iz morečih okoliščin v katere nas doma in v tujini tre nutno oklepajo sovražne sile.
ni svoje hrbtenice zlomil, svojega Učitelja ni prodal za nekaj grošev. Svojemu Učitelju dano besedo je preprosti, neuki, nepismeni ribič Peter izpolnil, ko so ga v Rimu križali! »Bili so opogumljeni od posebne božje milosti, da so mu-ceništvo lahko prenesli, Peter in drugi«, trdijo nekateri!
Bili so le navadni, preprosti ljudje, ki jih je veličina in svetost Kristusovega nauka navdahnila, d<) sc svojo nalogo do pičice izpolni!’. Bičani in križani, mučeniki pač. ker so bili svojemu Učitelju dali besedo, in besedo moško do smni na križu držali! Sele ko so sejale; že bili na delu, so se jim pridružili izobraženci, ki jih danes imenujemo razumnike, Pavel in dri> gi!
Pa poglejmo, kaj se danes dogaja na svetu; opazujmo okoli in spoznali bomo vso grdobo in hinavščino Farizejev, cev in verolomnežev. Ne le nevernimi, pač pa tudi med mi, ki vero pridigajo in nam njene nauke prikazujejo kot vzor mors-le, rpo kateri naj se ravnamo!
Politiki, ki zatrjujejo, da politika morale ne pozna; duhovniki, ki trgujejo in prekupčujejo: trgovci, ki prodajajo strup; sodniki in odvetniki, ki pravico zanikajo, tajijo in celo prodajajo; vladarji, ki liudstvo tlačijo, ga izkoriščajo in preganjajo.
•H Kristusu S' prvi prišli reveži in ponižani, pa tisti, ki so trpe'i krivico. Bolj ko so bili revni in sestradani, prej so našli v njem tolažbe in pomoči.
Do najvišjih državnih in tudi cerkvenih oblasti nimajo danes reveži, ponižani in trpeči prostega dostopa Vsi današnji naivišji predstojniki so oblastniki, ki zahtevajo samo ubogljivost in strogo pokor, ščino. Eni za red in mir v državi za zveličanje duše drugi!... Pravice trnečih množic in posameznikov jih ne briga'O. Oni so formalisti! Le redko se zgodi, da uho takih predstojnikov sliši glas siromaka, ki toži in vpije!
Zato potrebuje človeška družba
trdnih, moralno zgrajenih značajev, samozavestnih Petrov, ki ne
uganjajo in izrabljajo politike v svoje osebne sebične koristi, ki svojega naroda ne zapeljujejo v podpiranje krivih političnih naukov, zločinskih oblastnikov in policijskih režimov. Takih, ki vere ne izrabljajo v slabe nam"**}, ampak le v poštene za zmago resnice in pravice, za ceno trpljenja.
Kategorična zapoved samozavestnega človeka je dolžnost, ki jo ho-
M. GASPARI:
VSTAJENJE
pošteno
če in mora izvrševati pravično in neustrašeno.
Kdor pri prvem pojavu volka zbeži, ne more biti pastir črede. Kdor pri prvem sovražnem strelu vrže puško v koruzo, ne more bi vojak junak, še manj vojskovodje. In kdor s cerkvijo in vero trguj ne more biti pastir duš! Samozavesten, naroden in veren človek svojega rodu in Boga nikoli ne z a taji! Hierarhija »najprej Bog ii vera, potem šele družina in narod« ne drži, Tej trditvi nasproti stoji močna zavest, kategorične dolžnosti človeka, da brani svojo vero in svoj narod kot eno in isto skupno neločljivo blaginjo.
Le samozavesten človek, ki ie dobro poučen v verskih in posvet' nih zadevah, utegne ohraniti pra vo pot v življenju. Le taki značaji ostanejo pravični pastirji zaupane jim črede, ki se odločno postavijo bran svoje črede in posameznih ovčic ob vsaki še tako hudo preteč nevarnosti.
Zato je vsako politično, kulturno in tudi versko udejstvovanje brez pomena, če ne vzgaja trdnih, samozavestnih značajev, ki ne bodo nikoli za nobeno ceno svojega naroda prodajali in zapeljevali iz političnega, kulturnega, gospodarskega ali verskega oportunizma!
(Samozavesten človek se greha boji zaradi greha in zaradi posledic, ki jih greh rodi. Niti na misel mu ne pride, da lahko greši, ker ga bo spovednik itak greha odvezal.
Naloga in ’’j slovenskega demokrata bodi samozavest v vsem sv< -jer prepričanju in delovanju. Tako bomo ohranili čistost vere in narodne [zavednosti. Doseči moramo vstajenje slovenskega naroda iz suženjstva, ki ga oklepajo temne sile raznih vrst.
Pravice našega naroda, njegova svoboda in njegov napredek sr. nam svata stvar, da smo priprav ljeni zanjo žrtvovati se in trpeti!
Zavračamo vsako misel na sleherni sporazum s tlačitelji našega naroda in njegove svobode. Zahtevamo odstop vseh tiranov!
Pozivamo vse brate demokrate, naj trdno vztrajajo na zahtevi, da se nam Slovencem v Italiji priznajo in spoštujejo vse pravice, ki nam kot takim pritičejo, pravice, ki nam jih demokristjani tajijo a' zanikajo. Nazivajo se kristjani, pa se kot kristjani napram nam ne izkazujejo. To ;e zgovoren dokaz koliko velja krščanstvo, če je samo na jeziku in ne tudi v deja-nnh. Iz tega razloga smo slovenski demokratje s še večjo odločnostjo ‘dolžni zavrniti vse politikante, laike ali duhovnike, vse podpornike komunizma — tlačitelja našega narode.
F. R
prednikih in vzgoji za najvišje človeške vrednote, tlačijo na oni drugi strani v blato in pogubljenje: svobodo in človeško dostojanstvo, pravico in resnico. Morda slepi omahljivce in tiste, ki so že o* mahnili, varljivi privid, da je bitka zlega nad dobrim, bitka barbarstva nad človečnostjo, bitka so^ v-raatva nad ljubeznijo za sile teme že dobljena. V naša ne vedno hrabra srca se v resnici včasih 'Vtihotapljajo podobne misli od tistih, ki so nas vznemirjale v času vrhunca Hitlerjevih zmag.
In vendar nam je prav v teh velikonočnih dneh nauk očeta in matere, učitelja in vzgojitelja, pesnika in pisatelja, umetnika in ustvarjalca tako blizu pri duši. Ta nauk današnje zrele generacije pa ni bil nauk hudobije in zločina, pač pa nauk plemenitosti in dostojanstva.
Vsi tisti, ki si danes utva.rjajo, d'a zloba zmaguje, so se uradunali in prav izato so njihovi računi po gre-šeni!
Moralna sila, ki jo je .ustvarilo 1900 let staro izročilo, stoji trdno in nepremagljivo na strani tistih vrednot, ki jih sile teme hočejo izbrisati in zato vodijo — klj.ub morebitnim časovnim »uspehom* — bitko, ki se bo neizogibno končala popolnim porazom. V sredi vseh človeških slepil, v šredji n%ramaih goljufij, v sredi onečaščetija vsega človeškega dostojanstva gradi m*,' ralna sila devetnajstih stoletij syo; boljši svet.
Majhno je bilo število Kristusovih učencev, in med njimi se je naifel celo izdajalec, zato pa je bila njihova moč neizrekljiva. Majhno je danes število iskrenih in nesebičnih .borcev za svobodo in ’»u in tam odleti po kak nevrednež, zato pa ostaja vera v Vstajenje prav v teh -velikonočnih dneh še trdnejša in še bolj prepričeval*^.
Strnimo, prijatelji svobode, svoje vrste tako, kakor so to storili Kristusovi učenci pred 1900 leti, in ‘skorajšnje Vstajenje ne bo listalo! ,.t. . IVAN UCBNIKOJ „ * ^
-	v**-**««*-*-';
Dva svetova
V Innsbrucku živi mali deče,'
G. E., ki je krvaveč. Nihče ni vedel o tem ničesar, dokler mu zobozdravnik ni izdrl zoba. Kri je neprenehoma uhajala v cwkih in vse je kazalo, da je deček zapisan smrti, ker zdravniki niso imeli na razpolago antihemofilglobulina, s katerim je mogoče strditi kri in jo ustaviti. Poklicali so na pomsč Ameriško komisijo za prvo pomoč ki posluje tudi v Avstriji. Tudi ta ni imela nujno potrebnega zdravila pri roki, zato so brzojavili D Washington.
Iz Wiashingtona so poklicali na pomoč Državni laboratorij v Michiganu. Ze nekaj ur zatem se je dvignilo v Detroitu letalo in preneslo zdravilo na letališče Westo* ver Field, kjer ga je prevzelo letalo ameriškega vojnega letalstvi in ga srečno pripeljalo v Frankfurt. Tretje letalo je od tam paketič preneslo v Monakovo. in od tam je z avtobusom ameriškege. konzula končno doseglo Innsbruck
Ko je primarij bolnišnice otipi’ težka pričakovani paketič, je rm-^šel namesto antihemofilglobulina navadni serum proti osepnicam! Znova so brzojavili v Ameriko. Medtem pa so v Michiganu zapu-zili pomoto in jo poskušali popraviti. Po enaki poti je rešilna ampula potovala v Monakovo in od tam s helikopterjem v Innsbrpck. Z neprestanimi transfuzijami krvi ameriških vojakov so zdravniki dečka ohranili pri življenju. Tako poročajo dunajski lisit.
Vzgleda, da se med nami vrtita dva popolnoma ločena svetova, prvi, ki je' sposoben tako velikodušne pomoči, in drugi, ki pripravlja radioaktivno vojno. Izgleda nadalje kot bi prvi ne vedel za obstoj drugega. In zakaj? ' Verjetno zato, ker se trpeče, obledelo obličje otroka predstavlja v domišljiji neke komisije kot stvarna »eliči* na, medtem ko so »človeštvo«, »življenjem, »celine«, proti katerim a-tomski strategi kujejo st>oja strahotna orožja, v domišljiji »iznajdi teljev« nezapopadljive veličine praznih besed. Ce bomo propadli, potem nas ne bodo ugonobili razdelki atomov, pač pa naše lastno uboštvo na domišljiji, ki si ne more predstavljati konca sveta, ki naitn ga pripravljajo učenjaki., Čas bi bil, da človeška domišljija doživi končno vstajenje tiste fantazije, ki je edina sposobna, da reši današnji svet.
Ob liloDem obisku ulurčiji
Staro prijateljstvo obeh narodov - Poučna priložnost za lita
Maršal Tito je, od preloma s Ko-minformom, na svojem drugem velikem potovanju v tujino. Tokrat .se mudi na obisku v Turčiji. Sesla-■nek šefov dveh držav, ki sta glavna opornika balkanskega sodelovanja, naj bi bil zunanji dokaz iskrenosti in trdnosti iz Ankarsko pogodbo oživljene Balkanske zveze, v kateri predstavlja Jugoslavija njen okrajni zahodni, Turčija pa skrajni vzhodni mejnik.
Zanimivo je to sodelovanje med tema dvema državama. Začelo je že pred drugo svetovno vojno, v kritični dobi naraščanja nemške in italijanske moči. Balkanski narodi so takrat nagonsko začutili, da jim preti nevarnost, Ul spoznali so, da se je lahko izognejo le, če povežejo svoje sile. V tem svojem stremljenju so našli oporo v zahodnih velesilah. Velika Britanija in Francija sta se prav tako bali nemško-italijanskega prodor* skc-ei jugovzhodno Evropo na Bližnji vzhod, na področje bogatih petrolejskih vrelcev in tja proti Indiji.
V	novih okoliščinah, po drugi svetovni vojni, je bila lani .ta zve-,za obnovljena. Prizadetim naro-dorr namreč zopet grozi nevarnost napada iz celine. Njegova pot bi vodila čez njihov* ozemlja proti bazenu Sredozemskega morja in na Bližnji vzhod. Le težišče, od koder naj bi se ta napad izvršil, sc je pomaknilo bolj proti vzhodu. Njegova domnevna izhodiščna točka ni več v Srednji Evropi, v Nemčiji, niti ne v Italiji, temveč se je grožnja preselila v prostrano rusko ravnino.
Znočil** je, da so balkanski narodi, ne*-gjede na notranje-politič-ne izpremembe, ki so se v tem času dogodile v posameznih balkanskih državah, na podobne zunanje okoliščine odgovorili na enak način, kakor takrat, ko med njimi ni bilo današnjih razlik. To je nazoren primer, ki nam kaže, kako i-tna zunanja politika držav svoje posebne zakone, ki ji preprečujejo, da bi se, če je razumno vodena, oddaljila od smernic, katere ji narekuje nesentimentalen sebičen interes. Zato se ne smemo čuditi, ko vidimo danes komunista Josipa Broza Tita, kako se je podal n-i pot, katero je pred skoro dvajsetimi leti s podobnim obiskom začrtal pokojni kralj Aleksander Ka-radjordjevič. Razumljivo je tud', da ga Turki sprejemajo iz vso dolžno vljudnostjo, kajti ifcudi zanje je taka zunanja politika življenjska nujnost, zaradi katere pa ne bodo prav nič omilili s voj e g« odločnega protikomunističnega stališča. Vkljub prijetnim napitnicam in nasmeškom ankarski državniki dobro vedo, da imajo pred seboj komunističnega diktatorja-, ne pa državnika, s (katerim bi jih vezale glob-
lje ideološke ali prisrčne vezi. V Ankari se tokrat ne snideta dva tako sorodna človeka, kakor sta bila, vsaj po svojih namerah in značaju, danes že pokojna Kemal A-tatiirk, takratni gospodar Turčije, in Aleksander Karadjordjevič, tudi precej avtokratičen vladar Jugoslavije.
Poučna priložnost za Tita
Tito na svojem obisku ne bi smel prezreti preteklosti. Pravijo, da je zgodovina učiteljica narodov in politikov. Ce se bi Tito izamislil v to, kar bo videl okrog sebe in. v živ-ljenjsko pot ljudi, s katerimi se bo srečal, bo odkril veliko zanimivega.
Prijatelji, ki danes vodijo Turčijo, so še vedno učenci pokojnega diktatorja Kemala Atatiirka, »očeta« vseh Turkov. Toda, kakor je njegov prijatelj Aleksander Karadjordjevič ie pred svojo nasilno smrtjo v Marseillu sklenil, da bo Jugoslaviji čimprej vrnil stvarni parlamentarni režim, v katerem ne bo Skupščina samo fasada za dejansko diktaturo, prav tako. je tudi Kemal Atetiirk gledal na svojo diktaturo kot na prehoden pojav. Sicer nobeden izmed obeh državnikov ni doživel uresničenja te svoje zamisli, vendar sta oba že v času svojega življenja položila temelje za razvoj, ki je dozorel kmalu po njuni smrti. Nikdar nista niti s samo podobno brezobzirnostjo in totalitarnostjo zatrla svobodne misli, kakor je to napravil sedanji titovski režim. Jugoslavija in Tur-
čija nista v njunem času doživeli taksnih emigracij, pokoljev, niti tako polnih zaporov, kakor jih je doživela' ititovsica Jugoslavija. Zato se je lahko zgodilo, da je bala osebna Aleksandrova politika neposredno pred izbruhom druge svetovne vojne likvidirana na miren način in so prišli na oblast možje, ki so, vkljub velikemu narodnemu zaupanju, bili za dolgo nasilno potisnjeni ob stran. Najvidnejši me.i njimi je bil n. pr. dr. Vlatko Maček.
Ta proces normalizacije bi se v Jugoslaviji nedvomno mirno nadaljeval in zaključil, če ga ne hi prezgodaj prekil nemško - italijanski napad V Turičijl pa dozorevanje ni hilo pretrgano, ker se je njenim državnikom posrečilo ohraniti nevtralnost ter so se šele v zadnjem trenutku, vendar še pravočasno odkrito postavili na zmagujočo stran. Tako se diktator Tito zdaj na svojem obisku rokuje z zmagovitim Sefom nekdanje turške opozicije, ki je zrušila turško enostrankarsko diktaturo. Se več. To opozicijo je ustvaril sam, ki je to nalogo zaupal eneiriu svojih najboljših osebnih prijateljev. Ata-turk za svojega življenja sicer ni dopustil, da bi se opozicijsko gibanje preveč razširilo, svojega prijatelja je za nekaj časa celo zaprl toda 1» njegovi smrti se je uradna vladna stranka tako obrabila nezadovoljstvo je tako narastlo, da je postala zamenjava oblastnikov neizogibna. Na volitvah leta 1948 je opozicija prvič (Zakonito uspeSno nastopila, leta 1950 pa je celo zrna-
gala s takšno večino, da je bila sama najbolj presenečena. Kema-lov naslednik, Ismet Inoni, se je umaknil in oblast so prevzeli novi ljudje z novimi pogledi in novimi težnjami.
Tako je bila tridesetletna dikia tura na miren, nekrvav način likvidirana. Turška vodilna plast je s tem dokazala svojo politično zrelost. To je bila trda lekcija za dikj tature mnogih naprednejših narodov, katere po navadi niso sposobne 'trezno presoditi, kdaj je prišel ■odločilni trenutek, ko morajo za višji narodov blagor pozabiti na svojo sebičnost in umreti. V kolikor lahko sodimo o sedanjem položaju v Jugoslaviji, posebno pa. o vsem, kar se je pokazalo 'f zvezi s ■primerom Djilasa, smatramo, da bi tudi Titu samo koristilo, če se poglobi v ta turški primer.
Pa ne samo r čisti notranji politiki, tudi v gospodarstvu najd« Tito v Turčiji veliko jx>dobnost s problemi, ki trenutno tarejo Jugoslavijo. Tudi Kemal Ataturk in njegovi pravoverni so pospeševali industrializacijo za vsako ceno ter so zanemarjali kmetijstvo. Posledica je bila velika revščina ogromne večine prebivalstva in cela vrsta velikih industrij nesposobnih za donosno gospodarstvo. Opozicija, ki je prišla leta 1950 na oblast mora po svojih najboljših močeh likvidirati tudi to dediščino tistih let, ko niso upoštevali nobene kritike.
Tako je to potovanje v Turčijo iza Tita zares lahko zelo poučno, in veliko napako bo storil, če bo omejil svoj obisk le na protokolarno zunanjo politiko, ne da bi z odprtimi očmi skušal doumeti drugih koristnih stvari, katere mu v toliki meri naravnost ponuja zgodovina najnovejšega turškega notranjega razvoja.
Obrat v Trstu?
'Dunajski tednik »Die oesterrei-chische iFurche«, ki se ukvarja s kulturnopolitičnimi vprašanji in je najpomembnejše glasilo avstrijskega .razumništva, prinaša v izdaji z aiic j.o. t. m. Ki-ajio razpravo o Tr-raškem vpiasanju pod gornjim naslovom. Kazprava je pomemona za nas tudi zato, ker .razkriva verjetno tudi uradno gledanje avstrijske republike na Tržaško vprašanje, ker stoji list kiti z. u krogom zunanjega ministrstva.
Med drugim piše list tudi to-le:
Berlinska konferenca zunanjih ministrov je v Tržaškem vprašanju pokazala določene ugotovitve. Molotov je izjavil, naj Združene države in Velika Britanija izpolnita obveznosti, ki jih nalaga mirovna ix>godba z Italijo. Spričo tega stališča sovjetske vlade je piv trebno, da se države, ki sodelujejo pri tržaškem prometu, v prvi vrsti Avstrija, intenzivnejše ukvar-,ajO z internac.analiz-cijo Trsta, kakršno predvideva miirovna pogodba .z dne 18. septembra 1947. Da bi zagotovili mednarodni izmenjavi dobrin uporabo tržaškega pristanišča, je bil, kakor znani>i kot nadomestek :saint-germainsk2 pogodbe in rimskega sporazuma z dne 25. marca 1923, postavljen poseben statut glede mednarodnega upravljanja tržaške luke. Po tem statutu bi prosta luka v Trstu postala javna ustanova in bi jo kot tako tudi upravljali. Clen 21 statuta predvideva ustanovitev Mednarodne komisije za prosto luko. ki hi jo sestavljali zastopniki vseh udeleženih vlad, torej tudi Avstrije. Nadalje določa statut, da mora STO in države, ki tvorijo Medna-
Hli se Trstu že smehlja Srednja Europa ?
<N,i dvoma, da bi bilo skrajno nedostojno, če bi tržaške ireden ste primerjali z muakami in trdili, da se pri enih in drugih pojavlja jo v mesecih enakonočja, marca, aprila ter septembra, oktobra, določeni pojavi. Toda te periodičnosti tržaške iredentistične krize nismo opazili le mi, ampak je padla v oči, de naj verjamemo reportaži tednika »L' Europeo«, tudi gospe Clari Luče: Za nas to opažanje ni nič nenavadnega. Saj je že leta 1945 iredentizem prišel do izraza v postavitvi plebiscitarnih knjig, v katerih so se med 200.000 pristaši Italije pojavili tudi Stanlio in Olio, Franc Jožef in China Sera-vallo. Aprila 1946 smo na tržaškem Velikem trgu' doživeli ne posebno uglašeni orkester harmonik in piščalk, ki je imel z novo zaposlenimi delavci tržaške občine »dokazati«, kako živo Tfst čuti za italijansko domovino.
Od tedaj je iredentistična .takti-
5kuj^na_ 2o^laQci
V	zadnjem »Delu« se poklicni aktivisti KPT pritožujejo, da je »Demokracija« na njihove pozive, »naj se pregledajo vse možnosti za ustvaritev široke fronte tržaških Slovencev«, molčala ali pa delila diplomatsko zavite pozitivoo-nega-tivne odgovore. Dejstvo je, da se morda ljudje pri »Demokraciji« m zavedajo, da sta danes važni predvsem dve vprašanji, ki terjata e-notnost, to je obramba STO in narodnih pravic Slovencev.«
Morda bo stališče »Demokracije« bolje od nas pojasnil sam generalni sekretar Komunistične mladinske zveze, tov. Berlinguer, ki je ob neki priložnosti prav v zadnjem času izjavil: »Nismo tako štor as ti, da bi demokratično in nestrankarsko mladino enostavno klicali v KPI, pač pa vabimo mladino vseh strank, od desničarskih socialistov •in demokrščanov do monarhistov ir, neofašistov za vzkladitev različnih .njihovih mladinskih organizacij in za »klicanje neke vrste KO(N-STITUANTE MLADINE za obrambo skupnih interesov in stremljenj vseh mladincev.«
Saj bodo gotovo tudi aktivisti pri »Delu« priznali, da je s to taktiko itov. Berlinguer dosegel res >zavldne uspehe in so se prav zaradi tega slovenski priganjači potrudili, da bi sledili njegovemu vzoru. Menda pa se z velikimi u-spehi ne morejo ravno pohvaliti....
■Se boljši odgovor bi »Delu« lahko dali — če bi reveži le mogli — številni politični ljudje na Poljskem, Češkoslovaškem, Madžarskem, v Bolgariji, Romuniji, Jugo slaviji, Albaniji, po Baltiških dr7 žavah in v Vzhodni Nemčiji, ki s.> nasedli »frontaškemu lepilu« in na žalost končali tako kot muhe na lepilnem traku.
Aktivistom so gotovo v spominu potegavščine iz OP v Sloveniji. K »»sodelovanju so takrat pritegnili krščanske socialce, socialiste, demokrate, sokole itd. Kaj je od »e-
notnosti« ostalo od njih: komunistična partija in njen program. Sodelavci so odšli med staro šaro.
Končno pa so aktivisti pri »Delu* s svojo gornjo pritožbo napisali j>od naslov JIM NE VERJAMEMO in si dali tako kar sami najitočnejši odgovor.
konferenca in stanovanjske zadrege
V	Ženevi potekajo priprave za bodočo azijsko konferenco z mrzlično naglicto. Angleži, Francozi in Američani so svoje želje glede nastanitve svojih delegacij zaključili. Sedaj dežujejo zahteve po hotelskih sobah iz Pekinga, Moskve in Severne Koreje. Kitajci zagotavljajo, da potrebujejo najmanj 200 hotelskih sob in 35 pisarn. Sovjeti zahtevajo 120 hotelskih sob in prav tako 35 pisarn. Severni Korejci b; potrebovali najmanj 60 hotelskih sob.
Poleg tega zahtevaj« vse tri komunistične skupine celotne hotelske stavbe, da bi svoje delegacije lahko .osredotočili v določenem mestnem predelu, da lahko člane učinkovitejše nadzirajo in da jo kd« ne potegne v svobodo. Ta zahteva bo — kakor jioročajo švicarski listi — prekucnila vse dosedanje načrte o rezerviranju sob. Zadeva postaja še neugodnejša spričo okoliščine, da bosta ob istem času zasedali v Ženevi tudi Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna delavska zveza.
Stanovanjski urad računa, da bo moral vključiti v svoj načrt vsa razpoložljiva stanovanja najširše ženevske okolice, vse do 'Lozane, kar bo zahtevalo nujno izboljšanje in povečanje obstoječih prometnih zvez. 2enevski občinski možje si belijo lase od skrbi, obenem pa so vsi srečni, da njihovo mesto zopet vstaja k mednarodni pomembnosti, ki jo je izgubllb, odkar je nekdanje Društvo narodov zaspalo.
ka plinskega kuhalnika stopila v veljavo ob vsaki priložnosti in videti smo mogli, da si nekaj sto ljudi, ponajveč beguncev ali ljudi, ki so nalašč zato prispeli v Trst, iasti pravico, d« govorijo v imenu obupno ravnodušnega Trsta.
Nekaj časa %o -te prireditve »pa-lile« ter so Angloameričani dajali videz, kot da bi v samoniklost teh pojavov verjeli. 'Sčasoma je pa vera v to pričela popuščati, kar se je celo zgodilo tedaj, ko so take poskuse ponavljali z očitno težnjo, da bi izzvali in celo poglobili an-gloameriško razprtji, ter da! bi z izigravanjem Američanov proti Angležem uveljavili svoje politične težnje.
To jim je do neke mere uspelo že na londonski konferenci 1. 1952, ko so številna upravna mesta odstopili italijanskim uradnikom. Toda posledice tega postopka so bile kaj neugodne za tržaško gospodarstvo. Italijanska upravna sposobnost se je razgalila v presneto slabi luči in tržaško gospodarstvo je pričelo občutno nazadovati. Ko so pa slednjič neredi v marcu in oktobru 1953 pokazali, da povzročiteljev in izvršilcev ni treba iskati v Trstu, ampaik v Italiji, in da so dejanski povzročitelji v vrstah proti-ameriških in protiangleških neofašistov, tedaj se ;e omajala tudi naklonjenost zahodnih opazovalcev do italijanskih nacionalnih revindi-kacij. Pričeli so motriti z vedno večjim nezaupanjem italijanske na cionalistične podvige.
Letos je celo samo »Združenje za obrambo italijanstva« uvidelo neuspeh svojih lanskih prizadevanj in zato odločilo, da ne bo priredilo uličnih manifestacij kot lanskega oktobra, ki so imele za posledico izgubo desetih mladih življenj. Toda izgleda, da ta opustitev aktivnega izražanja iredentizma ni bila po volji političnemu svetovalcu, profesorju De Castru. Ta je namreč lanske manifestacije najbrž spremljal z velikimi simpatija mi Njegova slučajna prisotnost pri bličnih prizorih marčnih in septembrskih neredih vsekakor to potrjuje. Kar ga je pa posebno peklo, je bila neobčutljivost merodajnih krogov za tržaške gospodarske probleme. Italijanski fiskali-zem kot neposredna posledica italijanske socialne politike, je pomenil dušitev že itak utesnjenih gospodarskih možnosti Trsta. Mi bi pa dodali poleg italijanskega fiska-lizma še popoln izostanek možnosti svobodnega tekmovanja Italijanov z našimi ljudmi. Za Trst je bil prav priliv tistih osovraženih Balkancev kakor kvas na moko. S tem, da so Italijani dobili naše ljudi kot tekmece in svobodne sodelavce, so bili ustvarjeni zdravi pogoji za procvit Trsta. Odkar so ta tekmovanja in svobodno sodelovanje onemogočili, je izginila prava podlaga za poživitev tržaškega in s ,tem tudi italijanskega družabnega življenja.
Kakor je jugoslovanski komunizem pravzaprav proizvod borbe proti fašizmu, najde tudi italijanski komunizem svojo pobudo v pomanjkanju kvasa in soli na Trža-
škem. Vsa Italija boleha na umetnem vzdrževanju tržaške bolezni ir. prav to umetno vzdrževanje tržaške bolezni izvira predvsem in izključno iz poslovne in idejne nedoraslosti tržaških nacionalistov, kateri se je De Castro .uprl s svojo ostavko.
Ker je uvidel, da z rednim ekvi-nocialnim ponavljanjem tržaške napetosti ne more doseči potrebnega razumevanja, se je De Castro zatekel k drugemu sredstvu, in sicer, da je teatralno odstopil'in po odhodu s položaja svetovalca kot zasebnik poskušal izpovedati tisto, česar kot svetovalec ni mogel povedati javnosti.
Našel je dobrega poslušalca v o-sebi ministrskega predsednika Scel-be in ta je po dokaj razburljivem razgovoim vpletel ne le ameriškega, ampak .tudi angleškega veleposlanika in s tem namesto z nižjega na višje, apeliral z višjega na nižje mesto. Obenem je šef generalnega štaba, Marras, prav zdaj, ko je Tito na’ potovanju po Turčiji, dobil nalog, da pregled" vzhodno mejo italijanske republike. Ali naj bi to pomenilo povratek na Pellovo in mimogrede rečeno na De Castrovo politiko, ki je privedla do novembrskih izgredov? Izgleda, da si še niso na jasnem <o tem, da je doba
D’Annunzijevih harlekinad že zdavnaj minila. Današnji dnevi padajo že itak z vso težo, na tehtnico svetovne politike, kako naj bi, se Tržaško vprašanje moglo vnovič postaviti v luč italijanskega mučen;-š*.va. ‘Svet se je po De Castrovem odstopu — tudi proti njegovemu pričakovanju — premaknil za dober korak’ najjrej.
Ce je že De Castrov odstop znamenje, da je njegova politična koncepcija resno 'kompromitirana: če je po vseh znakih'ča? že dozorel za to, da prenehajo- z jugoslovansko - italijanskimi poskusi,, reši-' tve kvadrature tržaškega kroga; če je res, kot vse izgleda, da je prav v okolici gospe Clare Luce dozo-' relo spoznanje, da je nemogoče ir-ročiti ključ Srednje Evrope Italiji, ki se je v zadnjih mesecih izkazala v .toliki meri za nezanesljivo, tedaj je jasno, da je Tržaško vprašanje po De Castrovem odstopu samo potrdilo križišče, na katerem se je znašlo po novembru
1953,	Toda časa ni mogoče ustaviti in vse več je ljudi v zahodnih krogih, ki čedalje manj verujejo v e-dino rešilno vlogo italijanskega jadranskega nacionalizma. Koncepcija o nujni potrebi nove organizacije 'Srednje Evrope je že na obzorju.
rodno komisijo, storiti vse, da pospešijo v vsakem pogledu tranzitni promet po primernih tarifah.
Vse to pa bi moralo poi določilili statuta stopiti v veljavo po sklepu Varnostnega sveta in z imenovanjem guvernerja. Ker se pa Zahod in Vzhod nista mogla sporazumeli glede osebnosti imenovanja guver nerja za novoustanovljeno državo, je .ta važen pogoj za konstitucijo ir. državno zaživetje STO ostal neizpolnjen. Začasna ureditev po1 končani vojni, 'po kateri so Ang.Uv američani zasedli mesto in tržaško luko s severnim področjem A. medtem, ko je ostalo južno področje B pod jugoslovansko upravo, traja vse do danes. Prednost, ki jo uživajo na ta način Jugoslovani, da področje neposredno in sami upravljajo, so si .Italijani v zadnjih letih priborili tako, da so. po lagoma prevzeli upravo področja A. Na ta način je področje A danes italijanska kolonija, ki jo vodi britanski general.
Izjava Združenih držav ia Velike Britanije z dne 8. oktobra 1953, odhod ameriških in .britanskih čet iz področja A in izročitev področja italijanski upravi, vse to ostaja — po vesteh iz Washing.tbna — še vedno v veljavi. V washington skih diplomatskih krogih še vedno gojijo upanje, da se bosta Jugoslavija in Italija glede rešitve Tržaškega vprašanja pobotali. O-čiščenje političnih teženj v tržaškem vprašanju in njegova rešitev pc sitrogo gospodarskih perspektivah pa je brez dvoma y interesu samega Trsta, kakor tudi vsegrt njegovega zaledja. Avstrija do se•* daj še ni bila v položaju, da 'yi svoj interes na izpolnitvi mirovna pogodbe z Italijo z dne 18. sept. 1947 okrepila. ,
»Nenavadna in obžalovanja vredna je podoba današnjega mednarodnega položaja, d? pri pogajanjih o bodočem političnem statusu Trsta niti ena sama beseda ne pade o tem, da je usoda Trsta povezana iz Avstrijo.« S temi besedam: je pred kratkim londonski »Times« opozoril svet, da se Tržaško vprašanje stalno obravnava s stališča medsebojno tekmujočih se teženj Italije .in Jugoslavije, čeprav -to vprašanje za njiju ni življenjske važnosti, medtem ko se funkcija Trsta kot naravnega izhod a na morje za podonavske države in predvsem za Avstrijo povsem prezira. Avstrija pa se čuti po zgodovinskih spominih ih gospodarskih T ■zvezah priklenjena na mesto ob Jadranu.
Avstrija ne goji — kar tudi na merodajnih mestih stalno poudarjajo — nobenih ozemeljskih priza--clevncsti ,na tem ozemlju, pač pa je močno zainteresirana, da bi jadransko pristanišče iz prepirljiv-' skega jabolka postalo zopet stičišče narodov, cvetoče središče trgovin«' in vrata za miroljubni promet s svetom. Trst ni bil samo za časa monarhije najvažnejše pristaniško mesto za vse ogromno zaledje, pač pa ima tudi danes kot luka izredno važen pomen za prevoz izvoznega blaga naše dežele v prekomorske kraje kakor za uvoz surovin in živil iz prekomorskih dežel.
SBJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVbTA
Kulturne potrebe Slovencev ?
Na seji tržaškega občinskega sveta dne 9. aprila je svetovalec dr. Josip Agneletto zavračal trditvi prof. Sciolisa o protežiranju slovenskih šol. Dr. Agneletto je mei drugim naglasil, da ni mogoče iti mirno preko čudnih opazk odbornika Sciolisa o slovenskih kulturnih potrebah.
'Vara se prof. Sciolis, če misli, da bo a .nekaj številkami o učilnicah in številu italijanskih in slovenskih učencev dokazal, da se slovenske šole favorizirajo. Prof. Sciolis sam ne veruje taki paradoksni, občnemu mnenju nasprotni trditvi in še manj ji veruje italijanska javnost. Solo je treba presojati in ocenjevati na podlagi vseh elementov, ki sovpadajo, in ne samo na podlagi števila učilnic in razredov, pač pa po tem, v kakšnem stanju so 'te učilnice, v kakšnem okolišu se nahajajo, kakšp-3 učna sredstva in pripomočki so šolam na razpolago, kakšno dotacijo uživajo in, kar je še posebno važno, ali je položaj učnega osebja zi stalno urejen in ali ima šola tudi svojo .lastno šolsko upravo. Ni važno, če je to odvisno od tržaške občine ali ne. Važno in neoporečno je dejstvo, da slovensko šolstvo nima svoje neodvisnosti in da so višje šolske oblasti z Italijani na čelu obenem tudi višje oblasti slovenskih JSol. Devet let po končani vojni je slovenska šola še vedno brez zakonite organične u-reditve in se imenuje od leta do leta. In vzlic takemu stanju stvari moramo v tej zbornici še posluša-
ti bajke o favoriziranju slovenskih šol.
Glede .gledališča Verdi je dr. A-gneletto podčrtal, da je to občinsko gledališče, dočim so vsa drug* tržaška gledališča zasebna last. Zato kdor si drzne pritisniti prošnje Slovencem, da smejo uporabljati gledališče Verdi za svoje kulturn;; prireditve žig protiitalijanskega nacionalizma,- ta kaže, da je popolnoma nesposoben, da sodi stvarno in nepristransko o nujni potrebi Slovencev in 'Slovanov jx> svojem kulturnem in umetniškem izživljanju.
Slovenci so imeli že pred prvo svetovno vojno svoje kulturno središče, svoje stalno gledališče; toda leta 1 #80 so ga zažgali ljudje, ki so zanikali Slovencem pravico do njihovega svobodnega kulturnega razvoj«.
Toda, če se je tedaj še nekam dalo razumeti ono zločinsko početje pristašev totalitarne fašistična miselnosti, ne moremo pa danes razumeti, kako morejo ljudje, ki b; hoteli biti demokrati, imeti še toliko smelosti, da zanikajo 'Slovencem edino občinsko poslopje, ki je prikladno za kulturne in u-metniške .prireditve.
.Samo sovraštvo do Slovencev lahko rodi tak ekskluzivizem.
Zupan Bartoli je priznal samo ob sebi namerno zapostavljanje Slovencev in drugih Slovanov,' ko je izjavil, da so Italijani prisiljeni se braniti. »Ali vprašam Vas« --je vzkliknil dr. Agneletto — »od koga se hočete braniti? Ali nimate
vse 'V rokah; ali niste postali gospodarji vsega? Sklicevati se na ravnanje z Italijani v coni B in v Jugoslaviji zato, da se s tem opravičuje protislovensko politiko v Trstu, je zmotna in obžalovanja vredna politika s strani župan«, demokratičnega mesta.«
Zupan Bartoli in njegov krog, ki je rastel in se izživljal v senci totalitarne vladavine, seveda nima in niti ne more imeti razumevanju za demokratska načela v odnosih do slovenskih someščanov.
Zato je dr. Agneletto glasoval proti občinskemu proračunu za leto 1954, ki je bil sprejet s 33 glasovi večine.
Poziv slovenskim učiteljem !
Slovensko dobrodelno društvo o-pozarja naše učiteljstvo, da potrebuje za nadziranje otrok letošnjega mladinskega letovanja v Devinu nadzornice za meseca julij in avgust.
Kdor se želi udeležiti obmorske kolonije, naj vloži prošnjo pri ;SDD v Machiavellijevi ulici 22-11 z navedbo izmene, katere se misli udeležiti.
Prednost imajo učiteljice, ki so že prejšnja leta sodelovale v kolonijah.
* * *
Dve nezaposleni absolventinji Slovenskega učiteljišča bi verjetno našli takoj zaposlitev.
Reflektantke naj se zglasijo v dopoldanskih urah v tajništvu SDD, ulica Machiavelli 22-11.
Naše
se preveč ženejo z delom!
Srečne	velikonočne	----------------------------------------
UljipHUlMIipUlVUlllUllilililiiillliillililllllH
<{f$j'■'	" '	'j.
žalijo vsem naročnikom, čitateljem, sodelovalcem in oglaševalcem tržaško in goriško uredništvo ter uprava »Demokracije" /
-bcsb&i. si
,:»V*7q.U	o:.i-
« 5* . ion ■'
..inavitor’:.
• KtemtSnistfffri^' vladavine so ob-nd^fte suženjstvo starih Egipčanov1 ah; ^gavže^izpopolnite'. To je ’bii m^'dfa-<;nVod »Stoletje 'robotov1«, 0: krt>g-: petnajst fnilijonov ljudi je raztfesetrlfr'' pd 'taboriščih prisilne-ga^čfeSa bd Vladivostoka pa vse dc žeftfene1 zavese. To je poseben sVet. •SVtet šršifipfb, pbnizaijja, trpljenja; sVSt 'obupi "ih vzdihljajev....
,'JRred poldrugim letom je ameri-šl^.^vtoijnpbilslfa družba Ford objavila,-i-da,. bo v Clevelandu postavila, pplnoavtoinatično tovarno avtomobilskih motorjev, v kateri bo zaposlenih .namesto dosedanjih dva tisoč pet sto delavcev samo 250 ljudi, Pri tem pa bodo proizvodnjo podvojili. To Fordovo poročilo je izzvalo v svetu pravo tehnični senzacijo. Od tega časa dalje sc »robotniki« ali »avtomati« — kakor te priprave imenujejo Američani — že prava vsakdanjost. Današnja tehnika pozna elektronske možgane, avtomatske releje in druge samostojne nadzorne naprave.
Ameriška tovarna za izdelavo
VINKO BEL1CIC:
Pot iz doline
Malo novih knjig izide pri nas; skoro pozabili smo, kakšne so zbirke pesmi. Zato je toliko prijetnejše čitanje dobrih verzov, ki jih je povezal ,v ubrano celoto pesnik prof, Vinko Beličič, drobni knjigi pa; dal naslov »Pot iz doline«.
Kratke pesmi so to. Pesnik pazi na to, da ni nobena beseda odveč in da vsaka že nosi posebno važnost s tem, da točno opiše razpoloženje, označi naravo. Iz mnogih verzov, ki so na prvi pogled tako preprosti in razumljivi, pa se nenadoma pokaže zastrto vprašanje, prikrita bolečina, večni boj, kot pravi pesnik, med dvojno človekovo naravo. Ne mogli bi reči naj lepše, toda gotovo izredno prisrč ne,- dovršene v rabi redkih, zato toliko dragocenejših besedi, pa so Gorske večernice. Mnogo človeške topline je v njih, a še več zaves! i osamljenosti, ki se pesnika pola-šča še bolj ob pogledu na veličastne gorske vrhove.
Vsak verz Beličiču poje. Vsaka skrbno postavljena beseda ustvari videz resničnosti dogajanja, tako ■da. iz drobnih pesmi kar diši brinje in kraška pomlad, da se preliva morje ob plimi, se črni teran in rumepi luč za zaprtimi vrati.
Kdor bi se rad naužil lepote u-metnine. in našel čisti vir sočn slovenske besede, naj seže po knjižici »Pot iz doline«.
Z linorezi je zbirko okusno o-preipila Aleksa Ivančeva.
gramofonskih, plošč »Columbia«, ki so .tudi pri. nas v uporabi, je tipič ni primer ultramoderne tehnike. V, tretjem nadstropju obširnega tovarniškega poslopja, v prostorih-, ki strahovito zaudajajo po izparevanju gumija; i zaposlenih 250 v umazana delovska oblačila oblečenih delavcev, ki pod gromozanskim truščem orjaških stiskalnic proizvajajo gramofonske plošče. E-r.o nadstropje nižje najdemo štiri čisto oblečene delavce pred komaj slišnimi strbji. Čeprav je vsa paž-nja teh delavcev posvečena samo strojem, proizvajajo v enem samem delavskem turnusu natančno še enkrat toliko gramofonskih plošč kot 250 njihovih tovarišev v četrtem nadstropju. Medtem ko je v prejšnjih časih izvežbani delavec pri stiskalnicah opravljal šest različnih delovnih procesov za izde-
priloženi sliki vidimo tak ^računski stroj.
Iskanje petrolejskih vrelcev' ,e danes ob stalno naraščajoči moto rizaciji življenjsko vprašanje našega planeta. Prostrane, še he raziskane predele zemeljske oble ob-krožiijejo danes številna letata* z ladicaktivnimi pripravami, ki' v samem poletu zvesto registrirajo podzemska ležišča nafte in kovinskih rud. Tako pripravo nam kaže druga slika.
.Najbolj zapeljivo področje -za u-vedbo avtomatov je elektrotehnika, »RAYTHEON«, radijske in televizijske tovarne, posedujejo polnc-avtomatične tekoče trakove za' izdelavo ohišja za radijske sprejemnike, ki jih upravljata samo dva delavca in katerih proizvodnja znaša dnevno 1000 enot. Ameriške tovarne General Electric, Motorola
d i kalne organizacije do resnega razmišljanja, ali ne bo morda ro bot izpodrinil delavstva iz tovarn) Isto vprašanje je belilo glave delavcem že pred 150 leti, ko so prišli v obrat prvi mehanični stroji. Tako se danes zopet postavlja vprašanje, ali je stroj koristen pripomoček človeštvu ali pa pomeni bedo ir siromaštvo za milijone delovnih ljudi.
Ko prinajaino v predprazničnih dneh domov, bi jo najraje zopet odkurili. Tudi v najbolj demokratičnih družinah vlada diktatura čiščenja. Žimnice in preproge, o-mare in kuhinjska posoda, štedilnik in mize, vse to je izkoreninjene iz .trdih oklepov strogega hišnega iedj. Otepači, trde ščetke, čistilni piah, puhteča voda in vari-kma, to je zoor, ki neprestano poje in žvrgoii skozi prve dni velikega tedna pod poveljstvom hišne gospodinje,, ki je največkrat edini general in prostak v eni osebi. Delovnega urnika gospodinja tudi v ostalem času- leta ne pozna, v teh dneh pa' ne pozna niti najpotrebnejšega odpočitka. Tako je bilo' pred sto in sto leti, tako je danes in najbrž ne bo drugače, »dokler 'slovenski rod ima Po zemlji hod«.
Sestava jedilnika, potice, pirhi, to so nadaljnje skrbi slovenske gospodinje v drugi polovici vel---kega tedna in skrbem se pridružijo še verske dolžnosti.
Gospa IVLarija je že dvajset let poročena. Njeno delo pričenja v jutranjih urah in poteka neprestano vse do pozne noči. Kuhinjska in hišna dela se vrstijo z dneva v dan po strogem redu. Ko sta bila z možem še sama je imela hišn > pomočnico vse tja do vojne. Vojni in povojni čas je pomočnico reduciral,.čeravno bi jo sedaj bolj kr-
LETALA ISCEJO NAFTO IN RUDE Z RADIOAKTIVNIMI APARATI
vavo potrebovala kot kdaj koli. Otroci so delo pomnožili, perila je dvakrat več kakor nekdaj, ko se je z njim še .zabavala hišna pomočnica.
V zadnjem času pa delo ne gre več tako izpod rok. Saj se ne čuti bolno, vendar ;o delo zelo utruja,-Končno tudi njena železna volj« več ne kroti neugodja, ki se ji je vthotapilo v noge in križ. Dom«-i jo s silo spravijo k zdravniku. Ta ji predpiše zdravila in — od-počitek, in že kmalu je zopet veselo na delu. Vendar ne za dolgo. Kmalu se neugodja obnovijo.
Delovna fiziologija imenuje to stanje; telesna odpoved. Stanje, ki se redno pojavlja pri ženah, ki se ženejo z delom kakor pravijo na-š. Kraševci.	.	t
Zakaj nastopajo te nevšečnosti?. Predvsem, trdijo zdravniki, so žene manjše od moških. Njihove telesne moči so šibkejše, njihovo‘S. ce je manjše in zato tudi pogbste-e Utriplje. Prav zato se žene tudi prej utrudijo cd moških,, čeravno tega ne priznajo.
Kljub temu zmanjšana telesna sposobnost žene ni odločujoči vzrok za njeno telesno odpoved. Zdravniki ugotavljajo, da se njihove pacientke največkrat pritožujejo bpij zaradi 'psihičnih nevšečnosti kot pa zaradi telesnih neugodij. Bolu-jejo na utrujenosti, nervozni razdražljivosti in hitri izčrpanosti. Za taka obolenja %i čudežnih zdravil, pač pa temeljijo vse te težave na neurejenem in pretiranem gospodinjskem delu. Skoro vse žene spijo premalo. Gospodinjstvo, otroci, stanovanje, vse to zahteva obilo časa, v katerem moški ilahko spijo.
Tu leži temelj vsega zla! Zene ne poznajo mere za svoje delovne sjoosobnosti. Znanstveniki so ugotovili, da se moški v podobni situaciji mnogo prej naveličajo kot žene. Sposobnost žene, da vzdrži in prenaša delo, ki presega njene moči, ima lahko fatalne jposledice!
Zato, drage ženice, če hočete, da bo vaš dom prijeten in domač, da boste s svojim telesnim in duševnim zdravjem blagoslov hiše, krotite svojo pretirano nagnjenost do dela in skrbi. Tako boste sebi ir, svojcem ohranile največje bogastvo tega sveta; ZDRAVJE. Razmišljajte o tem v teh praznikih, u-bogajte me in prihodnji praznik; bodo tt}di pred prazniki polni sreče in veselja, ce pa .utrujenosti, jeze in razdražljivosti. Dr...c
PABERKI IZZA ZELEZNE ZAVESE
RAČUNSKI ROBOT, KI JE SKRČIL DELO IN JE NEPOGREŠLJIV
lavo gramofonske plošče, zadostuje danes za isto delo en sam stroj)
Armada ZDA gradi prav v teh tednih prvo polnoavtomatsko tovarno munieije. Pri izdelavi izstrelkov bo .zaposlenih komaj dva ducata delavcev ki bodo z novimi avtomati izdelali desetkrat toliko izstrelkov, kakor jih je po starem načinu izdelalo 1.500 delavcev.
V neki tovarni so uvedli računski stroj, ki izvršuje vse računsk", operacije podjetja in pri katerem sta zaposlena samo dva nameščenca. V prejšnjih časih so za opravile istega dela potrebovali 286 nameščencev in še je bilo delo v za Stanku, .računske operacije pa v mnogih primerih pogrešene. Na
in Radio Corporation of America se ukvarjajo trenotno z uvedbo avtomatičnih tekočih trakov, na katerih bi odpravili vsako varjenje žic v radijskih sprejemnikih in ga nadomestili s stiskanjem posameznih delov.
Največjo tehnično pridobitev pa predstavlja tako imenovano »Ser-vo« orodje, ki ne korigira sami lastnih pogreškov, pač pa opravile celo »logična« delovna opravila Te naprave priključujejo raznim avtomatom in so zaenkrat še izredno drage. Rezkalni stroj, ki je opremljen s »Servo« orodjem, izvrši lahko 150 najrazličnejših delovnih opravil.
Vse to je dovedlo ameriške sin-
Malenkov je brez vsake napovedi vzel v roke tudi vodstvo sovjetske mode. Na raznih zborovanjih zdaj razkazuje, kako se mora oblačiti visok sovjetski funkcionar. Tako ga vidimo tna sliki enega zadnjih sestankov oblečenega v temno-dvovrstno obleko, moderno srajco in z lepo kravato, ne pa v grobo vojaško bluzo, kakršno je nosil pokojni Stalin in z njim seveda ,u-di njegov miljenec — današnji gospodar Kremlja — Malenkov.
• 9 *
Birokrat se poroči. Slovaški komunist,. ki je postal pred kratkim državni uradnik, hoče kronati svoje ljubezenske sanje in pripelje svojo zaročenko pred župana: »Ali hočeš tu navzočo Olgo Jankovič za svojo zakonito ženo?« ga vpraša med ceremonijo župan. 2enin brska dolgo po svojih žepih, končno najde in izvleče listek in prečita na ves glas »da«.
»Vidiš, tovariš župan« — razloži mirno nevesta — »odkar je moj
Josip v službi slavne ljudske republike, ne izgovori nikoli več besede, ki je ne bi prečital iz rokopisa.«
• • •
Raport nemških komunističnih kaporjonov.
»Kaj sta napravili za izboljšanje življenja delavcev v sovjetskem delu Nemčije?«
»Začeli smo izdelovati zaslužne kolajne na veliko.«
.»In .zakaj bo to?«
»(Predvsem bo to zmanjšalo brezposelnost, kajti delavci....«
»No, dobro; in nadalje?«
»In potem bodp izdelane kolajne prejeli zasluženi delavci namesto povišanja plač, obenem pa bomo imeli več potrošnih predmetov, kar sm jim obljubili.«
• • *
Predsednik Poljske ljudske re-, publike se imenuje Bierut, kar 'pomeni v ruščini to, kar bi po liaše rekli »pobirajo«. Pristaš režima pra-
vi v pogovoru; .»Poljska je Bierut.« Sosed pa odgovori: »Morala bi se imenovati Dajnt (»dajejo«), ker glavni del poljskega pridelka dajejo v Sovjetsko zvezo.«
• • •
»V Sovjetski zvezi imamo kirurga, ki ne zna samo povrniti vida slepim, ampak v posebno težkih primerih tudi vstavi umetne oči s katerimi slepi daJiko gledajo.«
»To še ni nič. Pri nas na Češkem znajo kirurgi še bolj čudežne reči. Tako so na primer nekemu delavcu, ki je izgubil na roki vseh pet prstov, na njihovo mesto prišiti pet seskov kravjega vimena; in zdaj lahko dela z njimi kakor prej, poleg tega .pa še lahko iz njih pomolze za sebe in svojo družino nekaj litrov mleka na dan.«
oiPa si ti to videl?«
»Ne.«
»Pa je to kdo drugi videl?«
. »Da, eden od tistih slepcev, katerim je tvoj kirurg vstavil umetne oči.«
iiiiiiiiiiinni]
IX.
Ilirske M y s e (Muže) najdemo tudi v rimski pokrajini Moesia. ki, je obsegala današnjo moravsko Sr.bijp.jin del Bolgarske nižine. Blizu njih, na obali Jadranskega morja, so Iliri, ki jih danes imenujemo Albance, na drugi strani ožine, na Apeninskem polotoku, naletimo v pokrajini P u g 1 i a (izg. pulja, lat. apulia) na Ilire, ki so jih Rimljani imenovali Iapyges. Puglia je izrazito poljedelska pokrajina, kar razvidimo že iz njenega imena* polju (množina) ali pa pulja, no domače. Zopet skok čez Jadran na Notranjsko. in Gorski Kotar, pa pridemo k drugim Ilirom podobnega' imena, Iapydes. Od njih na levo čez Istro pa pridemo zopet v Galijo, tostran Alp, k že omenjenim Venetom ilirskega porekla. Za Venete, Benečane že vemo, ■kaj so bili. Pristavimo le, primera radi, da so nam njihova krajevna imena prav domača: stara Vicetia. sedaj Vicenza, ne more biti za nas nič drugega kot Vičnica, po domače Vičenca (primerjaj Vič pri Ljubljani), Tarvisium, Treviso je Tre-bež (isti pomen kot Trebnje) in ravno ležeča polja se nahajajo v predelu imenovanem P o 1 e s i n e in segajo vse do R a v e m n e , po naše Ravne.
KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO
Sosednji, prav tako že omenjeni narod, za katerega pravijo, da je bil napol retijski, napol etruščan-ski, si je postavil mesta kakor: Verona (znamenita trdnjava do današnjih dni), po naše Varna, kakor je varna fcolgarski* luka Varna. V bližini je Brescia (lat. Br,x:a), po naše Breže, Breža ali pa Brižna, Briga. Z x so Rimljani često označevali naše sičnice č, š. ž. (Na slovensko-hrvatski meji i-mamo dve Brigi. Brig (fr. Brigu", ital. (!) Br ga) varuje vhod v Švico pod Simplonskim prelazom in predorom.)
Bliža oč se k »jezikovni mej'« sosednjih Ligurcev, pridemo do mesta Bergamo (lat. Bergo-mum), ki leži pod bregom, po domače pod bregam in pomeni isto kot Podgora. Tudi gornje-itai-ska jezera se nam predstavijo ko! stari znanci: Lago dTseo je najbrž le i z a r o , kakor pravijo je zerd na Koroškem, Lago di Luga-no nas kakor ženevsko spominja na veliko »lužo« (kdo ne pozna izraza »iti čez veliko lužo«, iti čez morje?), Lago Verbano spominja
.na Vrbsko jezero. Bližnje mesto
V	a r e s e , ki leži na robu ravnine in zapira dohod v gorske predele, je Varež ali Vareš (od varovati). Mest tega imena je n. pr. vse polno v Bosni.
Oglejmo si še glavno mesto Ligurcev, katere prištevajo v popolni zmedi enkrat Keltom, drugič zopet Retijcem ali pa obema hkra-tu, Turin (Torino). To je pač na;o t u r j e , Tur ak. Znamenita je na ni ih ozemlju tesna dolina reke Ticino ki tvori sedaj istoimenski, švicarski kanton, čigar nemška in francoska oblika Tessin (izg. tesen) še najlepše spominja na prvotno slovensko.
Keltski Kami so prebivali v gorskih dolinah Karnskih Alp. Do-čirri jih dr. Tuma ima za prebivalce krnic, se meni zdi, da so bili »krajni« Slovenci, ki so v določeni dobi prebivali na kraju, na koncu, na meji rimskega cesarstva. Ko so bili ti podiarmlieni, so rostali »kraini« oni, ki so stanovali vzhodno od njih in ki jih še danes označuiemo kot Kranjce, njih deželo pa Kranjsko. Naziv Car-
n i a se je moral prav tako stvori-ti kakor Car n io la za Kranj-sk oba pa pomenita isto. Rimlja-n' oziroma Italijani so si to ime prikrojili po svoje s tem, da so vtaknili samoglasnik a med k in r, čemer so mogoče hoteli prikazati »latinski« značaj te dežele ali pa je le plod malomarnosti v izgovorjavi tujih besed. Da pa morejo prav tako dobro izgovoriti kr'-, če le hočejo, vidimo najlepše, ko si gredo kupit »luganighe di Cragno«!
Prisotnost Slovencev na Primorskem za časa rimskega cesarstva nam najlepše dokazujejo rimski .zgodovinarji in zemljepisci, ki navajajo popolnoma slovenska zemljepisna imena, kot Nadiža, Soča, Logatec, Trst Je v nekoliko spačeni in polatinjeni obliki: Natiso, Sontius, Longaticum, Tergeste.
'I4 tega raziskovalnega izleta križem Evrope za časa rimskega cesarstva lahko zaključimo sledeče: Vkljub temu, da smo se omejili le na nekaj primerov in da smo si razložili pomene imen le nekih narodov in njih najimenitnejših mest
(podrobno delo bi namreč napolnilo cele knjige), smo trčili povsod na Kelte in Ilire, pomešane brez pravega reda med seboj po vsem tedanjem znanem svetu. Današnjim slovanskim deželam smo se namenoma izognili, kajti njihovim krajevnim imenom res ni potrebno dajati po jasnila in razlage. Ugotovili smo tudi, da so istoimenski narodi, ki so živeli daleč vsaksebi, bili včasih Kelti, drugič zopet Iliri in da so drugi narodi, za katere so znanstveniki v »zadregi«, k kateri skupini naj bi jih prištevali. prav tako, poimenovali svoje naselbine, kakor so jih”Kelti in Iliri, vsi skupaj pa zopet tako, kakor bi jih mi še danes krstili.
To pomeni, da je vsa tedanja zapadna in srednja Evropa — o slovanskem vzhodu ni dvoma — govorila vsaj za začetka rimskega cesarstva enoten jezik, ki je nam Slovencem še prav lepo razumljiv. Potujčevanje, oziroma polatinjenje se je stopnjevalo I postopnim raz-širjevanjem ramske države, čemur je sledilo tudi prilagoievanje krajevnih imen latinski izgovorjavi in
pravopisu. Imena mest, oziroma njih koreni, pa so se nam ohranili še do današnjega dne v taki obliki, da jih mi Slovenci, ponavljam, brez truda razumemo.
Ce pa so Kelti in Iliri govorili v jeziku, ki je še celo po več kot 2500 letih nam razumljiv, pomeni, da so bili torej Slovani ali pa, če hočete, da srno mi in drugi Slovani potomci teh Keltov in Ilirov, kar je končno eno in isto.
S tem pa se tudi razblini v nič bajka o priselitvi Slovencev v VI. stoletju po Kr.
V	naslednjih poglavjih si bomo pobliže ogledali to protinaravno masovno selitev narodov križem Evrope.
3.
O PRESELJEVANJU NARODOV
.Pravijo, da je nekako med III. in VI. stoletjem po Kr. zavladala med evropskimi narodi panika in da so se ti nenadoma začeli poditi križem-kražem po Evropi, eni z juga na sever, drugi s severa na jug, tretji na zapad, ti na vzhod in zo-pe nazaj, oni pa v krogu, tako nekako, kakor se gredo pri nas otroci »škarjice brusit«:	eden uteče,
pa že skoči drugi na njegovo mesto, tretji pa si mora to mesto šele iskati.
Slovenske velikonočne p i s a n i c e
Velikonočni pirhi segajo daleč v preteklost slovenskih navad. Skoda le, da slovenska pisanica ;z-ginja pod pritiskom industrijskih neokusnosti, ki nam jih vsiljuje velikonočna prodajna tehnika 7. naraščajočo nadiežnostjo.
Domovina najlepših slovenskih pisanic je Bela Krajina na Dol en j-skern. Tu je prirojeni umetniški čut domačega okolja in ohranjenih Starovetnosti teko slokovit in številen na ornamentični raznolikosti, da so ga mnogi nabiralci narodnega blaga uvrstili v prave u-tnetniške zbirke in to pristno domačo umetnost razkrili slovenskemu in ostalemu svetu.
Na Dolenjskem domača dekleta »počakava jo« pisanice. Na čista, rfrdo kuhana ’■» napol ohlajena jajca narišejo s kurjim peresom, ki .ga pomakajo v raztopljen vos?fc, razne stilizirane cvete, vejice in srčke. Pogostokrat jajce tudi popijejo z velikonočnimi pozdravi ali
4	kratkim srčnim izlivom, če je pi-
sa»ica namenjena dekletu ali fantu. Ko je risba posušena, položijo ja joe v znano velikonočno tekoči-msto barvilo. Barva se jajca prime le tam, kjer ni povoščene risbe. Morda je tehnika za izdelavo današnjih klišejev prav tu našla svojo osnovno .zamisel. Pred dobrimi štiridesetimi leti sem kot mlad študent osebno raziskoval izdelavo pisanic in takrat mi je stara teta, ki je štela že nad devetdeset let, odkrila, da je v. svoji mladosti sa m» na ta način »počrkavala« jajca in se te spretnosti naučila od tvoje matere. »Počrkavali« pa so takrat surova jajca z voskom ali 5lojem in jih vlagali v čebulno vodo ali pa v zavretek hrastovega iubja in nato jajca skuhali.
infli
V	Beli Krajini uporabljajo /.a »črkovanje« posebna pisala. Se pogostejše pa v domovini pisanic postopajo tako, da že pobarvane in skuhane pirhe ostržejo z ostrim ■ožem in s strganjem oblikujejo vsa risbo. Ta postopek zahteva mnogo več spretnosti in priročnosti, zato pa je tudi iizgled mnogo lepši. Po nekaterih slovenskih kra-
jih poznajo tudi še druge načine za pripravljanje pisanic. Zanimivo je preučevanje okrasja na raznih slovenskih pisanicah. Na notranjskih in dolenjskih pisanicah op-a-:'amo ornamentiko rastlinskih m -
m
tivov, v katerih se vpletajo srčka-sta polnila. V Beli Krajini pa srečamo pretežno geometrijske like ; raznimi skrivnostnimi znaki, kar priča, da se je tam še živo ohrani mistični pomen pisanic.
Tudi v ostalih predelih Jugoslavije je pisanica močno razširjena.
V	Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Sumadiji in v Makedoniji so pisanice slikovite, ornamentika je še skrivnostnejša. V mnogih krajih slovanskega juga pripisujejo ljudje pisanicam čarovniško moč. Na velikonočno nedeljo zakoplje bosanski gospodar pisanico na njivo, da bo pšenica boljše obrodila. Drugod pisanico razbijejo otroku na glavi, da bi ostal zdrav in se razvil v pametnega človeka. Ponekod mečejo gospodarji pisanice čez sleme domačih hiš, da s tem prikličejo na hišo srečo in božji blagoslov.
V	nekaterih krajih trosijo lupina pisanic okrog gospodarskih poslopij, da s tem odvračajo od hiše nadležni mrčes in roparice. Tudi velikonočni hren jma podobno »čudežno mnč«. Sevida mora.o biti ta »cbiamor.a sredstv_« blagoslovljena.
Na Vipavskem pisanice otroci »sečeje«. Na vrh potlačenega klobuk položijo pisanico, nato pa 7. novčičem merijo na jajce. Kdor v treh lučajih porine novec v pisanico tako, da e ga ne vidi, postane lastnik jajca. Stave potekali) po starosti dečkov. Šibkejši se zadovoljujejo samo »za sek«, kar s? pravi, da za dobitek zadostuje, da st novec vseče v jajce, pri starejših pa velja strožje pravilo »za skrit«. Novec se mora v jajce »skriti«. Ista pravila veljajo tudi za »sečenje« pomaranč.
Tudi pri nas bi lahko obnovili pristno slovensko navado in bi 5
DAl>**£ii£
slikovitimi pisanicami lastnega izdelka gotovo bolj razveselili velikonočne goste kot pa e neokusno kupljeno šaro.
postna pesen
(rokopis iz XVIII. stoletja) Miserere, miserere,
O Buh usmili se zhes mene;
H’ tebi griunu jes zdihujem, ' Tvoje gnade potrebujem;
Skus to velko milost tvoju,
■iVe saversni dusu moju.
Miserere, miserere. Miserere, uslishi mene Greshnika neuredniga;
S	gnado h’ meni se oberni ’Nu moj greshni preberni;
Odpusti mujo krivizo,
Ozhisti mojo dushico.
Miserere, miserere. Miserere, moje serze h’ tebe Buh oberni se,
Tebe samu sem pregreshu,
Kir si s martro me o dresu.
Jes sposnam moju hudobu, Nespodobo ’nu gnusobo.
Miserere, miserere. Miserere, naj opere Grivinga use madeshe;
Griva me is serza mojga,
De sem tebe Buga mojga Ta narbolshiga reshalu,
Tvojo urednost nisem hvallu.
Miserere, miserere. Miserere, de se rezdere Moj pregreshni stan, pomai;
Jes pobajshano oblubim,
Dokler tebe zhes vse lubim;
Jes ne poidem vezh v nevarnost, Nigdar vezh v greshno perloshnost, Miserere, miserere. Miserere, uslishi mene Buh Ozha, Syn, Sveti Duh:
Zhistu serze v mene stvari,
Pred hudobo me obvari,
De te bodem uselei lubu,
Tvojo gnado, ’kar vezh sgubu.
Miserere, miserere.
mesto alkohola in tobaka
Angleški pisatelj in mislec AI-dous Huxley je znan po tem, da v svoja dela rad vpleta filozofska razmišljanja. 'Nedavno je izšla iz njegovega peresa tudi nenavadna knjiga z naslovom »The Doors of Ptiveption«, po naše »Vrata percepcije«, s čemer hoče reči »vrata do resničnega dojemanja«. Predno spregovorimo o tem svojstvenem delu, je potrebno povedati nekaj besed o njegovem ozadju.
Ze od pradavnih časov so Indijanci v Mehiki in v jugozahodni Ameriki jedli in celo častili korenino neke kaktusove rastline, ki so jo imenovali »pejotl«. Smatrali so jo za božansko mamilo ter jo uporabljali pri svojih verskih o-bredih. Po uživanju te korenine so doživljali nenavadno spremembo čutnega dojemanja sveta, zlasti pa sc je silno zvišal čut za barvo. Za to čudno rastlino so se že zdavnaj začeli zanimati tudi znanstveniki, ki sb v zadnjih 70 letih delali poizkuse z njeno aktivno snovjo, z meskalinom. Ti poskusi so docela potrdili glas, ki se je bil razširil o tej čudežni rastlini. V novejšem času so se začeli zanimati zanjo tudi psihologi, ker se je pokazalo, da nekatere spremembe v zavesti, ki jih povzroča njeno delovanje, sličijo spremembam zavesti pri shizofrenikih.
To raziskovanje še ni prišlo do kraja. Pred enim letom pa se je pisatelj Aldous Huxley odločil, da se podvrže poizkusu, kateremu se je predal z veliko vnemo. Najbolj ga je privlačevalo upanje, da bo
Moja velika noč na Krasu
Velikonočnih počitnic sem 'se v svojih mladih letih najbolj veselil. Kako se jih tudi ne bi, ko pa so bile te počitnice zame vsekdar novo doživetje. Postavile so me v nov sv^t, ki sicer Bi bil posebno velik, a je meni vendarle pomenil vse naj,boljše irj najlepše, kar more človek dobiti itakole mimogrede za nagrado, ker je bil priden in poslušen.
Razpet je bil ta svet tja pod Gaberk med gričevje okrog Tabora in se je vlekel od Povirja do Gorenj, dveh drobnih kraških vasic, pol ure hoda od divaške železn!-ške postaje. Tam v Povirju je bil rojstni dom moje matere, v Gorenjah pa sem imel strica in teto, ki sta mi bila dražia ko vse na svetu. •Saj sem na njunem domu preživel vsako leto dobršen del svojih počitnic ter tako spoznaval kot meščanski otrok življenje na deželi, In je bilo zame spoznanja na pretek, obilo veselja in razvedrila, kar se je poznalo ob koncu leta tudi na mojem zdravju in na telesnem razvoju. Vedno serrr^ težko pričakoval praznikov, da bi lahko odšel .v svoj ljubljeni kraj.
Velika noč na Krasu pa je bila zame mikavna tudi zaradi lepote
Priznanje v vlaku
»Cigareto?« sem vprašal svojega jotKjtnika in nekdanjega znanca, k; ga nism vidi že četrt stoletja.
»Ne hvala«, mi je odvrnil. »Ze pred štirimi leti sem opustil kajenje.«
»Pa je bilo težko, kaj, posebno v prvih časih«, sem pripomnil.
ttie, prav nič«, je odgovoril) »Preprosta zadeva, niti en sam dan nisem cigarete pogrešal, čeprav ■sem pred tem pokadil tudi po dva Mvoja na dan.«
»ta tudi sedaj cigaret ne pogrešale?« sem ga vprašal.
•Ne, ne«, je dejal in me negotovo pogledal. »V ostalem sem sa »red časom odrekel tudi kavi in jt prav tako nič ne pogrešam.«
Natakar jedilnega voza je oziraje se po potnikih prišel mimo in «rto sem mu dejal: »Ali bi popila prvi litra tokajca?«
»Ne, hvala«, je odgovoril. »Gotovo me boste smatrali za pravega čudaka, ampak tudi tega sem se odrekel — in v resnici povedano - mi ni prav nič do tega.« Govoril je tako, kot bi se hotel opravičevati.
»Pred tridesetimi leti sva se vendar dobro poznala, ali vas lahko nekaj vprašam?« je nadaljeval. »Kaj se vam ne zdi, z menoj nekaj ne more biti v redu?«
»Hm, kako to mislite?«
»Glejte, skoro vsi moji nekdanji enancl približno tako mislijo in tudi meni ta stvar povzroča skrbi, »red kratkim mi je nekdo dejal, da silim v puritanstvo, da se spreminjam v staro devico. Kes je, pred dobrimi petindvajsetimi leti v Gorici sem bil čisto drug človek, pravo nasprotje tega, kar sem danes, in tudi kasneje na Štajerskem ni bito človeka, ki bi ml bil kos pri terofcarijah in pustolovščinah. Moj
znanec zatrjuje, da namenoma dušim svoje prirodne užitke, kar da je posledica popolnega nereda v mojem značaju. Drug znanec pravi, da sem gotovo zapravil osnovne vrednote življenja. „Mož v tvojih letih”, pravi, .,bi moral na teh stvareh še vedno najti nekaj veselja. *Kdor pa se vsemu odpoveduje, je na začetku konca. To je gotovo bolezen.”«
»Kaj bi tisto!* Koliko je ljudi, ki ne kadijo, ne pijejo, ne kvartajo, ne pohajajo po kavarnah, se ne o-zirajo za dekleti, pa so kljub temu živi in zdravi.«
»Ampak to še ni vse«, je priznal. »Ze pred leti sem opazil, da mi je vsaka družba odveč, posebno zoprna pa še tista, v katero me sili poklicno delo. Ne čitam časopisja, razen tistega, ki ga moram po sili, ne prebiram knjig in sem prava metla v družini, s katero vsi pometajo, posebno pa moja žena, ki mi, je bila prej skoro dvajset let služkinja. Nekoč sem bil gizdalin, danes me je sram pokazati se
v	novi obleki. Najhujše je to, da me na tem svetu ne more ničesar več razveseliti, da sem pozabil na smeh, ki mi je prej začrtal tako globoke brazgotine v lica. Prav v tej ostri izlmi sem poskušal s špar-tansko telovadbo v samih spodnjicah” pri 0 stopinjah C, pa ni nič pomagalo. Jutri obiščem psihiatra.«
Resno sem ga poslušal, nato pi kar tako mimogrede vprašal: »Kateri stranki pa pripadate sedaj?«
»Razumljivo, da Vidalijevi«, mi je odgovoril.
»Mnogo sreče pri psihiatru!« sem mu dejal, ko sva izstopila iz gori-škega vlaka, »Poželenje po življenju se bo vrnilo, ko bo partijska izkaznica zgorela v štedilniku....«
praznovahja med podeželskim ljudstvom, kar se v ničemer ne da primerjati s prazniki v mestu. Kje tako lepo pozvanjajo cerkveni zvonovi, ko v mojem rodnem Povirju, k^kor da so se tu zbrali za koncert vsi angelci nebeški, da zapo-jo čast in slavo ljubemu Bogu, ki se je dal križati ko krotka ovčic.) za odrešenje -te naše pregrešn? zemlje! Kje -neki sije sonce boli sproščeno kakor v Gorenjah, kjer se vidijo vsi dnevi ko gladko, lep > izbrušeni kristali? Ni je zemlje na svetu — kot je zemlja povirska Iri ni ga dneva, ki bi bi bil lepši k> dan v Sft/ričevih Gorenjah!
Ob odhodu iz zatohlih mestnih ulic mi je vselej srce v prsih ka,-
in žlic, in je bilo treba na koncu večerjo še pošteno zaliti s skodelo sladke mlečne kave, take, ki se je je smetana držala v debelih kosih na vseh koncih in krajih, in jo jt; bilo kar prava -slast požirati, Drugega dne pa se je že navsezgodaj začelo zame novo, kmečko življenje. V dopoldanskih urah sem brž skrbno pretaknil vse domače prostore. Od. hleva do gumna, od klandce na vrt, povsod me'je neslo, vse sem moral ovohati, vse ove-deti. In sem se razveselil, kakor da sem srečal rodnega brata, ko me je v hlevu izpred jasli pozdravil drobni teliček s svojimi milimi, pametnimi živalskimi očmi. Se pre-šiiček, ki je ves nemiren krulil za
M. GASPARI: OLJČNA NEDELJA
poskakovalo od samega veselja. Zq vožnja iz Trsta čez Herpelje do divaške postaje se mi je zdela pravo odkritje! Vlak drdra in drdra in nosi to drobno otroško srce nekam v zelenje, ki e pravkar nanovo razpleta čez božji svet v dihu prve pomladi. Po ozkih dolinah, mimo skalnatih grap, v ostrih zase-kah se vleče železna cesta, včasih pripeta na obronku hriba visoko pod nebo, včasih sproščena v svoboden tek po dolini. Kmečki domo-
vi	ki jih ob vožnji vidiš tam doli pod seboj v grapi, se ti zde ko papirnate igračko lepo pobarvane in porisane, kakor jih je pred stoletji, bila razpostavila tod naokrog božja previdnost. Vse ena sama lepota, vse ena sama visoka pesem božjemu stvarstvu, ki je, tako se mi je vselej zdelo, vse to postavikt krog mene, da razveseli moje žejne oči in nasiti moje lačno srce!
Na postaji sta naju z materjo pričakovala vselej stric Jakob in teta Franca, takole za praznik vsa lepo opravljena in vesela, da naju zopet najdeta zdrava in srečna, ko pa je življenje tako strašno muhasto, da zdaj pa zdaj v njem tega ali onega zmanjka.
Pot do Gorenj je bila na vso moč kratka. Kar po železniškem tiru smo jo vselej ubrali, tako da smo v dobrih desetih minutah že sedeli doma, kjer je naju z materjo čakala na mizi tečna kmečka večerja: krompir v oblicah, zabeljen z mastno klobaso, da se je za radi nje kar cedilo od krožnikov
dvoriščem, mi je bil drag znanec, ko sem se spomnil njegovega drobnega telesa ob lanskih počitnicah, ko ga je bil prinesel stric Jako n domov na semanj-' dan za dobri rejo.
Priprave za velikonočno praznovanje so se začele s tistim dnem, ko je izačel stric Jakob s hlapcem, Francetom prestopa« resno in zaskrbljeno sem in tja po dvorišču ali borjaču, kakor mu pravijo na Krasu. Postavila sta z njega vso navlako, ki se je bila nanesla vanj od vseh vetrov skozi vse dneve v letu. Do zadnje bilke je bilo treba vse izruvati; še slamica, če bi ji bil kdor koli pozabil kje ob zidu, bi bila po stričevi misli utegnila zmotiti resnobo teh praznih dni.
Kajti velika noč se praznuje samo enkrat v letu. In je kar prav, da se ta dan tudi na zunaj loči od drugih navadnih dni.
Nič manj dela ni bilo v zadnjih dneh tudi v tetini kuhinji. Vse je bilo treba pomiti, vse obrisati in očediti, da bo tudi kmetija dostojno sprejela obisk Gospodov.
Skrinje na kašči, ki so bile skozi vse leto skrbno zaklenjene, so sr kakor za čudež odprle in na dan so prišle vse mogoče dobrote: orehi in mandlji, jajčka in cibebe (suho grozdičje), sladkor in moka, ti sta lepa bela moka ko sneg, kakor jo je bil namlel nalašč za to priliko za dobro teto Franco Frtačni-kov mlin v Skocijanu. To pa zato. da bodo potice rahle ko rožni puh
in se. bodo kar same od sebe topile pod zobmi!
Veselo je prepevalo kladevce v mojih rokah, ko sem z njim tri rehe in mandlje za potičjo poslastico in sedel pri tem moško za trdo hrastovo mizo, od kodeir bi me ne bil nihče pregnal.
»Jedrca morajo biti čista in zdrava« je poudarjala teta Franca »Kar je načetih in že na pol suhih, naj bodo za tvoje zobe, da boš vedel, kdaj si bil mlad«, me je skrbno učila. In ni bilo tega pouka kar nič preveč treba, kajti za čudo: neuporabnih jedrc je bilo vselej toliko, ne vem, ali se je meni tako zdelo ali je bilo v resnici res, da jih nisem utegnil nobeno leto pospraviti vse na ien mah, ampak sem jih zobal in drohil kar po več dni vkup. Po teh sladkih jedrcih se mi še danes sline cede.
In potem je prišla na vrsito peka, to najvažnejše žensko opravilo. Gorje, če bi se bilo kaj pokvarilo, gorje, če bi se bilo kaj iznakazilo! Potice, skrbno zamesene in na gosto posute s cibebami -ter s sladkorjem, so se pekle na veliki petek ves dan. Jajčka, lepo porisana in opisana, v tem sem bil s hlapcem Francetom naravnost mojster, so se kuhala v loncu, skrbno povita v cunjice, da ne popokajo prezgodaj.
-Gnjat, ki je biia doslej visela v jedilni shrambi, je prijetno zadišala čez ves razgreti kuhinjski pro stor, tako da so se človeku kar sline cedile same od sebe v veselem .pričakovanju.
Ves ta božji žegen smo z materjo in teto Franco -znosili na velikonočno soboto v farno cerkev k svetemu blagoslovu, ker bi bil sicer Bog žalosten nad nemarnosti3 človeškega srca in bi ustom nepo svečena hrana kar nič ne mogla tekniti. Sekanju pirhov pa sva s hlapcem Francetom posvetila vse dopoldne svetega dne in se mi je nabralo v žepih obilo šestič, ki sem zanje nameraval kupiti vezilo /j» god očetov na dan svetega Martina.
(Nadaljevanje na 8. strani)
deležen nadčutnega doživetja, o katerem je teoretično mnogo razmišljal, a ga še ni v resnici doživel. Ko so mu zatrdili, da mamilo ni škodljivo, je nekega lepega majskega jutra zavžil pripravljeno pj-iuio in čakal na uspeh, potem ko je naprosil za -sodelovanje nekega izpraševalca ter pripravil diktafon, ki naj bi registriral vprašanja in odgovore.
Minila je ena ura in pol. Zajel ga je nov svet. Pisatelj je postal jasnovidec posebne vrste. Mamilu mu ni odprlo vrat naravnost v neki notranji svet čudnih oblik in predstav. Kar se je spremenilo, j? bil predvsem zunanji svet, ki ffa je zagledal, ko je odprl oči.
Vse to je napravilo nanj iem-večji vtis, ker se sam, kakor pravi, ne more pohvaliti s posebni močnim dojemanjem. Zdaj pa ie videl cvetje na mizi, knjige v knjižnici, pohištvo v svoji sobi, naslanjač na verandi v neki čudni luči, ki je dajala silen pomen vsemu, kar je dotlej čital o bitju i« svojstvih stvari. Niso bile saro*> barve tiste, ki so zablestele v neverjetni opojnosti, vsak posamezen predmet je sijal s svojim lastnJltt notranjim žarom in zriel6 se je, Ja skoraj trepeta pod pritiskom neke notranje napetosti. Predmeti n&o razodevali nobenega občutka uge-dja ali bolečine, temveč le svoje čisto bistvo.
Prav to doživetje je pisatelj zdi j opisal v knjigi, ki smo jo uvodoma omenili. »Ko sem motril te predmete zunanjega sveta«, prayi pisatelj sam, »aem šele razumel blaženo vizijo, to je pomen indijanskih besed »Sat - Cit Ananda, ali »bivanje - zavest - blaženost«, toda ne samo besedni pomen in ne samo kot neko nerazvito in daljno slutnjo, temveč prav tisto, kar skušajo -ti te besede nakazati.«
Ta trditev, pravi ocenjevalec knjige v literarni prilogi londonskega dnevnika »Times«, gre pač precej daleč, če pomislimo, da g>-» za spremembo dojemanja, ki gd povzroči zavžitje mamila. Toda pisatelj je prepričan, da gre za resnična vizijo, in zanj je bila ta izkušnja resnično doživetje in 'trajna 'razsvetlitev. Huxley priznava, da bi moglo z^vživanje- mamila 1 meti pri drugih ljudeh drugačen učinek, in da bi nekateri morda celo videli pekel mesto nebes. Trda dosedanje izkušnje kažejo, da so vsi oni, ki so mamilo zavžili v roskusne namene, prestopili neka vrata- v zidu svoje navadne omejene zavesti v nek preoblikovaln' svet, od koder iso se vrnili kot mo-drejši, a ne kot otožnejši ljudje.
To doživetje je dalo pisatelju povod, da- v tej novi svoji knjig! razpravlja in 'razmišlja' o tem, kako bi moglo priti človeštvo do .nekega idealnega mamila, ki bi ne zastrupljalo ter bi moglo tako nadomestiti alkohol in tobak, ki zastrupljata -sodobno družbo. Pisate:j misli, da bi tako mamilo moglo celo obogatiti in dvigniti -stvarnost duhovnega življenja. Toda pisatelj, pravi ocena, se spušča tu na zelo negotova tla, ki jih ni mogoče iz črpn-o raziskati v tako kratkem, pa čeprav skrajno zanimivem zapisu osebnega doživetja. Ze dei-stvo, da pisatelj sam dopušča in priznav.a, da -bi celo učinki nekega idealnega mamila bili odvisni od narave in značaja osebe, ki bi ga zavžila, ne dovoljuje tako splošnih in dalekosežnih zaključkov.
Vkljub temu utegne Huxley-ev poizkus in njegova knjiga opraviti koristno delo. Kajti primerjave, do katerih prihaja pisatelj, ko sklepa, da tistega dojemanja in drugačne zavesti, ki jo je sam doživel in izkusil, na vizijo nekaterih umetnikov in mistikov, nam kažejo bistvo čistega dojemanja v novi luči.
tržaška pomlad
Neskončno snežne in modre so danes tvoje vode prozorne, tihof morje.
Prvi pomladni dih se sklanja v toplem, nemirnem pozdravu do zlatih oken, tja do rdečih streh.
Nekje ob obrežju fantek na orglice igra.
Veter zaplel se je v temne laske: fantek za ptičem bi rad, sanjat za zlati oblak...
Bel čolnič se v daljo odmika, kot da za bratci galebi hiti, z vetrom, ki se s kraških gmajn spušča, rahlo kot mandljev cvet drsi...
Nad umirjajočo vodo se
beli galebi izpreletavajo
in vse pokojno je in sladko,
koti da na svetu več trpljenja ni...
NEVA RUDOLFOVA
<
IVAN CANKAR
v	 —
Četrta post a j a
»Jezus sreča
svojo žalostno mater.«.
Ko sem bil otrok, sem rad oglejva! podobe križevega pota na njračnih cerkvenih stenah. V o-Mmljenem hramu, hladnem in tihem, v ozračju, ki je še vse dišalo PO jutranji maši, molitvah in kadilu so podobe oživele, stopile so iz okvirjev in so govorile naglas. Njih povesti so 'bile polne žalos.i i« hkrati polne tolažbe. Iz daljnih ktajev so bile in iz daljnih časov, pfc vendar so bile tako žive in resnične pred menoj, kakor bi n" mogla biti nobena zgodba, ki bi se
J?11* ob belem dnevu, telesno in •»Umno vpričo mojih oči. Gledal faVM oblačila, kakor jih ljudje tata*« za mojih otroških let, niso v#č nosili, halje in jopiče bele, rdeče, pisane, s trakovi in pentljami ■ašarjene; ali vendar se mi ta o-fclačila niso zdela prav nič tuja in ■ ««nana, temveč čisto domača, ks-i**r da toi jih srečaval ria cesti vsa-'lt» uto. Videl sem obraze divjo, n*#orele, krivonose, žehteče brez-Jainost, zlobo in sovraštvo, pa se nisem bal, mi nikakor niso 'bili r-aabojniki iz jutrove dežele, ki so »»išli žalit in ubijat, kar je bilo !jtft>ega mojemu srcu. Zdelo se mi je, da sodijo poleg, h Kristusu in Mate božji, kakor senca poleg luči, in da bi te silne povesti ne Hilo brez njih. Razločil sem glasove, nikoli zaslišane, iz brezdna vni-j«če, krik in vrišč, zasmeh in zmev-jaaje in, jok žensk iz Jeruzalem?; ■•bene besede nisem razumel, ali vse sem občutil in presunile so m' «ušo. Tako sem hodil v svetem »raku od postaje do postaje ter sera gledal in poslušal živo zgorite*. ki mi je bila zmirom draga in zmi.rom strašna.
Sredi med .zagorelimi, kričečimi • »razi se je tiho svetilo lice nje-t», ki je nesel težki križ. Takrat še •■isem videl njegove lepe brade, od tervi in praha oskrunjene, nisern še ugledal njegovih velikih, mir-tm, svetlih oči, ki so vse spoznale in vse vedele. Mislil sem, da je ■••jhen, ubog otrok, ki so mu bili l*»ez usmiljenja naložili breme, de-
vetkrat večje r ' njega; saj je o-magoval pod njim celo močni Simon iz Cirene. Bos je bil otrok, ki je nosil križ, in tudi nog njegovih, te) sirotnih, prej tako belih, se je držala strjena kri. Roke so objemale strašni les in rokavi rdeče halje so se vili nazaj prav do komolcev, da so se svetile v soncu č.ste otroške lakti; in še na teh čistih lakteh so cvetele rdeče kaplje kakor mak na polju. Na glavi je nosil venec, iz trnja spleten, izpod katerega je kakor iz stoterih kangljic brez milosti lila bolečina na čelo, na lica in na oči, da se je zasenčila njih nebeška luč, in celo na ustnice, te med vsemi na vekomaj blagoslovljene.
Med štirinajstimi podobami, ki so se vrstile po mrzlih stenah v mraku in tišini ter se prijazno in odkritosrčno pogovarjale z menoj, kadar sem bil z njimi sam, je bila mojemu srcu najbližja četrta postaja, tista, kjer sreča Jezus svojo žalostno mater.
Tudi ona, Mati 'božja, je imela čisto otroški obraz. Droben je bil, zelo ozek in bel in dvoje velikih oči je sijalo iz njega, dvoje globokih jezer, v katerih se je trepetaje ogledavalo visoko sonce. Oblečena je bila v dolgo sinjo halvi, prepasano 5 širokim temnomodrim pasom, in sinjina je odsevala na licih, da so bila še nežnejša in ble-dejša. 'Na neki podobi v stari vaški cerkvi je imela srce presunie-no s sedmimi meči in ko je stopila iz okvirja, so se narahlo zazibali in stresli teh mečev jekleni ročniki, ki so imeli obliko križa, in kaplja krvi je kanila iz srca.
Ta ozki, beli obraz je pričal brez solz in brez besed: »Čigava bolečina je večja od moje?« Ob po’.i ie stala, ko je prišel mimo. Prišel je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes in jih je zatemnil. Ta oblak je bil rdeč prah, kri je vpiia do nebes. In vse je utonilo v njem, vse 'e izginilo, ničesar več ni bilo, en sam je bil, prav sam v tem neizmernem krvavem oblaku. Otrok je bil, ki je objemal težek križ. O-mahoval je pod njim, opotekal se in padal, da se je zasoLzil kamen, ko je poljubil njegovo čelo. Tako je šel v neusmiljeno smrt. Kakor seže bela roka v noč, je segel njen pogled do njega, se je iz jezera •njenih oči prelilo sonce v sonce. »Sin moj, ti ljubi otrok moj!« Komaj je videl to roko, to lice, te o-či, komaj je slišal ta glas ni bilo trpljenja več, ne trnjevega venca več, ne križa več. Visok in lep, brez krvi in brez ponižanja je stopil k nji, da bi jo potolažil; ker njena bolečina je bila večja od njegove.
'Zakaj mi je zdaj, prav zdaj, prišla na misel ta podoba četrte postaje? Zakaj hodi verno z menoi, noče od mene, kakor da je vtele-šena vsako uro posebej? Sin, ki si trpel, mati, ki si devetkratno trpela, povejta, zakaj?
OJ e l i ki teden
Zdrzne se v snu in široko razprte oči iščejo v noč.
— Kaj me budiš, zakaj me mučiš, veter ti blodni,
v vejah pod oknom šumeč? —
Cuj!
Kakor matere jok, kakor ranjene duše vzdih, kakor jetnikov klic.
Joj!
Iščejo v noč trudne oči, gledajo — vidijo: krii tam stoji.
Temen in vendar svetal, glej, čez ves svet strmi.
Jezus pa hodi od kraja da kraja, stopil je s križa, nas vse obiskuje, kjer razkropljeni smo, kjer smo ostali, '
Uče nas, kliče, tolaži, dviguje.
Preko Avstralije do Argentine, kjer so Slovenci in ga še kdo moli. vse nas obišče, da bili bi zbrani, ta veliki teden da biti bi z Njim.
V Afriko šel je, da najde očeta, in v Kanado pride, da obišče maža — kjerkoli na svetu se krii še razpenja, kjer sta naš jezik in vera doma. — ’—
Pod oknom veter ihti.
Poslušala zdaj bi velikonočni zvon, v odpuščanje, v spravo in opomin.
Glej, pozabili smo na nebo, pozabili svoj raj in molili peklo, pa naj se veter ne joče!
Tako rada pokleknila bi in molila za vse nas, maj Oče!
NEVA RUDOLFOVA
PRVI APRIL
Bogdan Pertot je bil nameščen v konfekcijski trgovini Magdič et Ko. kot zadnje koio — kakor to i-menujejo starejši trgovski nameščenci. Vsi vozniki in šoferji vedo, da brez zadnjega' kolesa tudi še tako razkošnega vozila ni mogoče spraviti v tek; na žalost pri Mag-niču ju bilo ne voznikov, ne šoferjev. Principal je sicer imel svoj avto — kakor ga danes imajo vsi principali — vendar se za zadnjo kolesje svojega obrata ni preveč zanimal. Tako se je tudi 'zgodilo, da je Bogdan Pertot postajal za zadnjim prodajnim pultom "oddelka za moška oblačila. Njegov g>-sjjodar ga skoraj ni poznal in personalni šef je njegovo ime že zapisal med tiste, ki jih sedanja tržaška stiska poganja na cesto.
Prišel pa je prvi april. To je ti sti dan, ko po starem izročilu, mnogi norci poskušajo nekaj pametnih ljudi imeti za norce. Bogdanovi kolegi so si za prvi april izmislili nekaj posebnega. Enemu se je posrečilo, da je izmaknil list poslovnega papirja tvrdke Magdič et Ko., nekdo drugi se je izkazal kot izvrsten ponarejevalec principa love ga podpisa. Tretji pa je natipkal tako-le pismo:
»Spoštovani gospod Pertot! V teku dolgih mesecev sem se % veseljem prepričal o Vaših sposobnostih in ^uporabljivosti v oddelku za moška oblačila. Zato ne morem dopuščati, da bi Vas še nadalje zadr-
VOJ KO
CEZ MORJE
»Zdaj pa le hitro. Skoro osem je. — No, si slišal?«, pravi Mitja. Nič. Nini se ladje kar nagledovati ne more. Tako velika je in lepa. Podoba nečesa daljnega, nikoli dosegljivega mu je. In zato stoji šc in še in jo gleda.
Mitja je ves nestrpen. »Cuj, bodi no pameten. Zamudila 'bova!« Njega v resnici takale stvar kaj malo briga. Nič posebnega. Takih ladij se ne manjka. Se sam se je nekoč že peljal na eni. »Sanjač si, veš, Nini. Ampak zdaj mi je zadosti — greva!« in potegne zaimišlje-nega sošolca, s seboj, Nini gre ? njim, a se še ozira. Težka vrv, s katero je ladja privezana k obali, malce zaniha, se premakne, vzdrhti, nato pa se spet umiri.-----------
Marko se že ves teden čudno smeje. »Kaj nisi zadovoljna, da bomo končno šli odtod, Katja?:<. govoriči 'neprestano in izprašuje zda' tega, zdaj one^a. Nihče nima pred njim miru. Odkar so beguncem v taborišču povedali, da bod-j čez teden dni odpotovali, je Marko ves drugi. Katja je nekaj časa ugibala, čemu tako vedenje. Zd?) ve: ne bosta oba odpotovala. Katja bo morala še nekaj mesecev počakati. Zalo e Marko tak. »G*l*<,
Jedilni Ust skozi stoletia
T teh dneh pred prazniki si naše hišne gospodinje belijo glave z jtdilnim listom, saj smo postali že i*fco razvajeni, da nam ne diši že siioro nobena pristno domača jed. Ut vendar je zgodovina naših jedil-m-fk listov mnogo mlajša kakor "a s.; mislimo. Kruh, vino, pivo so »jstarejša hrana in pijača biblijskih nlarodov. Meso, ribe, leča v*ljale kot prikuha. Grozdje je b.l e-#iiii kultivirani sad teh časov.
■gipčani so seveda že poznal; tudi perutnino. Tudi šparglji so itet bili znani. To je menda tudi ■rtjstairejša povrtnina. Grki so bili ■v ten oziru že naprednejši. Ho-
mer omenja krvavice in jetrnice. k: so jih apostoli zavračali kot malikovalska žrtvena jedila. Poleg grozdja so poznali tudi kutino. V mlekarstvu so bili že na precejš-nj višini, jjoznali so sir, ne pa masla. Uporabljali so izključno kozje, ovčje in kobilno mleko. Današnja mlekarstvo so zasnovali Nizozemci za časa tridesetletne vojne.
V starem Rimu je bila izbira jedil in pijače na vrhuncu. Rimljani so s svojimi pohodi prinašali domov ne samo plen, pač pa tudi zelenjavo in sadje podjarmljenih narodov. Poznali so hruške in jabolka, češnje, breskve, orehe, smokve in
«* •*->*£
9S
is
datelje, šparglje, solato, ohrovt. K temu še raznovrstne začimbe. Oljke, kumare, buče so Rimljani že sami pridelovali po rimski okoliš.
Mjanjkal jim je sladkor. Pomagali so si z medom. Samo na Vzhodu so poznali sladkorni trs, nis-j ga pa še znali predelovati. Z zat.i-nom rimske nadvlade j bila m skoro polno tisočletje kuhinjska kultura pozabljena.
V XI. stoletju so Portugalci pričeli z zasajevanjem sladkornega trsa. in iznašli razne sladkarije, zlasti kandirano in vkuhano sadje. Sladkor pa je bil redkost in zelo drag ter je le počasi izpodrival med.
V XVI. stoletju smo dobili k nam povrtnino največ iz Italije. Naši predniki so v tem času spoznali solato in šparglje, grah in fižol. Tudi krompir in paradižnik; so že poznali, vendar teh živil niso še znali koristno pripravljati Krompir se je uveljavil šele v začetku XIX. stoletja, paradižnik sto let kasneje.
Limone so marljivo gojili Arabci v, XI. stoletju, vendar je dolgo trajalo, predno je sad prišel v Italijo in v ostalo Evropo. Takrat jo tudi nastala priljubljena pijača, limonada. Okrog leta 1550 so Portugalci prinesli prve pomaranče iz Kitajskega; tudi banane so sadili na Kanarskih otokih v tem času. Sliva je prišla v Srednjo Evropo iz Balkana. Čokolado in kavo so spoznali naši predniki v začetku XVII. stoletja. Sladkor iz sladkorne pese pa poznamo komaj dobrih sto let.
Kako mogočno se je v teku nekaj stoletij pomnožil naš današnji jedilni list, in vendar vihamo no sove ob vsakem razgovoru o skromnejšem kosilu ali večerji.
da boš mahala z robčkom, ko bom šel! In na pušeljc ne pozabi«, se Marko široko smeje. Katja zasumi, da je resneje, kot pa sam misli. S tem smehom hoče Marko prikriii bolečino. A ne samo bolečino s,">-vesa in ločitve od nje, Katje; nekaj globljega je. Se sam Marko n*; ve, kaj bi bilo.
»Moj Bog, da bi bilo že vsega konec!«, prosi Katja. Ne sliši več. kaj govore begunci krog nje, ne ve več, da so se domenili, da pojdejo na kratek sprehod do morja, do ladje, ki jih bo odpeljala. Zasnežene gore so se ji hipoma skriv-
kot bi šel rahel dih preko nje. Mojca ne vidi nič. Sladko prinlA ve po zraku globok zvok, se odbije ob skali: Katja!, pa spet spiava k otoku. Mojca ne sliši nič. ^ Katja stoji ob skali in lica ji rdijo. »Oh, poslušaj, no!« Težko dih:i in oči j: žare. Mora se opreti ob skalo in skuša dojeti vsak še tako tih zven. Trikrat priplava do skale zvonenje, trikrat priplava odmev. Katji se zdi, da se voda kodra ob zvonenju, zdi se ji, da kliče zvon do neba svojci prošnjo.
Na -otoku je Marko. Trikrat je pozvonil. Nešesa si želi, nekaj pro-
fe« -
BLED V C Vi E X JII
nostno približale in v megli s solzami zastrtih oči vidi svoje kraje. Crni trn cvete. Katja stoji na skali, tik pod Babjim zobom. »Juhe!« Svetla postava se sklanja preko o-strega roba in gleda Blejsko jezo-ro.
»Stavim, da bova videli, kako bo zanihal zvon na otoški cerkvici. Nato pa: din, don!« Katja se smeje.
»No, Mojca, kaj ne bo lepo?« in zabiniglja preko skale z nogama. »Le pazi, da padeš, pa bo res lepo!«, pravi Mojca. »Prav lahko se zgodi, da ne boš ničesar slišala, videla pa še manj!« in utrga trobentico.
»Veš kaj, Mojca, ti si pa .res črni vran. A danes me ne iboš pripravila ob dobro voljo!« Mojca molči, zdi se, da gleda na otok, a ne vidi ničesar. Resna je, pr c n iš-ljuje kdo ve kaj, in tu pa tem odlomi belo vejico črnega trna, jo grize in se nakremži: »Uh, kako grenko!«
Cuj!
Hipoma vzvalovi jezerska vo 1 'i,
si Marijo, da bi mu izpolnila. A kaj? Miojca nekaj sluti, a Katja ve. In zato težko diha, zato posluša.
Mojci ni dosti mar. Okruši skalo in vrže kamen v vodo. Kolobarji se širijo v čedalje večjih krogih, vse preko jezera. — — —-
Peter hodi zamišljen pred Katjo, Markom in drugimi. Katja se zdrzne: prišlo so do obale. Se zavedla se ni, kdaj je obstala pred morjem.
»Vidiš, tebi je lahko, Peter.« Katja se zdrzne. Kaj je sama govorila naglas? »Sam si«, nehote nadaljuje. »Doma nisi nikogar pustil — ne bo ti žal.« Ob sončni obali se sprehajajo ljudje. Peter začude no pogleda, mogoče ni niti slišal. »Kako?« Katja razume:	»Ne,	saj
mi ni žal; saj moram po svetu, da si ustvariva dom in novo življenje.« Peter pa ne odgovori.
Grenko je ne imeti nikogar in yendar tako lahko zapuščaš vsak kraj. Povsod te sprejmejo, a nikjer nisi- doma, nikjer ne veš, do te bodo sprejeli kot svojca, z lju-(Nadaljevanje na 7. strani)
ževal na podrejenem mestu. V priznanje Vaših odličnih vrlin Vas zato od danes dalje imenujem za šefa oddelka za moška oblačila. Glede plače in ostalega se izvolile čimprej oglasiti v moji pisarni.«
Pismo so hodomušneži položili neopazno na Pertotov pult. Bogdan se je silovito prestrašil, ko je pismo zagledal, saj je živel v stalnem strahu pred odpustitvijo iz službe. Končno se je odločil in pismo odprl. Najprej je prebledel, nato krvavo pordečil in nazadnje se je pričel tresti kot šiba na vodi. 2e v naslednjih trenutkih pa se j« zbral in postavil v držo, ki je bila doslej pri njem popolnoma neznana. Srečen nasmehljaj mu je zaigral na obrazu. Njegovi kolegi, ki so ga z razumljivo napetostjo o-pazovali iz skrivališč, so se le t težavo premagovali, da niso prasnili v smeh.
Bogdan je za hip preudarjal, nn-to pa s hitrimi koraki odhitel v šefovo pisarno in med potjo nekava-lirsko odrinil dve tajnici, ki »ta mu hoteli preprečiti vstop. Krepka je potrkal na vrata. 'V svoji razburjenosti je celo pozabil počakati na privoljenje. Samozavestno je porinil vrata in mahal s pismom kot z zmagoslavno zastavo, in kar brez dolžnega spoštovanja mu je ušlo; »Gospod Magdič, hvala vxn> iskrena! Najsrečnejši človek sem na svetu!«
Sef trdozačudeno pogledal mladega uslužbenca, ki ga ni niti dobro poznal in ga nahrulil: »Cuj-te vi, kako si drznete...?« Bogdan gospodu Magdiču ni pustil do besede. Dvignil je glas in nemoteno nadaljeval: »Imenovali ste me za šefa oddelka...« — »Poslušajte vi teslo...« je poskušal šef ponovno povzeti besedo. Pa se mu ni posrečilo. Prej tako sramežljivi Bogdan se je spremenil v pravi hudournik besedičenja. »Gospod Magdič! Ce je človek mesece in mesece doživljal, da ga nihče ne oj?azi in prejme nato tako pisanje, bi moral znoreti od veselja. Zagotavljam vam, da svoje naklonjenosti niste podelili nevrednežu. Da, gospod Magdič, čutim v sebi svo silo in moč, da se izkažem vrednega vašega .zaupanja.« — »Poslušajte že enkrat nesrečni človek...« ga je hotel šef ponovno prekiniti. Bogdan pa je govoril dalje, kakor človek, ki je v sebi nagromadil na mernike besed in so nenadoma našle pot v svobodo.
»Gospod Magdič, v vaši trgovini sem fil zadnje kolo. To pa me ni zadrževalo, da ne bi razmišljal do podrobnosti o poslovanju trgovine Ali kdo bi me poslušal, če bi hotel razkriti voje načrte in zamisli? Sedaj pač lahko uresničim kot šef oddelka vse tisto, kar se mi je nakopičilo v spominu.« Z neverjetno zgovornostjo je razvijal svoja nova prodajna načela.
»Cujte vendar...« je ugovarjal šef še enkrat, tokrat pa že malo manj oblastniško. — »Samo še trenu-tek!« ga je prekinil Bogdan. »Hočem samo poudariti, da izkazuje vsa naša organizacija občutne pomanjkljivosti. Pod mojim vodstvom bo v oddelku moških oblačil -to sedaj drugače. Tri mesece časa potrebujem in videli boste, s kakšno naglico bo kopnela naša zaloga.«
Se predno je prišel šef do tega, da bi kaj pripomnil, je Bogdan oddirjal iz sobe. Ko se je vrnil v svoj oddelek,so njegovi kolegi stali v gruči in se iz srca smejali. V zboru so mu zapeli nasproti: »A-pril, april!« Eden izmed njih ga je s pomiljevanjem vprašal: »Kaj nisi opazil, da nosi pismo datum 1. april?«
Bogdanu je glava kar sama zdrknila na prsi. Z upognjenim hrbtom se je počasi vračal proti šefovi pisarni. Ni zdrvel skozi vrata, pač j>a se je pohlevno najavil. Ko ga je šef brez čakanja sprejel, je zajecljal: »Oprostite, gospod Magdič nisem kriv... Moji kolegi so me potegnili, ker je danes prvi a-pril...« Gospod Magdič mu je iz desnice potegnil pismo in ga resno prebral. Nato pa je dejal: »Pism> ni ponarejeno, je pristno. Sam sem ga narekoval in sam tudi podpisal. Vaši kolegi so vas v resnici hoteli potegniti, češ da je pismq prvoaprilsko. Ne verujte jim! Vaše imenovanje za šefa oddelka moških oblačil je nepreklicljivo. Čestitam vam in vam želim kar največ uspeha!««
Veliki petek
Ne govorijo valovi, šumijo samd,. ne govorijo vetrovi, bučijo samd.
Ne govori srce, trpi samd,
trpi, molči in umira z dnem in nočjo.
Roman Romanov
Piran 6.
Leto VIII. - Stev. 16-
VESTI z GORIŠKEGA
Vstajenje ponižanih
Dolga vrsta ubogih, revnih, brezpravnih se trudno pomika po trnjevi poti vsakdanjega življenja. Na njih obrazih je »s trdim jeklom« zapisana neizmerna bolest, •trpljenje in krivica, ki vpije proči nebu in kliče po maščevanju.
Krivica, to je najhujša bolečina ■teh zapuščenih. Boli udar, če prihaja od tujca, a še bolj, če ga zadaja krvni brat. In kot v posmeh in še večje ponižanje revnih so krivičneži često ponašajo s svojo-globoko farizejska vero.. Kot svetopisemski farizeji stopajo visoko zravnani in z dvignjeno glavo.mer} ponižno sklonjeno grtičo revnih po božjem hramu do oltarja, da se s farizejsko molitvijo poklonijo Bogu': »Zahvalim Te, da nisem kakor drugi 'ljudje:	roparji, krivičniki,
prešuštniki ali kakor ta cestninar; postim se..., desetino dajem od vsega, kar pridobivam...«
Molitev, zapuščenih pa je .»prošnja lačnih, ponižanih, v trpljenju umirajočih, očitanje, .hropeči vzdih, bolnika, zadnji, obupni klic: »Kaj ni dovolj, kaj ni, že čas, o Bog?!* Kristusa pa farizeji niso premotili. Razgalil je njih duhovno revščino in odkril vso gnilobo njihovega srca, čeprav je dobro vedel, kam ga bo privedla zavist in sovraštvo teh ljudi. Obrili jim je hrbet in stegnil svojo božjo roko revnim in otrokom.
Tako tudi danes. Bog bo uslišil prošnje in molitve ponižanih, v prahu klečečih. Spoznal bo, kakor pravi Cankar, da je čas. »Vsemogočna roka Njegova bo odprla vsa okna nastežaj. V vriskajočih, šumečih, vročih valovih bo planilo sonce v mraz in noč, izlilo s■» bo v potrta srca in jih napolnijo do roba z velikonočno radostjo... « Minila too za vekomaj »črna maši« trpljenja sramote in groze«....
Ta čudež božje vsemogočnosti se je že izvršil v srcu premnogih trpečih, ki so spoznali, da je »za po-
veličanje in vstajenje treba poni žanja in smrti na križu..., da skozi noč bridkosti ponižanja in trpljenja vodi. pot v poveličanje«.
Ta je edina pot, ki pelje posa maznika, narode in človeštvo k poveličanju. Zato naj dolga vrsta ubogih, revnih, brezpravnih ne pozna omahovanja, dvoma in malodušnosti. Njihova pot pelje preki Golgote na goro vstajenja in poveličanja.
Naj jih to spoznanje napolni s pržtvo vejikonočnb radostjo in nij
Pesem o Vstajenju
Prelepa kakor češnjev cvet je pesem o vstajenju: iz mraka nas priklicala je k Luči in Življenju.
Odprimo srca na stežaj velikonočni sreči — naj za dobroto jih Gospod in za svetost omeči.
Pri Njem, jci je od mrtvih vstal poiščimo zavetja, da vs« bo v nas odmevalo ubranosti in jjetja.
Prelepa kakor češnjev cvel je pesem o vstajenju: ob Jagnjetu naj združi nas v ljubezni in češčenju!
Ljubka Šorli
se zavedajo, da vstajenje in poveličanje mora priti. »Pa bodi še več bičanja in ponižanja, bodi pot na Golgoto še tako strma in strašna — uprimo oči v sonce: naše veliko jutro je blizu, v lica nam diha rosna zarja Njegova.«
Mussolini j m državljanstvo!
Medtem ko se goriški in tržaški odgovorni nositelji oblasti z vso vnemo zaletavajo proti Slovencem in jim na vse mogoče načine ovirajo uživanje državljanstva, odnosno že samo dosego ali priznanje, beremo v zbirki razsodb, da je milansko prizivno sodišče priznalo nekemu, Ljubljančanu celo držav ljanstvo, ki ga je pridobil z zna nim priključitvenim odlokom od leta 1941.
Razsodba nafnreč trdi, da je pri-ključitveni odlok sicer prišel ob veljavo s podpisom mirovne' pogodbe, ki jo ie tudi Italija potrdila in izvršila, da pa je zadevo državljanstva -treba presoj ti 1f" no tranjepravnega vidika države in nc z mednarodnega vidika.; Tako razsodba priznava pravico do opiranja po členih 19 in 20 mirovna pogodbe tudi vsem pristojnim v Ljubljanski deželi, priključeni leta 1941 k Italiii. Kdor od teh «Vi je 10. junija 1940 svoje 'bivališče ■imel na sedanjem ozemlju Italije, je italijanski državljan, ne da bi m1 bilo treba podati opcijsko izjavo.
Zborovanje poljBdelcev u Rimu
Preteklo sredo so v Rimu otvo-rili zborovanje neposrednih poljedelcev, ki zajema poljedelce vse države. Glavna točka letošnjega zborovanja je zahteva po raztegnitvi bolezenske pomoči na vse .neposredne obdelovalce zemlje, kar bc zelo ugodno vplivalo na obstanek in razvoj posebno malih kmetov. Omembe vreden je prizor, ki
lako je s šolami u Italiji..,
Medtem ko trosi vlada ogromneznali, kar jim pritiče, to je je/i-
vsote denarja za šole in otrošk vrtce v obmejnih, zlasti pa po jezikovno mešanih krajih, za raznarodovanje Slovencev, zanemarja šole v notranjosti države.
Priobčujemo nekaj podatkov, ki jih je prinesel »XI nuovo Corriere della Sera«, *tev. 85 od 9. t. m., in iz. katerih je razvidno, da od 34 tisoč 987 državnih osnovnih šol, jih 9 tisoč 255 nima vseh tečajev, to je razredov. Od teh jih 5.372 ima samo prve tri razrede, 3.883 pa jih je brez petega razreda. Didaktičnih ravnateljstev je komaj 2.100 na skoro 160.000 šolskih razredov. Se vedno primanjkuje 6.5 tisoč šolskih prostorov. Šolska pomoč pa, pravi člankar v »Oorriere deUa Sera«, da obstoja samo na papirju.
Vse to, toži člankar, je proti določilom ustave, ki obvezuje obisk«v vanje osnovne šole skozi osem let. od šestega do štirinajstega leta, in povzroča polnepismenost, ki se sčasom spremeni v polno nepismenost odraslih!
Ce bi jezikovnim manjšinam pri-
kovne in druge pravice, b,i lep denar, ki ,ga trosijo v raznarodovalne namene, lahko porabili za svoje šole in za izobrazbo svojih otrok!
Taka politika pa bi bila verjetno v težikem nasprotju z Mussolinijevo dediščino.
pomoč
'Goriški oddelek Rdečega križa, ki skrbi za zdravniško pomoč beguncev, ima sedaj »v oskrbi« 536 beguncev. Zdi se, da so dosegli to število le zadnje čase, saj je bilo prej le nekaj nad 400 beguncev, ki so ibili deležni te pomoči Sredstva, ki jih ima na razpolago Rdeči križ, so premajhna, da bi lahko krila vse izdatke. Je namreč mnogo beguncev starih, potrebnih dnevnega zdravniškega o-skrbovanja in mnogi se morajo celo v bolnicah zdraviti. Zato :bo verjetno zdravniška oskrba omejena na bolj nujne primere, vsaj dokler ne najdejo potrebnih sredstev za kritje vseh stroškov.
se je prvi dan zborovanja dogodil v Rimu. Ob zaključku otvoritvenih govoranc tega zborovanja je mali kmet iz pokrajine Enna v Siciliji^ izročil petdeset izkaznic komunistične partije in izjavil, da se m 'ta način petdeset malih sicilijanskih kmetov, ki so zaradi agrarne reforme prejeli zemljo v zasebno lastnino, odpoveduje članstvu ko munistične partije, katere pripadnik' so bili od leta 1946 dalje, ter hočejo biti le člani. Združenja neposrednih obdelovalcev zemlje!
Tako je še enkrat potrjena naš'i zahteva, da .ostani in postani kmet lastnik svoje'zemlje in njenih pridelkov-, ker bo le na ta način prost in svoboden v izbiri človečanskih demokratičnih načel in naukov v .ivljenju in družbi.
GOSPODARSTVO!
Pmiu do imena
V zadevi imena, ki ga starši imajo pravioo dati svojim otrokom, je neko italijansko sodišče razsodilo, da tujci, ki so se trajno nase-, lili. v..Italiji in ..tu bivajo kot italijanski državljani, imajo pravico dati svojim otrokom imena lastne narodnosti,- ter da ne more zanje veljati obveznost italijanskega i-mena pri rojstvu.
Tako sodijo v notranjosti države, kjer šovinizem ni doma in kjer gledajo na drugorodce kot na človeško bitje s vsemi človečanskimi pravicami.
Tu pri nas pa, kjer Slovenci bivamo od vekov skupaj z Italijani, ali pa tudi sami, ravnajo z nami tako, da nam že pri rojstvu delajo krivico, ko nam tajijo #>ravico do slovenskega imena.
Ob tej priliki pripominjamo, da imamo tudi Slovenci, katerim ti uradnik civilnega stanja pri naznanitvi rojstva ne hotel vpisati slovenskega imena, pravico pritožbe na ‘tribunal.
Premestiae rednih učiteljev
Selško skrbništvo sporoča, da so njegovih uradih na vpogled odloki posameznih šolskih skrbni-štev iz države glede prošenj rednih učiteljev za premestitev iz ene v drugo pokrajino za prihodnje šolsko leto. Tu so tudi na vpogled seznami prostih učiteijskih mest.
SEJANJE KORUZE Da dosežemo visok donos koruze, moramo, poleg gnojenja, poskrbeti tud; za globoko zrahljanje zemlie. Seveda je najbolje, da vso orn> zemljo že pred zimo globoko pre-orjemo. Tako zemljo led razkroji in korenine koruze lažje prodirajo v zemljo, kjer iščejo hrano. Globoko preorana zemlja nam daje tudi to dobro, da se s tem uniči mnogo škodljivega mrčesa (seveda ne vsega!), -taki zemlji tudi, dežev je ne škoduje toliko, ker se preobilna, z deževjem padla voda odteka v globina nasprotno pa ob.poletni suši črpa ip rastline potrebno vlago iz globin. O vsem tem se je gotovo že .vsak kmetovalec prepričal. Kdor pa , ze,mlje ni oral pred zimo in jo bo oral sedaj ob setvi mora preorano zemljo tako po končanem oranju pobranati. L svežo zemljo lahko z brahanjem dobro zdrobimo. Ce pa bi branili že posušeno zemljo, ostanejo debe-kepe, ki jih' brana težko zdrobi in bi zato morali čakati dež, kar je zopet kvarno za setev,, ker sejati moramo le v suho žemljo.
Koruzo lahko sejemo v lehe -ali pa v vrste s sejalnim strojem. T'>! liko lehe kakor vrste naj bodo v razdalji 80 - 85 om ena od drug’. Koruza zahteva obiljjo gnojenje, in sicer predvsem hlevskega gnoja, spopolnjenega potrebnimi u-metnimi gnojili. Hlevski gnoj, do-brr udelan seveda, je najbolje, da ga raztrosimo na čez po njivi in nato podorjemo. Količina gnoja naj bi 'bila vsaj 40 stotov na 1000 kv. metrov. Kdor ga več podorje, bo tudi več pridelal. To količino gnoja .spopo-lnimo še s 30 kg superfo-sfpta ia 1000. kvadr. metrov, ker hlevski gnoj vsebuje malo fosforja. Najbolje je gnoj za koruzo podorati že pred zimo, ako je'mogoče. To pa zato, ker se tak gno-; v zemlji do časa setve že razkron in daje torej rastlinam takoj potrebno hrano, medtem ko' sed^i podorani gnoj koristi bolj pozno in deloma šele prihodnje leto. C.-> pa bomo koruzi gnojili samo 7. u-metnimi gnojili, tedaj raztrosimo na 1000 kv. metrov: 60-70 kg s-u-perfosfata, 30 kg amonjaka in 15 -20 kg kalijeve soli. Kalijeva sol je zl-sti potrebna v ’ hkih, peščenih zemljah. Za časa osipanja koruze t>a pognojimo še s 30 kg amonje-kovega nitrata na 1000 kv. metrov
Amonjakovemu nitratu mr.ra.ny. pri koruzi dati prednost pred a-pnenim nitratom zato, ker;prvi deluje z nitratom takoj in z amonja-'' kom pozneje, ko koruza de,la, zrnje.	’	'	*f’
'it
Vazno je tudi, da je njiva,, enakomerno posejana. Zato moram-)" sejati, raje bolj na .go^to iiv ko >r»S.V : linice zrastejo, jih , s plejtviiO- takaH razredčimo, tako da pustimci-. .3 st.ebelr.na. kvadratni meter.. Zgodnjl';.-vrste- so lahko bolj gos.tef, ,]X>zn.e--pa "* redkejše. Ce kljuh-vsejvpajsnji.iiarisv* na njivi ostanejo prazna. mest&mMn -bomo- koruze ■ dosajali, i-temvečiab^A mo odvisna stebla presejali,iTGcfa*-; pravimo -takole: n»atpr2|zne}n£aBsyr. stu -izkopljemo -z- .niotiko pi-inner-oo jamico steblo, izkefiljemp stjtaftfc&r" motiko, tako, da- -ostane s.C6?l oolcejioJ. zemlje irt. je zasadimo Vrpngj.iž-ko« pano . jamico. Okoli :;swbia .itkibM:. zemljo stlačimo - in. z»krijeing»n’ Go?;.-ie .?6piJia količkaj v.težna, ito® gm&t saj-e-no steblo takoj i;;i3ip,;^e (pa yc sušrio. bo^ bolj pozno pognailofiOtir močni suši • je ...dobro s tKtbli> Azatijli
Pred setvijo moramo koruzo' kužiU s prahbm' »Caffaro«; snetljivosti in - s' prahtoftV' »Gigo-: gamma« proti mrčesu. Črvega: po-*', rabiino' 2 od sto’ dmdgega par,8-l??'' od sto. Gotovo razkužčftje zefluje*' od mrčesa bomo dosegli :s teni; ' 4a V na 1000 kv.. m raztrosimo pof'5 kg^ »Geogantma«, ki ga podorjemo;
'. ' '-S
O SEMENU	-'
Vsakdo bi rad iztaknil dobro, če' že ne čudodelno seme, ki bi gobovo -bogato obrodilo potem, ko sm.> zemljo dobro obdelali in pognojil!. Danes je že splošno znano, da da-1' jejo križane vrste pri enakih po-;ojih mnogo večje pridelke kakor ', pa navadne vrste. Poskusi s temf ' križanimi vrstami na Goriškem so pokazali, da naslednje bi bile naj bolj udomačene:
Embro 155 W, belo zrno, zori; v 150 dnevih;
Indiana 750 A, belo zrno zo-i; 145 dnevih;	.
rumeno zrno,' zori,!
IZ SLOVENITE
ZBORI PROIZVAJALCEV
Tudi ta ustanova ni rodila in ne rodi tistih sadov, katere so njeni izumitelji pričakovali.
Naloga zborov proizvajalcev je skrb za gospodarski razvoj in napredek vsega okraja. To v teoriji. V praksi se je obneslo pa čisto drugače.
Odborniki 'teh zborov proizvajalcev so jasno dokazali na raznih ss-jah, da zastopajo predvsem koristi svojih podjetij, ki mislijo v prvi vrsti na svoje dobičke, medtem ki »so jim koristi potrošnika precej postranskega pomena«.
To je ponoven dokaz, da je socializem, ki ga gradi Tito, utopija, ker sloni na zgrešeni postavki. Človek je namreč po naravi egoist in je smešno misliti, da se bo nesebično trudil in ubival za koristi skupnosti, ki mu nič ali zelo malo m udi.
To je dokazal kmet, to je dokazal delavec v gradbeništvu in v tovarni.
REORGANIZACIJA DELOVNIH ZApRVG
N* zadnjih občnih -zborih kmečkih delovnih zadrug (KOZ) so razpravljali predvsem o reorganizaciji teh zadrug.
Prišli so namreč do spoznanja, da plačilo na uro ni stimulacija za večjo storilnost in se zato nameravajo vrniti na prvotno obliki obdelovanja. »Vsak zadružnik bo prejel plačilo namesto za opravljene delovne ure, za dosežen pm delek na zemlji, ki bi jo dobili brezplačno v obdelavo zadružni člani.« (»Primorske Novice« 26. Te-bruarja 1954.)
To pomeni, da se zadruge v o-bliki, kakor s« jih je zamislil titovski komunizem, niso obnesle in so zato sklenili zopet vrniti zemljo kmetu, vsaj navidezno, da bi ga vzpodbudil1 k večjemu delu, saj drugače Titova Jugoslavija n» bo mogla nikdar preboleti elementarnih nezgod in bo morala še nadalje uvažati žito in druge pridelke, katere je »stara« Jugoslavija izvažala v tako velikih količinah.
KMEČKO - GOSPODARSKA POLITIKA
Za Titove politike postaja kmečko - gospodarsko vprašanje iz dneva v dan bolj zapleteno.
Odbor za gospodarstvo v zvezni skupščini je v februarju na dolgo razpravljal o tem vprašanju, a ni prišel do nobenih konkretnih zaključkov, razen do »pomembne« resolucije, v kateri poziva »kmetijske proizvajalce, naj poskrbe s pomočjo potrebnih agrotehničnih u-krepov, da bo pridelek žita čim boljši!« Ti agrotehnični ukrepi so, po mnenju »Slov. poročevalca«, gnojenje, brananje in podobno, kar so naši kmetje že davno vedeli in tudi pridno uporabljali, vsaj v stari Jugoslaviji, ko so žito izvažali.
Vse kaže, da bo tudi letos pritisnila Titovo Jugoslavijo vsaj suša, če že ne povodnji ali kaj huj-šeg'. Saj piše »Slov. poročevalec« ki prinaša poročilo o zasedanju o-merjenega gospodarskega odbora, da so »neugodni vremenski pogoji slabo vplivali na rast skoraj polovice posevkov«.
Taka in podobna poročila pripravljajo domače in tuje javno
mnenje na neizogibno beračenje tuje pomoči, katero bo Tito prej ali slej tudi letos porabil za nakup* žita v tujini.
Na tej seji gospodarskega odbora so nekateri poslanci, vsaj indirektno, kritizirali dosedanjo gospodarsko politiko. Iznašali so namreč konkretne škodljive primere, ki jih je kaj lahko opaziti v vsak danjem življenju. Kritizirali so predvsem odkupna podjetja, ki kupujejo n. pr. jabolka po 7 do 15 din in jih nato v istem času prodajajo po 25 din; ali mleko, ki ga odkupujejo pri kmetu po 16 din. prodajajo ga pa kar po 34 din.
Neki poslanec ' je drznil očitati gospodarskemu odboru njegovo de lovanje, ki vodi do takih katastrofalnih zaključkov, kot je n. pr. dejstvo, da stane v Titovi Jugoslaviji 20 vagonov žita isti traktor, ki stane nemškega kmeta komaj dva vagona!
Kam bo privedla jugoslovanske narode ta brezglava gospodarska politika?!
NESREČE PRI DELU Ha področju mesta Ljubljane, kjer deluje približno 2500 podjetij so nesreče pri delu več kot na dnevnem redu. Te nesreče rastejo iz dneva v dan in število invalidov dela močno narašča. »Medtem ko je bilo leta 1949 -le 2703 linvali-dov, je v prvem polletju lanskega leta število naraslo kar na 3450.« (*Ljublj. Dnevnik« 23 febr. 1954.)
Te nesreče so povz očile podjetjem in socialnemu zavarovanju preko 20 milijonov din škode. In to samo .na področju mesta Ljubljane v prvi polovic- lanskega leta!
Državni proračun za leto 195¥-55
Državni proračun za prihodnje upravno leto, to je od 1. julija 1954
do 30. junija 1955, bo, po -izjavi zakladnega ministra, izkazoval 2.355 milijard lir izdatkov, dohodkov pa samo 2.058 milijard. K razliki 297 milijard je treba dodati še 65 milijard pregibnega kapitala, takn da bo primanjkljaj znašal 362 milijard 'lir.
V zvezi s tem proračunom in v odgovor na kritike komunističnih poslancev glede krivičnega davčnega sistema je finančni minister Tremelloni pojasnil v poslanski zbornici, da so leta 1952 neposredni državni davki dosegli v Angliji 30 odst. vsega dohodka v državi, v Franciji in Belgiji 25 odst., v I-taliji pa samo 16,6 odstotkov. Sele lani so se v Italiji dvignili na 174 odstotke.
Davčni vijak .naj bi, po ministrovi trditvi, bil torej močnejši drugod, kot pa v Italiji. Vendar je ta vijak v Italiji občutnejši, ker je osebni dohodek razmeroma nižji, kot v omenjenih treh državah.
Smertna kazen v Franciji za zločine nad otroki
V noči na 7. t. m. je francoska zbornica odobrila osnutek zakona, ki določa smrtno kazen za krivce smrti otrok pod njihovim varstvom. Te kazni bo deležen tisti, kateri povzroči otrokovo smrt namerno, kakor tudi kdor otroku ne nudi potrebne pomoči in s .tem zakrivi njegovo smrt. Za starše in sorodnike, ki otroke pod 15. letom starosti pretepajo ali zanemarjajo v prehrani, negi in oskrbi tako, da ogražaio telesni razvoj otroka, predvideva osnutek zakona razn“ zaporne in denarne kazni. Ce pa iz tega nastane otrokova smrt, se tudi starši in sorodniki do četrtega kolena kaznujejo s smrtjo.
Do te odločitve je francoska poslanska zbornica prišla zaradi tega, ker so se v zadnjih časih dogodili primeri smrti otrok, katerih starši so pripadniki neke krščanske verske sekte, ki bolnikom ns dovoljuje zdravniške pomoči. O-troci so -tako umrli brez vsake zdravniške pomoči.
Ti težki primeri so povzročili val ogorčenja po vsej Franciji in
tudi v svetu. Dogodki so odjeknili v poslanski zbornici, ki je takoj nastopila- in zavzela ukrepe proti srednjeveškim verskim .zablodam'
Menimo, da bi se take kazni za zločine nad otroki morale uvesti po vsem svetu z mednarodnim dogovorom, kajti zločin nad nedolet-nimi je posebno nagnusen -in absolutno neopravičljiv. Pa. ne samo za zločine nad otroki, arnpak za vsak zločin nad onemoglimi! Odprava smrtne kazni v nekaterih dr.avah je sicer upravičena, toda izjeme so prepotrebne!
NATEČAJI
Razpisan je natečaj za 430 ognje-gascev, katerega se lahko udeležb mladeniči, rojeni v letih 1924 do 1933. Podrobna navodila daje Poveljstvo goriških ognjegascev v u-lici Diaz št. 12.
* * *
'Goriška občina je razpisala natečaj za mesto občinske babice v Ločniku. Natečaj je na podlagi izpitov in spričeval. Prošnjo je tre-'ba poslati do 15. junija na- goriško prefekturo.
* * *
Do 25. maja morajo vložiti prošnjo, z vsemi dokumenti, tisti, ki b,-se radi udeležili natečaja za 52 mest učencev javne varnosti. Med pogoji je tudi spričevalo dovršene niž^e srednje šole. Krajevna prefektura sprejema prošnje in daje vsa potrebna obvestila in navodila. * * *
Prav tako morajo vložiti prošnje na krajevne prefekture tisi-, ki se hočejo prijaviti k natečaju za 50 mest podkomisarjev javne varnosti. Tega natečaja se -lahko udeleže samo diplomiranci iz pol; tičnih ali juridičnih ved. Rok za vlaganje prošenj poteče 25. maja.
Stalna pomoč gluhonemim
Pokrajinski odbor za gluhoneme v Gorici, ulica Morelli št. 8, sprejema prošnje gluhonemih, naslovljene na državni zavod gluhonemih v Rimu, ulica Clitunno št. 30, s katero lahko prosijo za stalno pomoč. Prizadeti naj s prošnjo pohitijo! Morebitna pojasnila daje urad v uliei Morelli 8..
F n n k’.s G. 99 v 147 dnevih;
F-u n k’ s G. 114 v 132 dnevih;
F iz-n k ’ s G. 19, v 110 dnevih;
U-lS- 13-	rumend	zrno,	zor/
v 145 dnevih;
J o w a 4316, rumeno zrno, zori v 132 dnevih;
rumeno zrno, zori
, rumeno zrno, zori rumeno zrno, :žOi-r
U 41, v 138 dnevih;
M a y g o 1 a 49 v 140 dnevih;
F u n k’ s G. 30, v 124 dnevih;
W i c o n s i n 464, rum. zrnq, zori v 117 dnevih.
rumeno zrno, zrtri
rumeno zrno. zori
Za zvišanje hektarskega donosa
Tudi^ letos so razpisali natečaj , za zvišanje hektarskega donosa v kmetijstvu. Rok za prijavo so- p"-.. daljšali do konca tekočega meseca,-Zat > naj se kmetovalci, ki bi se natečaja radi udeležili, obrnejo ža-rad' prošnje in pojasnil na Kmetijsko nadzorništvo v ulici Duca d'A os ta v Gorici.
ŠTIPENDIJE
Za prihodne šolsko leto je razpisan natečaj za pet štipendij, in. sicer: ena v vrednosti 200 tiSoč ?«i finskih frankov za diplomirance i- -talijanskih univerz, ki bi radi odšli na Finsko, ter štiri v vrednosti1-'i:1 po 3200 švedskih kron prav tako z« italijanske diplomirance, ki bi '■ šli na spopolnitev na Švedsko.
+
ZA-HVALA
, Ob težki izgubi naše drage
EME DOLES
roj. Nanut
se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in ostalim, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
Standrež, 10. 4. 1954.
ŽALUJOČA DRUŽINA
DROGERIJA
BHTOH PODBOBHIH
Prodaja na debelo
in na drobno
GORICA Trg De Amlcls, 12 na Kornu Telefon št. 3009
VESTI s TRŽAŠKEGA
Sestanek SDZ v Nabrežini
TR2ASKI PREPIHI
JPretefclo nedeljo popoldne se je ■Kršil v društvenih prostorih SDtZ
v	Nabrežini dobro obiskan sestanek članov in prijateljev SD1Z. Sestanek, katerega so se udeležili tudi zastopniki Glavnega odbora iz Trsta, je vodil predsednik natore-zinske organizacije SDZ in nabre-žinski župan, gospod Terčon. Prvi del Sestanka je bil posvečen poročiloma o splošnem političnem položaju glede Svobodnega .tržaškega ozemlja in na Svobodnem tržaškem ozemlju. Predsednik SDZ, dr. J. Agneletto, je * zgoščenih besedah podal najnovejši razvoj tržaškega vprašanja s posebnim ozirom na -hudo krizo, v kateri se je znašlo "tukajšnje gospodarstvo, povedal je kakšno vlogo je igralo Tržaško vprašanje na Berlinski konferenci, kaj lahko pričakujemo od Ženevske konference in kako vse to odmeva pri raznih, političnih strankah in skupinah, ki delujejo na našem ozemlju. V drugem poročilu pa so udeleženci sestanka sliš<J-■Ti, kakšni so dejanski vzroki, okoliščine in posledice odstopa prvega italijanskega političnega svetovalnice pri Zavezniški vojaški upravi, ■De Castra, nakar so bile nakaizane ■verjetne smernice najnovejšega vrenja v italijanskem iredentistič-«etn taboru. Poročevalec je podčrtal veliko in pozitivno razliko med položajem, kakršen je bil takoj po 8. oktobru in za tem ter kakšen je •danes.
Po poročilih zastopnikov osrednjega vodstva SDZ se je razvila živahna debata, v kateri so prisotni soglasno ugotovili pravilnost dosedanje politike SDZ, ki temelji <na zahtevi po -uresničenju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Temu širšemu pregledu je sledil drugi del sestanka, ki je bil posvečen zadevam nabrežinske občin”. Zupan Terčon je podal nazorno in pregledno poročilo o raznih tekočih občinskih vprašanjih, o občinskem proračunu ter posebno o ob-»činskih javnih delih, ki občan? najbolj zanimajo. Tako smo zvedeli, da bo prispevek Zavezniške vojaške uprave za kritje primanjkljaja občinskega proračuna letos verjetno nekaj višji kakor lani, da pa bo Zavezniška vojaška uprave verjetno zahtevala povišanje nekaterih občinskih davčin za višjo raven, kakor pa je to predvidel;)
ČEZ MORJE
(Nadaljevanje s 5. strani)
-beznijo in težkim pričakovanjem.
In ko greš proč, veš, da nisi nikjer pustil bolečine, da te nihče ne pogreša. In vendar Peter zapušča vse:	gozdove in travnike in
■bele 'hiše in drobne kapelice. Tisoč majhnih stvari, tisoč nenadomestljivih stvari. Lahko bo videl najčudovitejše dežele, prekrasne vrtove in drzne planine. A vse ni vredno ene same travniške mar-jetke, ‘enega smega teloha, ki je iromaij pri-bodel izpod snega, enega samega prgišča rdečih češenj.
Mala triletna Bartoka vleče mamo: '»Kaj ne boš barvala pirhov, a, mama?« Mama nima časa. V nr,-
vi	domovini, preko morja, tam jih •bo. »Oh, pa tisti niso zaresni, tisto ne velja!<(, pravi Bartoka.
Peter ne more več. Nič ne reče, a gre nazaj, v svojo sobico. Med ljudmi hodi, a gleda v tla, po bližnjicah teče nazaj. Ko prižge luč, spozna, da ni sam. Slike na sten*, cvetje v vasi, sama oprava, vse mu kliče: ostani! Peter zatiska z obema rokama veke: O, pridi mladost, pridi moja pomlad, da toom mogel vzdržati! Sončni dnevi veselja, vrnite se!
iNa vrata narahlo potrka. »Jaz sem, Katja.« Nekoliko v zadregi je, rada toi se opravičila zaradi tistih besedi, tam pri morju. In ne ve, kako bi pričela. Peter se vzdrami. .»Kaj ibi tisto! Vsem nam je hudo, čeprav smo toliko časa hrepeneli po tem dnevu, ko bomo odšli... O, Katja, vsem nam je hudo...« Sram ga je, ker bi se najraje zjokal.
Katja ne ve odgovora. Ne pove, da bi hotela v tem trenutku nazai na otoško cerkvico, da bi zvonila... Toda česa bi želela, moj Bog, česa?
Vsi molčijo: Peter in Katja in Marko in Bartoka in njena mama. Cez dva dni. Saj bo lepo tam daleč. Mora biti.----------
Tema je. Tržaškemu svetilniku odgovarja v noči piranski. Po jodu in morju diši. Veter prinaša od nekod čudne melodije starinskih orgel.
Moj Bog, kdaj bo minil veliki petek? Kdaj bo prišla tretja ura, da se pretrže zagrinjalo od vrha do tal, da too tudi naš rod poveličan, da nam vstane velika nedelja?
VOJKO
občina. Posebno velja to za trošarino na električni tok. Tudi če pride do tega, navadna družinska gospodarstva s tem ne .bodo občutno obremenjena, saj gre kvečjemu za 25-30 lir na mesec. Občutnejše btf-do poviški priaadeli javne 'lokale in trgovine.
Udeleženci sestanka so pozorno spremljali županove besede ter so se v nevezanem razgovoru podrobno pomenili o raznih zadevah. Pri tem je padel marsikak koristen nasvet in župan je neposredno zvedel za mnenja dela svojih volivcev, ki jih bo po možnosti tudi u-pošteval. Bilo je .že kasno popoldne, ko je toil ta -koristen in nad tri ure trajajoči sestanek zaključen.
Otioritei nove Sole
v Šempolaju
Predpretekli četrtek, dne 8. t. m., so otvorili v Šempolaju novo šolsko poslopje.. Izpolnila se je dolga, zelo dolga želja Sempolajcev, da so vendar končno pričakali zgraditev tako potrebnega šolskega poslopja. Stavba, ki leži ob glavni cesti v Šempolaju, je zgrajen* po vseh modernih predpisih, določenih za šole. Ima tri zračne in velike učilnice, prostorno sobo za u-čiteljsko zbornico, velik in širok hodnik, ki naj bi služil it-udi ea šolsko jedilnico ‘n prostorno stanovanje za šolskega slugo. Urejene so tudi vse higienske priprave ter centralna kurjava. Ima prostorno
Seja širšega odbora SDZ
Seja širšega odbora SDZ bo v Trstu, na'sedežu Zveze, v nedeljo, dne 25. aprila 1954 ob 9.30 v prostorih Zveze, ulica Machiavelli št. 22-11.
Dnevni red:
1) Poročilo predsednika,
2) Poročilo tajnika,
3) Slučajnosti.
Prosimo odbornike, da se seje polnoštevilno udeležijo.
Tajništvo SDZ za STO
Otroška vrteča na Proseku in Bropada-Padriče
Mestnemu svetovalcu in predsedniku -SDZ dr. Josipu Agnelettu so na pristojnih mestih, na njegovo večkrat ponovljeno intervencijo, odgovorili, da bodo otroški vrtec na Proseku odprli dne 1. maja
1954.	Krediti za opremo in za namestitev učnih moči so odobreni.
• • *
Prav tako so dr. Agnelettu zagotovili, da sta šolska oblast in tudi Oddelek za socialno skrbstvo odobrili, da se s prihodnjim oktobrom odpre otroški vrtec za Gropado in, Padriče, za katerega je dr. Agneletto tudi ponovno intervenira!. Potrebno bo samo preskrbeti potreben prostor, za silo tudi v -zasebnem poslopju.
Za belo nedeljo, dne 2-5. aprila, ob 10.30 sklicuje SDZ svoje članstvo, somišljenike, prijatelje demokratičnega gibanja in dosledne izagovornike Svobodnega tržaškega ozemlja na
POMEMBEN POLITIČNI SESTANEK
v	prostorih Zveze v Trstu, u-lica Machiavelli, 22-11. Obravnavali bomo zlasti vprašanje o najnovejšem razvoju Tržaškega vprašanja in o ukrepih za omiljenje gospodarske krize na našem področju. Pridite vsi, ki vam }e -bodočnost in .blaginja našega ozemlja pri srcu. Tajništvo SDZ za STO
Oečer narodnih pesmi SPM
Tercet »Metuljček"
Z nastop ženskega pevskega terceta »Metuljček«, ki bo v soboto, dne 24. t. m., ob -0.30 uri v društveni dvorani v ulici Machiavell; št. 22-11, vlada med ljubitelji lep? pesmi živahno zanimanje.
Pevski tercet »Metuljček« je rednim poslušalcem radijskih oddaj -dobro znan po svojih uspelih nastopih. Odlikuje ga poleg vzorne intonacije, skrbne izdelave skladb še idealna glasovna zlitost in kultivirana muzikalnost predvajanja, ki prihaja ob umetniško dovršeni spremljavi mojstra Marij-a Sancina tem bolj do veljave'
Pohitite rezervirati sl sedeže z
klet, kjer mislijo v bodočnosti napraviti javno občinsko kopališče. Okrog in okrog šole je prostran vrt in dvorišče, ki -bo služilo učenju in razvedrilu. Sola -leži na krasni razgledni teiki, saj od tam vidiš skoro do Opčin, a južno leži pred teboj naš sinji Jadran. Lahko rečemo, da je tu najlepša razgledna točka v Šempolaju.
Ta dan popoldne se je zbral > koli šole skoro polnoštevilen občinski svet devinsko - nabrežinske-občine, učiteljski zbor z ravnateljem Ščuko na čelu ter nekaj vidnejših predstavnikov iz šempolai-skega predela. Točno ob 16. uri je ob zvonenju šempolajskih zvonov prišel v procesiji domači gospod dekan Stanta, da slovesno blagoslovi novo šolo. Pred tem je župan Terčon v kratkih besedah obrazložil pomen in zgodovino novega šolskega posloipja. Tudi č. g. dekan je nato orisal pomen in važnost šole za vzgojo mladine, nakar rje župan prerezal modri tmk pred šolo, v katero je stopil prvi č. g. dekan, ki je nato opravil cerkveni obred blagoslova. Nato je bil splošen pregled šolskega poslopja, kateremu se je pridružilo mnogo domačinov, ki so se vsi zelo laskavo izrekli o novi šoli. V šoli je tudi vsa potretona oprema novo in prav lično izdelana.
Prav zadovoljni smo vsi zapustili šolsko poslopje v zavesti, da imamo spet novo in zelo koristno pridobitev, ki bo v korist in ponos vsem Občinarjem.
vabilom, ki ga dobite <na sedežu v ulici Machiavelli 2241 vsak dan.
Predavanje SPM
Slovenska prosvetna matica priredi v četrtek, dne 5. maja 1.1., ob 20.30 uri v prostorih SPM v ulici Machiavelli 22-11 predavanje prof. K. Sancina o temi: »Naš odnos do glasbene umetnosti in nje vzgoje" Poljudno predavanje bo zanimalo glasbenega izobraženca, kakor še posebno starše in glasb, mladino.
Proslava Kosovela in Vuka
Akademski klub Jadran je ci dolgem času, če -izvzamemo plesne prireditve, povabil tržaške Slovence na proslavo petdesetletnice rojstva Srečka Kosovela in desetletnice smrti Stanka Vuka.
,V uvodnih govorih sta. prikazala Alojz Rebula in Boris Pahor duševni .in pesniški lik tako Kosovela kot Vuka.
Vrstili so se recitatorji, med katerimi je popolnoma izstopil joško Gerdol, tako 7 vživetim recitiranjem kot gladko, zelo lepo dikcijo. Gospa Justina Vugova pa je zapela dve lepi Kosovelovi pesmi. Zal ni nastopil niti drugi napovedani pevec, niti akademski oktet.
Kulturna prireditev
Slovenski dijaki iz Trsta vabijo vse prijatelje mladine na predstavo veseloigre: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Igro je napisal prvi slovenski dramatik Tomaž Linhart. Režira prof. Jože Peterlin; glasba prof. Pavel Merku.
Prva predstava bo v dvorani na Kontovelu na velikonočno nedelj^ ob 18. uri, druga na Opčinah v Prosvetnem domu na velikonočni ponedeljek ob 16.30 uri. Od srca se boste nasmejali! Ne zamudite lepega prazniškega razvedrila!
Listnica uredništva
Za velikonočne praznike smo od tu in tam prejeli toliko prispe /-kov, da smo jih lahko le majhen del tudi priobčili. Prosimo številne sodelavce in prijatelje oprošče-nja, ker vsem nismo- mogli ustreči. P4 prihodnjič. Vsekakor vsem skrena hvala!
Kdo vzdržuje in vodi SDZ
Poglavar goriških »toiciklistov«, kakor je definiral nekoč Boris Kidrič poklicne priganjače KP, »ki upogibajo hrbte navzgor, navzdol pa pritiskajo«, je v Podgori — kakor poroča tetka DFS »Soča« — potočil nekaj grenkih solzi. Med -drugim je povedal, »da smo p/i nas po kominformističnem izdajstvu ostali osamljeni, za njimi pa je hotela zadati smrtni udarec zamejskim Slovencem še tako imenovana SD.Z (ki jo je Branko Babič tolikokrat ie pokopal). Ta je nastala v Trstu in so jo potem razširili na Goriško (kakšna nadloga za goriške DFS - bicikliste). Njen program navaja, da se bo potegovala za obrambo manjšine, tod to je le krinka, ker so nameni in cilji te stranke povsem drugačni. Odvisna je namreč od ko-rupcionistov in beguncev, ki So zbežali iiz Jugoslavije v Ameriko, ker so imeli preveč masla na .gla-
vi	in so se bali ljudske -sodbe in obsodbe....#
Tako je v Podgori zapel nekdanjo priljubljeno komunistično popevko o dolarski zvezi po predrugačenem napevu poglavnik in vrhovni pobornik najnovejše laško-slovenske fratelance na Goriškem, nekdanji goreči nacionalist, ki je po štiridesetih letih trdega in prizadevniiškega stremuštva pc oblastnosti, končno le dosegel zadnji klin preperele diktatorske DFIS-lestve. Koliko časa bo lestev držala po revoluciji precej povečano težo, je težko povedati. Cuc-chi-Ma gnani ji verjetno ne bosta zamazala črvivosti in tudi njihov kartoolinjev je vse preveč voden, da bi lestvi podaljšal življenje, posebno, če se bodo na zadniem klinu prerivali kar v treh. Osamljenost pa bo v treh vsekakor lažja.
Glede »dolarske«, popevke, ki Di jo kot -bivši -Ijudskošolski učitelj ne smel intbnirati s prsti v ustih, kot to delajo čevljarski vajenci, gotovo ne bo deležen plo&kania svojih gospodarjev ki jim »suša« zopet kliče v matično državo ameriško moko in mast. Morda -bi res ne toilo napačno, če bi se tudi demokratičnih Slovencev v zamejstvu spomnili ameriški Slovenci, ki z drugimi Američani vred pod Dira jo ves ostali svet in skrbijo, vsaj posredno, tudi za redna izplačila plač komunističnim -zaslužkarjem Pljuvati v lastno skledo res ni primerno za ljudi, katerih ljubezen do -matične države tehta prav toliko, kolikor tehta kuverta mesečne plače in prav .nič več. Da se razumemo — do matične državo, kar samo' v tem primeru pomeni obenem -tudi do tov. Tita in njegove mošnje denaria in oblasti. To solzo bi tov biciklist lahko tore? škode pogoltnil navznotraj, da ne •bi mu pomazala lastnih hlač.
Kako težka in debela, kako gren-
t Josip Hoilstein
Pretekli petek smo na Opčinah pokopali strojnika drž. železnic, g. Josipa Hol-lsteina. Pogreb je bil veličasten in krsto so naravnost zasuli s cvetjem in venci.
Pokojni Josip Hoilstein je bdi na Opčinah znan kot razigran in dobrodušen človek. S svojo izredno pridnostjo si je v zadnjih letih razširil in prenovil svoj dom, da bi v njem preživljal zasluženi pokoj, ki ga je imel nastopiti prav v teh dneh.
Hudo je prizadeta soproga g. Marija, ki jo kruta usoda preganja žf' VTSto let. Za časa osvobodilne vojne je v Trnovskem gozdu v še nepojasnjenih okoliščinah izgubila enega brata, medtem ko je drugi izginil brez sledu na Miklavžev večer 1. 1945 v Ljubljani. Pred nekaj leti ji je -umrla hčerka na posledicah vojne in revolucije. Svakinjo, ki je .z možem prihitela na o-bisk. je dva dni pred smrtjo pokojnika zadela kap. Tragedija vrh tragedije!
iSoprogi g. Mariji in Dolenčevim družinam naše najiskrenejše sožalj^!
ka in gorjupa pa je morala biti šele druga -solza, ki jo je »napum-pal« goriški biciklist ob tarnanju: »...vse njihovo delo se omeji ne lovljenje slovenskih glasov ob vsakokratnih volitvah...«. Pomislite in preudarite, dragi Goričani, SDZ »lovi slovenske glasove« ob volitvah brez dvolasitniškiih prepustnic, brez uvoznih in izvoznih dovoljenj, brez brezplačnih izletov, brez obljub ia podkupovanj, brez krdela plačanih aktivistov in brez groženj in pretenj z »ljudskimi sodbami in obsodbami«. Res grenko je to spoznanje, tako za poglavarja goriških biciklistov kot za proračun KPS.
Po morji...
Mnbge Tržačane obrekujejo, da radi godrnjajo. Pravijo, da pristaniški promet pada, da ladje ne prihajajo in ne odhajajo in pri tem obtožujejo za vse to italijansko vlado. In vendar to ni re. Ptav pred nekaj tedni je odplula iz tr žaškega pristanišča lepa in velika ladja. Vsi so jo gledali in občudovali Na 'boku je nosila .napis »Ca-stelverde« in je vozila s seboj pomemben tovor. Sedem sto petdeset Tržačanov. Odhajali so prav na intervencijo same italijanske vlade.
Pravzaprav bi bil že skrajni čas. da .bi odpluli po morju vsi Tržačani. Tisti, ki ne prenašajo morske 'bolezni pa bi šli lahko tudi -peš. Tržačani so namreč vse preveč godrnjavi in oblastni. Zahtevajo sta-
novanja, delo in bi hoteli celo komandirali v Trstu. Ne, ne! Prej ko’, odidejo, boljše bo! 27. aprila bo neka druga ladja odpeljala nekaj Tržačanov, kasneje še kaka druga, vse dokler -mesto ne bo očiščeno Tržačanov. Upoštevati moramo vendar, da živi v Trstu čez 100.000 juž-njakov vseh mogočih italijanskih pokrajin, ki se počutijo v Trstu izredno osamljeni. Pravijo, da .njihovi tovariši v južni Italiji že pripravljajo potne culice za na pat v Trst, da toi svojim sorojakom lajšali »otožnost po domači grudi«.
Italijanski rimski emisarji s® že uredili vse potrebno, da novi prišleki dobijo stalno bivališče, delo in tudi stanovanje. Za vse to bo poskrbel tržaški župan gospod Bar-, toli, ki je tudi sam tržaški prišlek.
Morda pa je v teh računih le nekaj pomote. Rimski emisarji so verjetno tudi .tistim Tržačanom, ki so se goreče spogledovali s patrijo Italijo, odprli oči in jim dopovedali, kakšna blaginja jih čeka pod kolonialnimi rimskimi sposobnostmi. Zato so stisnili figo in se odločili, da ne gredo nikamor in ds bodo rimski vladi povedali na ves glas, naj južnjake usmeri v Avstralijo, da pa jim ne bo dolgčas, naj pošlje za njimi še teh 100.000, ki jih imamo v Trstu odveč.
DAROVI: V počastitev spomins pok. Josipa Hollsteina daruje žena Marija za SDD 3.000 lir. --Najlepša hvala!
Uredništvo »Demokracije«
ZAHVALA
Vsem, ki so v tako lepem številu) spremili k zadnjemu počitku našega preljubega in nepozabnega
JOSIPA HOLLSTEIN-a
se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami kakorkoli sočustvovali.
2alujoče družine:
HOLLSTEIN • DOLENC in
•Trst - Opčine, 13. aprila 1954.	GROBELNIK
KINO V NABREŽINI
predvaja v soboto in na velikonočno nedeljo ob običajnih urah veliki zgodovinski barvni film:
JULIJ CEZAR
Na velikonočni ponedeljek je na programu komični film:
Giani in Pinotto na severnem tečaju
Vsem obiskovalcem pa želimo vetele velikonočne praznike I
BAR■BUFFET
PINO
želi svojim cenjenim go-tom, prijateljem in znanjem vesele velikonočne praznike in
TRG LIBERTA *t. 4
?e priporoča za nadaljnji Vogal ulica S. Anastasio obisk. — Postrežba z najboljšo kapljico in dobrim prigrizkom!
V
OBVESTILO
w»S K ERZE
PIAZZA SAN GIOVANNI 1 - TEL: 35-019
ki obstoja in deluje nepretrgoma* že 88 let v solidnem in neumornem delu* je na željo svojih cenjenih odjemalcev
ustanovila oddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim blagom
za Jugoslavijo in ostale države, ki že dejuje v polnem obsegu.
Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršno koli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiospre-jemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigideires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, Motoscooters itd. itd., vas vljudno vabimo, da se .zglasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjem naslovu.
POSTREŽENI BOSTE T O C N O , PO KONKURENČNIH CENAH IN S KVALITETNIM BLAGOM?
~BUFET pri
TOČIJO SE PRISTNA T ^	f-g f
DOMAČA, ISTRSKA III /KIJI II IN BRIŠKA VINA	^	^
IN KRAŠKI TERAN
TRST * Ul. Ghega št. 3
Objave in sporočila
Italijanska komunistična partija - milijardno podjetje
Ko so v zvezi z odkritji enega izmed največjih škandalov našega stoletja predstavili javnemu mnenju glavne akterje, ki so s svoj:-mi brezvestnim; špekulacijami i?-prav:čeno razkaiili vse itali.ansko javno mnenje, so zagnali glavni krik in vik :— komunisti. Vse italijansko javno mnenje je več ko’ upravičeno, da dvigne svoj glas — razen komunistov.
Je pač tako na tem ljubem svetu,, da pogostokrat najglasnejše gr-mi;i proli grehu največji grešniki; da najbolj strupeno kritiziralo politično življenje prav tisti, ki so na drugi strani najbolj odločni zagovorniki monolitnega — enostrankarskega ustroja; da oblastniški obsojajo gospodarske ukrepe demokratičnih držav prav tisit, ki so na drugi strani s pravo genialnos’-jo zapravili in ugonobili narodnh premoženja številnih držav; da se za socialno enakost najbolj kričavo potegujejo prav tisti, ki na drugi strani obnavljajo suženjsko delo egiptskih faraonov; da najboij vneto demonstrirajo proti obsodbam dokazanih kriminalcev v demokratičnih deželah prav tisti, ki so sokrivi nedolžnih usmrtitev na milijone človeških življenj, življenj, ki jih nihče ni zaslišal, nihč° branil in celo nihče obsodil; d j so najbolj neizprosni izterjevalci demokratičnih svoboščin prav tisti, ki na drugi strani teptajo najosnovnejše demokratične pravice podjarmljenih narodov.
Zelo daleč smo od tega, da bi kakor že koli zagovarjali izrodke italijanske demokracije, ki je zrasla iz ruševin diktatorskega fašizma ter je na žalost še vedno okužena z diktatorskimi klicami današnje vodilne generacije in kateri je fašizem pritisnil neizbrisljiv pa-čat. Prav tak pečat bo nosila nr> oni strani gcneracija. ki jo ob!!-kuje danes komunistična diktatura, če ne bo prišlo do ozdravljenja že v doglednem času.
Komunisti bi v resnici mora'.i bit' zadnji, ki bi smeli to demokracijo kamenjati, kajti prav od te demokracije imajo oni prav take koristi kot tisti del pokvarjene visoke rimske družbe, ki izkorišča demokratične ustanove za svoja gangstrska početja. Prav dobro vemo, da o italijanskem komunizmu skoraj ni bik) ne duha. ne sluha za časa Mussolinijeve ere in da bi bilo o tem komunizmu danes ic manj sledu, ie bi si fašizem sam ne zlomil tilnika po tistem večnem zakonu, ki lomi diktature od začetka svetovne zgodovine do današnjih dni. Hvala Bogu, da je tako!
Komanisti pod demokratično vladavino
Prav KPI je klasičen primer, kako dobro uspevajo pod okriljem polovičarske demokracije totalitaristične stranke skrajne levice
In skrajne dpsnice. Kljub temu je resničnemu demokratu nepripie'--no ljubše, da na njegovi njivi raste poleg pšenice — tudi če bi bila jsnitljiva — tud! ideči mak in ir na'ijuljka, kakor da bi po vsej njivi zorela sama ljuljka ali se rdečil sam mak. Niti prva, niti druga ne dajeta užitnega zrnja in zato tudi ne kruha.
Poglejmo si pobliže ta klasični primer. Italijanska komunistična partija ima svoj giavni sedež v Rimu, Via delle Botteghe Oscure. v ulici, ki tega naziva (mračne beznice) morda niti ne zasluži, je pa za del njenih prebivalcev ta naziv zelo značilen. Tu sedi Togliatti, ki je bil rojen 3. marca 1893 v Genovi. Izgleda kot dobrodušen meščan, dinamičen in popularen. Je soustanovitelj partije, teoretik, organizator in vse prej kot pa kak poklicni revolucionar, ki jih tako pogosto srečamo med zahodnimi komunisti. Tu sedi tudi Pietro Secchia, eden izmed mladih partijskih eardistov. ki starega Gramscija ni poznal in ki je v naglih potegljajih med partizansko vojno dosegel visok klin partijske lestve. Pred tem diktatorskim pripravnikom imajo strah ne samo preprosti Italijani, pač pa tudi komunisti. Prav Longo. ki je menda zabrisal sledove za znanim zakladom iz Donga in ki je imel bate glavno besedo pri usmrtitvi Mussolinija, menda trdi, da bi Secchia
Moja velika noč aa Krasa
(Nadaljevanje s 4. strani)
A na sam praznik, ko so zazvonili veselo zvonovi povirske lame cerkve, ter smo se po končanem svetem opravilu vračali vsi praznično razpoloženi zopet domov, mi je bilo pri srcu, kakor da sem v samih devetih nebesih. Stric Jakob, takole sedeč za mizo, se mi ul zdel več rodni stric, človek iz krvi in mesa, ampak nekaj slovesnega in preroškega se je hilo ko zlata glorija obesilo okrog njegove glave. aKkor da živi okrog njega vsa tajna svetost lepega velikonočne? i dne in ga posvečuje v vsem njegovem delu, v sleherni izrečeni besedi. Kajti resnoba, s katero je odmolil molitev pred prazničnim kosilom, je bila tako vzvišena nad bednim življenjem, tako sproščen.) v Boge in njegovo skrivnostno ži-tev da je mojemu otroškemu srcu kar sapa pojemala Smo. na angelce v nebesih sem mislil in sem še danes prepričafi, da je bil v tem otroškem spoznanju velik kos življenjske resnice in one skrivno sreče, ki biva v preprostih kmetskih domovih.
Tiste čudodelne resnice, zaradi katere se je Bog žrtvoval na križu za odrešenje nas vseh, ki jo iščemo in iščemo vsepovsod v nemira naših življenjskih sanj in nam j<> Bog da videti in spoznati le enkrat edinkrat v letu, na velikonočni dan za spoznanje srca in očiščenje duše. ki so voljne sprejeti blag -vest vstajenja.
To je lepota enega izmed mojih premnogih velikonočnih doživetij na Krasu, ki so se obnavljala i/ leta v leto ter mi zarisala v duši neskončno ljubezen do kmečkega doma in njegovega človeka, ki živi z naravo in v praznikih s svojim Stvarnikom*
In Je danes slišim, kako pozvanjajo zvonovi v mojem rodnem Po-verju in oznanjajo svetu skrivmst prečudežnega imena Veselo a!e4ujn!
j. sAmc
tudi Togliattija spravil na vislice, j Tri imena, trije možje — ali ena 'sama linija. Ta trojica je za Italija ‘ isto, kar je bil za Sovjetijo trium-'vi.at i>:ai -n-Maienkov-Berja.
Uitati so manjše ribice v rdečem m^rju; br^ta Pajetta, ki sta pri vstn parlamentarnih ravsanjih naj-oolj^a pretepača. Dvorni časnikar Lajolo, ki je strasten zbiratelj pip Di Vittorio je po Togliattijevi milosti kralj sindikatov. Laura Diaz, edina lepotica med KP ženstvom. je znana sramotilka papeža. Dov za, mestni župan v Bologni, je e-dini, ki opravlja praktično komunistično politiko diplomatsko in spretno. V Bologni si je postavil nekako podružnico Kremlja in v Rimu trdovratno šušljajo, da sprejemajo v »Mračnih beznicah« vsak njegov obisk s paničnim strahom, čeprav zatrjujejo njegovi someščani, da je »človekoljuben in miroljuben gospod«.
Kukavičje jajce v tem gnezdu je Pietro Nenni, ki je formalno poglavar lastne stranke. Je to nekdanji soustanovitelj fašistične stranke v Bologni, ki je preživel nekaj begunskih let v Franciji in jc po razkolu socialistične stranke leta 1946 postal podpredsednik kc munistične Ljudske fronte in kot tak nosilec Stalinove mirovne na grade. Zaenkrat je še socialist v boljševiškem zboru, ki pa dosledno in disciplinirano prepeva kremeljske popevke.
KPI v zrcalu številk
KPI je najboljši konj v Molotov-ljevem zahodnoevropskem hlevu. Ko se je Togliatti 1. 1944 vrnil v razkosano Italijo, kjer je med zi-veznlki in nacisti divjala silovita borba za vsako ped zemlje in jt razsajala meščanska vojna na življenje in smrt, je našel dobro organizirano gibanje. Togliatti se takrat ni obnašal prav nič revolucionarno. Nastopal je civilizirano in jjostal član Osvobodilnega odbora. Ze kmalu zatem si je priboril ministrski stolček v vladi in glasoval celo za kralja Emanuela, ker se ni prav nič sramoval, da postane za spremembo tudi mo narhist, če to- služi njegovim namenom. Se danes mu je v veliko veselje grožnja, da bo skočil na desno, daleč bolj na desno kot bi si to mogli predstavljati Nenni et Co. Takih pretenj se vedno rad poslužuje, če se pojavi v Nenni je-vi stranki resnejša težnja za od-jadranje iz rdečega morja.
Togliatti je takoj jao svojem prihodu iz Moskve spoznal, da na jugu, kjer se je polagoma vračal politični red. zanj ni kruha. Zato jc svoje snubljenje osredotočil na srednjo in severno Italijo. Zagotovil je partiji vsa vodilna mesta v partizanski armadi, postavil skrivališča orožja in municije za »H« uro in pošiljal svoje nasprotnike »bose v Švico«. Tako so namre* imenovali takratno komunistično likvidiranje.
Ob prvih volitvah leta 1946 j-KPI dosegla 4.356.686 glasov. Leta 1948 so povezani komunisti in le vičarski socialisti pod firmo Ljudske fronte pridobili 8.137.047 glasov Leta 1953 so se frontaši dvignili na 9.561.723 glasov in se resno približali demokrščanom (10 milijonov 830.000). Sama komunistična partija je dala 6.120.709 glasov. Stranka izkazuje sicer komaj 2 milijona 93.500 članov, nadzira pa Splošno delavsko strokovno organizacijo, ki ji stoji na čelu Di Vittorio in šteje 5 milijonov delavcev. KP mladinska organizacija (FGCI) šteje okrog 400.000 članov, ki bodo jutri volivci. »Pionirji« (API) so za_ Togliattijev rojstni dan dvignili število rdečih balil na 200.000. Partizansko združenje (ANPI) šteje menda okrog 300.000 članov. Zenska organizacija (UDI) je številčno najšibkejša, šteje 200 tisoč članic.
Pri tem ne smemo pozabiti še na »Združenje demokratičnih občin«, v katerem je včlanjenih 1620 komunističnih oziroma nennijev-skih županov 'Italija ima vsega 7873 občin). »Mirovni jjartizani^. ki jim pravijo tudi golobarji, se obračajo na meščansko - liberalne kroge in štejejo po nekaterih ce nitvah okrog pol milijona članov.
Izredno delavni so italijanski komunisti v tako imenovanih volilnih odborih. V vsakem kraju I-talije poslujejo volilni odbori, v katerih so zastopane vse stranke. Med obzirnejšimi zastopniki drugih strank zadostuje en sam komunist, da s svojo predrznostjo in izurjeno komunistično srboritostjo znatno vpliva r volilne izide. Prav na ta način se je komunistom pri zadnjih volitvah posrečilo nič manj kot en milijon in pol glasov, ki so bili oddani za demu-krščane oziroma njihove voliln* zavezanke, -razveljaviti z uporabo povsem protizakonitih izgovorov.
Saj so n. pr. razveljavili vse glasovnice večinskih strank, ki so nosile sledove barvila za ustnice.
Glavni vzrok komunističnega u veljavljanja v Italiji pa je in ostane ustrahovanje in teroriziranje ljudi, ki ne mislijo s komunističnim razumom. Ustrahovanje je morda najbogatejša dediščina, ki jo je KPI podedovala od fašizma. Ustrahovanje, ki se še vedno živahno preliva po krvi italijanskega prebivalstva, je našlo v komunističnih aktivistih odlične melodične usmerjevalce. Grožnje vseh vrst pa temeljijo vedno na oboroženi sili. Komunistični aktivisti *o še vedno izvrstno oboroženi. Italijanska policija je v zadnjih desetih letih, po uradnih podatkih notranjega ministrstva zaplenila; 171 topov, 708 možnarjev, 5124 težkih strojnic, 35.067 lahkih strojnic, 164.078 inišk. 35.944 pištol in revolverjev, 240.465 ročnih bomb, 11.2447 stotov razstreljiva, 305 vojaških radiooddajnikov in nad 20 milijonov izstrelkov.
Strokovnjaki sodijo, da je vedno najmanj trikrat -toliko orož-:a in municije ostalo v komunističnih rokah. Slefiemi državljan se zaveda, da bodo komunisti to orožje tudi uporabili, če bo treba Ta grožnja je tista psihološka velesila, s katero se ne more meriti nobena druga stranka v Italiji.
Vse te ogromne množice, ki so se nekoč pokorile Mussolinijevim kapricom in v njegove roke polagale svojo razsodnost, so našle v KPI novega polboga, ki mu služijo z isto vnemo.
Odkod milijarde?
Strumna organizacija je glavna skrivnost uspehov italijanske komunistične partije, ki je našla koristno pribežališče v demokratični ustavi in prirojeni plahoti italijanskega naroda. Organizacija teme-
i lji na ogromnih denarnih sredstvih ,s katerimi razpolaga^jartijska bla-; gajna. V tej blagajni je verjetno j dobršen del v lire spremenjen Ul | driarjev, ki jih ameriški davkoplačevalci gotovo niso zbrali za finansiranje komunizma v Italiii. Finančni strokovnjaki cenijo, da znašajo partijski dohodki okrog 35 milijard lir na leto. Točno vesta to samo oba finančna referenta partije, Capellini in Reale. To je zelo izdaten proračun, če ga primerjamo z državnim proračunom ki znaša okrog dva tisoč milijard lir.
Po podatkih, ki jih je zbral Claus Gatterer in kateremu prepuščamo vso odgovornost za točnost, prihajaj v prvi vrsti od tistih tvrdk in družb, ki kupčujejo z državami Vzhodnega bloka. Claus Gatterer trdi, da prejema partija od 2 do 2,5 odstotka provizije od teh kupčij. Pri tem moramo upoštevati, da so vzhodnoevropske države udeležene s 6-odstotnc^ partecipacijo na celotni italijanski zunanji trgovini Kino-dvorane. plesišča in prodai-■ne zadruge pod komunističnim nadzorstvom dovajajo nadaljnje zneske partijski .blagajni.
Članarino izterjujejo po načelih sovjetskih davčnih izterjevalcev Poleg tega so posebne zbirke kar na dnevnem redu. Preteklo le'o organ;zirani »mesec komunističnega tiska«, ki so ga podaljšali na 60 dni, je partijski blagajni prispeval 339.438.309 lir. Tudi šport n? igrišča komunističnih organizacij (UISP) prinašajo visoke dobičks in dobršen del prispevajo debeli industrialci in trgovci zaradi morebitnega namišljenega pozavarova-nja. Prav isti so "svoječasno finansirali tudi Mussolinija.
Prusko izvežbanje kadrov
Nad vsem tem stoji organizacija To je paljkova mreža na daleč .razprostrta in razvejena po vsej It a liji. Sedemindevetdeset »regionalnih organizacij« nadzira 283 »okrai-nih orsanizacii« z 9993 sekcijami in 52.482 celicami. Zato, da bi ce lica čim boljše delovala in bi jo čim učinkovitejše nadzi rali, šteje največ 70 članov. »Regionalna organizacija« šteje okrog 4000 poklicnih komunistov. »Okrajne organizacije« vodi 63.000 komunističnih nameščencev. Podrobno delo na opravlja 183.000 plačanih celičnih odbornikov in 139.781 honoriranih skupinskih poglavarjev.
V partijskih šolah uporablja;-) v najnovejšem času brošuro, ki jo je izdal Italijanski zavod za pospeševanje .»gospodarstva pod naslovom »Kako pravilno propagiram?«. kot učno knjigo. Partijsko šole nosijo nazive: »Tečaj Karla Marxa«, »Tečaj Palmira Togliattija«, »Leninov teča« itd. in tu se vežbaio Agit-Prop aktivisti in pro pagandisti po izvirnih pruskih--vojaških receptih. V teh šolah so v preteklem letu v 13 osrednjih tečajih izvežbali 395 aktivistov, v 1099 podeželskih tečajih pa 28.823 aktivistov. Osrednje glasilo stranke, »L’ Unita«, izhaja v vseh večjih mestih z lastnim krajevnim delom. Pri tem komunisti snubijo preprosto ljudstvo s spretno prikritim tednikom »Mondo Ooeraio« ki ga takorekoč delijo zastonj, sa* stane nominalno številka komaj 10 lir. »II pioniere« svetohlinsko pripoveduje italiianski mladini pravljice. Za nekdanje avangardiste :z-da*a partija list »Avanguardii*> ženski svet obletava z listom »Noi donne«. Razumniškemu svetu pa se obrača z revijo »Rinascita«.
kih socialnih vprašanj, da bi preuredile in disciplinirale okorno -n s fašističnim duhom okuženo u-pravo; namesto, da bi energični pristrigle doigoprstneže italijanske-ga Kapitalizma, so se vse te viado omajale na sentimentalnostih tržaškega mesta, da bi s tem prikrile vso bedo in mizerijo v notranjosti republike.
Preprosti italijanski človek še danes kaže določeno politično ravnotežje. Ko so pred kratkim poizvedovali na celini in. po otočju poii-ske delavce, ali bi si v Italiji želeli, da zavlada komunizem, je pritrdilno odgovorilo komaj 4 od sto. Vsi drugi so komunizem odkloniti, čeravno zasluži poljski delavec na Siciliji in Sardiniji komaj 300 lir na dan. Se cu.nes ima komaj 11 od sto poljskih delavcev radijski aparat in 17 od sto jih živi po brlogih in jamah. Glavni del KP pripadnikov se rekrutira iz vrst industrijskega delavstva, ki je v primeri s poljskimi delavci neprimerno boljše plačano.
Mislimo, da ne grešimo, če trdimo, da ie Italija danes mnogo bolj komunistična država kot n. pr. Ju-;osIavi;a. V Italiji je danes nad 34 odstotkov prebivalstva komunističnega. Ta komunizem je prostovoljna odločitev posameznika. V Jugoslaviji je po nepristranskih mednarodnih ocenah 80 odstotkov prebivalstva protikomunistično u-smerjenega. Koliko je od teh 20 odstotkov prostovoljnih komunistov bi lahko dokazale samo svobodne volitve, ki jih Titova Jugoslavija ne jKizna.
Brez vsakršne zlorabe demokratičnih načel bi notranjepolitična slika Italije bila lahko neprimerno-
Država v državi
Marsikomu verjetno ni znano, da vzdržuje KPI šole, seminarje, .očitniške kolonije, kulturne krožke, časopisje, knjižnice, dobrodelne ustanove, denarne zavode, kup-čijska podjetja, podporne organizacije za delavstvo, za kmete, u-radnike, vojake, mornarje itd Prav tako razpolaga KPI z oboroženo milico in vojaško discipliniranimi »jurišnimi oddelki«.
Poleg tega je partija prepojila s svojimi zaupniki policijo, karabinjerje 'in ostalo varnostno službo, kakor je to priznal sam predsednik vlade. V vseh italijanskih mestih mora vsako večje poslopje vzdrževati vratarja. To niso kaki nepomembni čuvarji hiš, pač pa je za namestitev potrebno posebno policijsko dovoljenje, ker so vratarji v uradni službi policije. Vratarji nadzirajo vse stanovalce in poročajo o delovanju in političnem mišljenju vsakega posameznika. Saj tudi tu pri nas to ni drugačs. Nad polovico vseh vratarjev v M:-l&nu. Rimu. Genovi, Neaplju iti. je komunistov. So to vohuni za demokratično državo, obenem pa pa-upniki KPI. V vsakem ministrstvi: na izvzemši notranje in obrambno miniatratvož so na odgovornih mestih pripadniki KPI. Pogostokrat uživajo komunistični aktivisti vse
prednosti — tudi protizakonite — ki jih nekomunistični državljan zaman zakonito zahteva. Vprašanje državljanstva n. pr. povratnikov in optantov takorekoč ne obstoja, medtem ko iza nekomunistične po vratnike in optante takorekoč ne obstoja zakonita pridobitev državljanskih pravic.
Vse to dokazuje, da jt KPI danes neke vrste »država v državi«.
Posredni pomočnik komunizma - vlada?
Za ves vzjpon italijanske komunistične partije nosi glavne odgovornost' italijanski vodilni sloj. Demokracija kit taka ni prav nič kriva za tako stanje. Ce bi v današnji Italiji poznali nekaj več civilnega poguma, če bi jim komunistična nevarnost ne služila zgolj za licitacije ameriških podporn;-ških naklonjenosti, in če bi vlad? ne vodile tako neokretne politike, ne bi bilo težko postaviti se komunizmu resno po robu. Škandali po vzorcu Montagne et Co. dovajajo KPI seveda dovolj cenenega snubilnega gradiva za pridobivanje skrajno nezadovoljivih in o-gorčenih ljudskih množic.
Namesto, da bi se povojne vlade i vso resnostjo lotile reševanja tež-
ugodnejša. če bi vlade ne živeie in padale od miloščin in nacionalističnih kričavosti, v senci katerih živi in se širi italijanski komunizem.
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
sprejema
na
Reški cesti - Strada di Fiume. številka 20-111. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. ure
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
Mizarji I Deske mreko.
fcilietOVBki j ve, macesnove podjetniiri « in trdih lesov.
trame kete nudi najugodneje
(n par-
TEL.
90441
CALEA
TRST
Viala Sonnlno, 2 4
Uniuersal lmpex
IMPORT-EXPORT
TRSt-ULICA C E LUNI 2 • TEL. St. 35-975 POŠTNI PREDAL-CASELLA POSTALE 448
RAZPOŠILJA TUDI DARILNE PAKETE:
Potne Miste in vizume
ter uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, overovljenje
uradnih aktov, izpolnjevanje prošenj za potovanje v FLRJ in izročanje Delegaciji v rešitev. — Izposluje v teku dneva anagraf-ske listine, kot krstni in državljanski list ipd. Vse za maj-h e n ho n o r e r
AGENCIJA CELERITAS
TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31-404
Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohiitva
Tel. 32
Cormons - prov. Gorizia
TRGOVINA
~7ret/l
Ul. a. Vm—r! 10
^	HI
ocLEJTi: mi viši: izložbe:
Tvrdka A. PERTOT F O D E R A M I
je odprta
NOV ODDELEK za moško^blago
Oglejte si našo zalogo
o njej bo ose, kar si želite
in dostopno za ose žepe
Se priporočamo
FODERAMI a. PERTOT
Ul. GINNASTICA, 22 - TEL. 95-998