Št. 6 Maribor, petek 11.2.2022 OBČINA CANKOVA 80. Odlok o proračunu Občine Cankova za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/3 – popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Cankova (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/21) je Občinski svet Občine Cankova na 21. redni seji dne 10. 2. 2022 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE CANKOVA ZA LETO 2022 1. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVIII 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Cankova za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Splošna določba v eurih A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 72 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog Proračun leta 2022 3,055.846 1,658.331 1,400.398 1,282.199 90.393 27.806 0 257.933 159.016 1.112 2.093 29.643 66.069 18.510 0 0 Št. 6/11.2.2022 722 Uradno glasilo slovenskih občin Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna in sredstev proračuna EU II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) Stran 171 18.510 0 0 0 1,379.005 923.782 455.223 3,310.219 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 660.919 234.922 41.492 375.308 2.697 6.500 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 663.691 45.000 424.499 70.653 123.539 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 430 Investicijski transferi 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. B) IV. 75 V. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) 1,974.169 1,974.169 11.440 0 0 11.440 -254.373 RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 0 0 0 0 0 0 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 0 0 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C) RAČUN FINANCIRANJA VII. 50 ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 448.349 448.349 448.349 72.454 72.454 Št. 6/11.2.2022 550 Uradno glasilo slovenskih občin Odplačilo domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII-VIII-IX) 72.454 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavkekonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. Požarna taksa, 2. Prejeta sredstva za sofinanciranje projektov 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna med proračunskim letom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme 121.522 375.895 254.373 STANJE SREDSTEV NA RAČUNU DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Cankova. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Stran 172 -121.522 presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Občina Cankova ima na osnovi določil Zakona o javnih financah oblikovan proračunski sklad: Proračunska rezerva. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 6.500,00 eurov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 6.500,00 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 400,00 eurov. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se Občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 448.349 evrov. 11. člen (obseg zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabnik občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina se smejo zadolževati le s soglasjem občine. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. 12. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2022 zadolži do višine 448.349 evrov. 13. člen (kratkoročno zadolževanje občine) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. Če posebni zakon ne določa drugače so prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi prihodek proračuna in stroški v zvezi z zagotavljanjem likvidnostnih sredstev proračuna izdatek proračuna. 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2023) V obdobju začasnega financiranja Občine Cankova v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-01/2022 Datum: 10. 2. 2022 Občina Cankova Danilo Kacijan, župan 81. Letni program športa Občine Cankova za leto 2022 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Zšpo-1) Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14), Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Cankova (Uradni list RS, št. 26/2010), 18. člena Statuta občine Cankova (Uradno glasilo Slovenskih občin št. Stran 173 2/2021, z dne 15.01.2021) je Občinski svet občine Cankova, na svoji 21. redni seji dne 10. 2. 2022 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE CANKOVA ZA LETO 2022 I. Uvod Na podlagi 13. člena Zakona o športu izvajanje nacionalnega programa športa na lokalni ravni za posamezno koledarsko leto določi občinski svet lokalne skupnosti, z letnim programom športa na lokalni ravni, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu lokalne skupnosti, pri čemer upošteva strukturo in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu. Glede na razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se z Letnim program športa Občine Cankova za leto 2022 določa:  cilje, ki se želijo doseči z Letnim programom športa,  programe športa, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Cankova,  razvojne in strokovne naloge v športu, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Cankova  obseg sredstev, ki jih Občina Cankova zagotavlja za sofinanciranje posameznih vsebin letnega programa športa v letu 2022. Proračunska sredstva, ki so določena v proračunu se namenijo sofinanciranju posameznih programov športa, ki jih izvajajo izvajalci s sedežem v Občini Cankova. Ta sredstva se razdelijo preko javnega razpisa, ki zagotavljajo možnost prijave vsem zainteresiranim izvajalcem in njihovo enakovredno obravnavo. Javni razpis za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa objavi občina Cankova. Podlaga za izbor in vrednotenje programov športa je Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Cankova (Uradni list RS, št. 26/2010). Z vsakim izbranim izvajalcem programov športa bo Občina Cankova sklenila letno pogodbo o sofinanciranju programov športa. II. Cilji, ki se želijo doseči z letnim programom športa S sofinanciranjem letnega programa športa se želi omogočiti oz. zagotoviti :  čim večjo vključenost občanov Občine Cankova v izvajanje programov interesne športne vzgoje, kakovostni in vrhunski šport ter športno rekreacijo ( množičnost oz. razširjenost ),  čim boljše pogoje za športno vadbo in tekmovanje ter večjo dostopnost do športnih objektov,  doseganje čim boljših tekmovalnih rezultatov ( kakovost športnih dosežkov ),  večja promocija posameznikov kot športnikov, njihovih društev za katere nastopajo ter Občine Cankova v celoti,  dvigovanje športne ozaveščenosti in spodbujanje zdravega in aktivnega načina življenja. III. Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Cankova za leto 2022 Občina Cankova z letnim programom športa omogoča pogoje za razvoj športa v občini, ki je v javnem interesu Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin in se sofinancira iz javnih sredstev. Svoj javni interes na področju športa uresničuje tako, da:  zagotavlja sredstva za izvedbo letnega programa športa v občini,  zagotavlja pogoje za izvajanje in nadaljnji razvoj različnih športnih dejavnost in športnih aktivnosti v občini,  načrtuje, gradi in vzdržuje lokalne javne športne površine in objekte. Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega z letnim programom športa, se v Občini Cankova v letu 2022 zagotavljajo proračunska sredstva za sofinanciranje naslednjih programov športa:  1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok  2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok  3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport  4. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport  5. Športna rekreacija  6. Kakovostni šport  7. Vrhunski šport 1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok Interesna športna vzgoja predšolskih otrok je dejavnost otrok v starosti od rojstva do vstopa v šolo, ki so prostovoljno vključeni v programe športa in skozi igro spoznavajo posamezne elemente športa ter kasnejše gibalne dejavnosti. Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Cankova:  Zlati sonček,  10 urni plavalni tečaji in  drugi 60 urni programi vadbe. 2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok od 6. do 15. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v programe športa. Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Cankova:  Zlati sonček,  Krpan,  drugi 80 urni programi vadbe in  šolska športna tekmovanja. 3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport V programe športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport se vključujejo otroci od 6. do 11. leta in od 11. do 15. leta starosti, ki imajo interes in sposobnosti, da bi lahko postali vrhunski športniki. Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Cankova :  cicibani in cicibanke, od 30 do 40 urni programi,  mlajši dečki in deklice, od 40 do 60 urni programi ter  starejši dečki in deklice, od 60 do 80 urni programi. 4. Športna vzgoja mladine, kakovostni in vrhunski šport usmerjene Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Cankova :  mlajši mladinci in mladinke, od 90 do 110 urni programi,  starejši mladinci in mladinke, do 120 do 150 urni programi. 5. v Programi športne vzgoje mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Športna rekreacija V programe športne rekreacije odraslih so vključeni občani, s ciljem ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti. To so programi za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Cankova :  80 urni programi. 6. Kakovostni šport V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip ter posameznikov, registriranih športnikov, članov nacionalnih panožnih športnih zvez, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V okviru teh programov gre za nastope na uradnih tekmovanjih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka. Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev občine Cankova:  do 250 urni programi. 7. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok Stran 174 Vrhunski šport Vrhunski šport so priprave in tekmovanja športnikov, ki imajo status svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda. Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Cankova :  do 1.200 urni programi za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah,  do 1.200 urni programi za vrhunske športnike v kolektivnih športnih panogah za ekipe. Merila za vrednotenje posameznih programov so določena v Pravilniku o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Cankova. IV. Razvojne in strokovne naloge v športu, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Cankova za leto 2022 Iz sredstev Proračuna občine Cankova za leto 2022 se sofinancirajo naslednje razvojne in strokovne naloge v športu : 1. Športne prireditve 1. Športne prireditve Športne prireditve so organizirana športna srečanja in športna tekmovanja. V letu 2022 Občina Cankova sofinancira naslednje športne prireditve:  Občinski turnir v malem nogometu za člane  Ostali turnirji v malem nogometu za člane  Ostale športne prireditve  Nogomet na Cankovi še živi – turnir v malem nogometu za člane Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Merila za vrednotenje posameznih razvojnih in strokovnih nalog v športu so določena v Pravilniku o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Cankova. V. Obseg sredstev, ki jih Občina Cankova zagotavlja za sofinanciranje posameznih vsebin letnega programa športa v letu 2022 Višina proračunskih sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov športa preko Javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Cankova za leto 2022 je določena s sprejetim proračunom Občine Cankova za leto 2022. Za izvajanje vsebin Letnega programa športa, se izvajalcem v Proračunu občine Cankova za leto 2022, zagotavlja 17.000,00 EUR, po naslednjem razdelilniku :  1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 300,00 EUR  2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 400,00 EUR  3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 400,00 EUR  4. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 250,00 EUR  5. Športna rekreacija 14.350,00 EUR  6. Kakovostni in vrhunski šport 300,00 EUR  7. Športne prireditve 1.000,00 EUR VI. Posebne določbe in veljavnost Občina Cankova lahko omeji obseg sredstev za leto 2022 ovrednotenih na javnem razpisu istim izvajalcem programa športa, pri katerih se na osnovi letnega poročila ali na osnovi izvedenega nadzora izvajanja programov ugotovi, da niso izpolnili vseh obveznosti iz pogodbe o financiranju športnih programov za leto 2021. Ta program začne veljati z datumom sprejema na občinskem svetu Občine Cankova in se uporablja za financiranje športa in rekreacije v Občini Cankova za leto 2022. Številka: 671-01./2022 Datum: 10. 2. 2022 Občina Cankova Danilo Kacijan, župan OBČINA GORJE 82. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti v Občini Gorje Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 4. in 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2012) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/17) je Občinski svet Občine Gorje na 18. redni seji dne 9. 2. 2022 sprejel ODLOK O POKOPALIŠKI IN POGREBNI DEJAVNOSTI V OBČINI GORJE I. Splošne določbe Stran 175 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se podrobneje določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti na območju Občine Gorje ter pokopališki red. Pokopališka dejavnost obsega upravljanje in urejanje pokopališča, ter pripravo grobnih mest za pokop pokojnika, pogrebna dejavnost pa obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. 2. člen (območje) Za pokojnike iz območja Občine Gorje se uporablja pokopališče v Občini Gorje. Do pogreba krsta s pokojnikom ali žara leži v mrliški vežici v Zgornjih Gorjah. Na tem pokopališču se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci. Na pokopališču so lahko pokopane tudi osebe, ki so bile rojene v tem okolišu, a so živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma ali pa tudi osebe, za katere svojci, ki živijo v tem okolišu, izrazijo željo, da so tu pokopane. Na pokopališču se lahko pokopavajo tudi pokojniki iz drugih območij Republike Slovenije, če prostorske možnosti to omogočajo. O tem odloča upravljavec pokopališča. Neidentificirana trupla, brezdomci, pokojniki brez svojcev se pokopavajo v skupni grob na pokopališču v Zgornjih Gorjah oz. se opravi raztros. Za primerno obeležje in vzdrževanje skupnega groba skrbi javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. II. Pokopališka dejavnost 3. člen (način izvajanja) Pokopališko dejavnost opravlja javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec pokopališke dejavnosti). Izvajalec pokopališke dejavnosti ima naslednje pristojnosti:  zagotavljanje urejenosti pokopališča;  vodenje in izvajanje investicijskega vzdrževanja in investicij v skladu z dogovorom z Občino in razpoložljivimi sredstvi;  vodenje in izvajanje investicij, za katero si izvajalec kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov;  oddajo grobov v najem;  vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališča,  odstranjevanje grobov, za katere najemnina za preteklo leto ni bila poravnana niti po predhodnem opozorilu. III. Pogrebna dejavnost 4. člen (način izvajanja) Pogrebna dejavnost, razen 24-urne dežurne službe, se izvaja na trgu. Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve:  prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba;  pripravo pokojnika;  upepelitev pokojnika;  pripravo in izvedbo pogreba. Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Izvajalec pogrebne dejavnosti je lahko pravna ali fizična oseba (v nadaljevanju izvajalec pogrebne dejavnosti), ki izpolnjuje pogoje, določene v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in je pridobila dovoljenje za opravljanje te dejavnosti od pristojnega ministrstva. 24-urno dežurno službo pogrebne dejavnosti opravlja javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). 5. člen (zagotavljanje 24-urne dežurne službe) Izvajalec javne službe mora izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe in pri izvajanju le-te upoštevati pokopališki red, ki je zajet v tem odloku. V kolikor izvajalec sam ne izpolnjuje vseh pogojev za izvajanje 24-urne dežurne službe, lahko določen obseg storitev odda v izvajanje izbranemu podizvajalcu. Ceno storitve zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi uredbe Vlade Republike Slovenije, ki določa metodologijo za oblikovanje cen te službe, potrdi pa jo občinski svet. Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. 6. člen (obseg 24-urne dežurne službe) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca 24 urne dežurne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. 7. člen (pogrebna slovesnost) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom ali upepelitvijo pokojnika. Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladijo naročnik pogreba, izvajalec pokopališke dejavnosti in izvajalec pogrebne dejavnosti. Pokop ali raztros se lahko opravi v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali želja naročnika pogreba. Javnost obvesti o pogrebni slovesnosti izvajalec pogrebne dejavnosti najmanj z obvestilom na oglasni deski pokopališča. Pogrebna slovesnost se opravi na za to določenem prostoru pred mrliško vežico oziroma na mestu pokopa ali raztrosa. Pogrebna slovesnost se prične z dvigom in prenosom krste oziroma žare s poslovilnega odra v mrliški vežici. Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo oziroma na mesto določeno za raztros, opravijo pogrebniki izvajalca pogrebne dejavnosti na krajevno običajen način. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke. Pogrebni sprevod se odvija izpred mrliške vežice. Če pri pogrebu sodeluje godba ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, sledi govor, nato pevci zapojejo pesem. Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja:  na čelu pogrebnega sprevoda gresta zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom in vodja pogreba, v primeru verskega pogreba pa tudi nosilec križa ali drugega verskega simbola, Stran 176  za njima se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z žalnimi trakovi, nosilci odlikovanj in priznanj umrlega, godba, pevci, nosilci vencev, v primeru verskega pogrebnega obreda duhovnik, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, svojci in drugi udeleženci pogreba. V primeru pogreba z mašo, se krsta s pokojnikom ali žaro iz mrliške vežice lahko prenese v sprevodu v cerkveno ladjo in se po zaključku nadaljuje s sprevodom na mesto pokopa. Ob mestu pokopa ali raztrosa se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob mestu pokopa ali raztrosa svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor, v primeru verskega obreda pa tudi duhovnik in križ oziroma drug verski simbol. Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob oziroma se pepel raztrese. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za verski pogrebni obred. Nazadnje sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način. Razvrstitev v pogrebni slovesnosti je na željo pokojnika oz. svojcev lahko tudi drugačna v dogovoru z izvajalcem pokopališke in izvajalcem pogrebne dejavnosti. Minimalna pogrebna slovesnost je lahko le prenos žare od poslovilnega odra do prostora za pokop oz. raztros. 8. člen (posebnosti pogrebne slovesnosti) Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja te enote. Če pri pogrebu zvonijo, zvonjenje lahko traja v skladu s predpisi verske skupnosti. Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne sme zvoniti. 9. člen (storitve pokopališkega oz. pogrebnega moštva) Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame, pripravo grobne jame za pokop (vkop žarne niše), prvo ureditev groba ter prekop posmrtnih ostankov. Najkasneje v roku ene ure po končani pogrebni slovesnosti so grobarji dolžni grob zasuti in izvesti prvo ureditev na način, da ne poškodujejo sosednjih grobov. Prva ureditev groba zajema izravnavo zemlje oz. ureditev gomile in odvoz odvečne zemlje. Prva ureditev zajema tudi odstranitev posušenega cvetja na odlagališče ter čiščenje spomenika (v kolikor gre za obstoječ grob), če se je zamazal zaradi pokopa. Storitve grobarjev in pokopališkega moštva zagotavlja izvajalec pokopališke dejavnosti. Storitve pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. Pogrebno moštvo izvede pogrebno ceremonijo s prenosom rož, vencev do mesta pokopa. Storitve zagotavljajo izvajalci pogrebne dejavnosti. 10. člen (osnovni obseg pogreba) Naročilo pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop ali raztros, vključno s pogrebno opremo. Osnovni pogreb se izvede na podlagi osnovnih standardov in normativov, ki vključujejo najmanj: žaro oziroma krsto ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajočo opremo za pokojnika, nagrobno obeležje, Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin spremstvo v prevozu pokojnika, pripravo pokojnika, pripravo grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem oziroma pripravo mesto raztrosa (košnja trave, obrez grmičja ipd.), pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno svečanost. 11. člen (naročilo pogreba) Pokop prijavi izvajalcu pokopališke dejavnosti izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali Občina v primeru brezdomca, neidentificiranega trupla in pokojnika brez svojcev. Termin pokopa in rezervacijo mrliške vežice potrdi izvajalec pokopališke dejavnosti. K prijavi pokopa je treba priložiti potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi. 12. člen (čas pokopa) Krsta z umrlim ali žara je do pokopa oziroma raztrosa nameščena v mrliški vežici. Uporabo mrliških vežic in čas uporabe določa izvajalec pokopališke dejavnosti. V času, ko so mrliške vežice zaprte, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja izvajalca pokopališke dejavnosti. Obratovalni čas mrliških vežic je v poletnem času od 9. ure do 16. ure, v zimskem času pa od 9. ure do 15. ure. Prevoz v mrliško vežico je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi. Prevoz umrlega je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili. Pokop se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Pokopi se opravljajo vsak dan med 11. in 16. uro v poletnem času in med 11. in 15. uro v zimskem času. 13. člen (pokop) Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s pokopališkim redom. Način pokopa in pogrebne svečanosti se opravi v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odločijo o tem svojci oziroma naročnik pogreba. Anonimni pokop se opravi s pokopom žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega. Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev. Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega poročila porodničarja-ginekologa o vzroku smrti in ob smiselni uporabi določb zakona. Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrlega pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov. Ves biološki material človeškega izvora, ki je odstranjen po operativnih ali drugih posegih in dogodkih, se upepeljuje v upepeljevalnicah za pokojnike, če to omogočajo drugi predpisi. 14. člen (vrste pokopa) Krsto z umrlim se pokoplje v grobu za klasičen pokop v skladu z zmožnostjo pokopališča. Klasičen pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo za stanovske predstavnike verskih skupnosti v grobnice Stran 177 verskih skupnosti na podlagi soglasja občinskega upravnega organa. Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču. Žare se lahko raztrosi tudi zunaj pokopališča, če je predhodno izdano soglasje občinskega upravnega organa ter soglasje lastnika zemljišča. Pokop v krsti v obstoječi grob se opravi v kolikor je dosežena globina vsaj 1m. V kolikor se taka globina ne doseže, se pokop s krsto v tak grob ne more izvesti. 15. člen (ureditev groba) Priprava in prva ureditev groba obsega odpiranje in zapiranje in po potrebi vkop žarne niše. Prva ureditev groba pri pokopu s krsto obsega ureditev gomile. V kolikor je pri pokopu s krsto potrebno odstraniti nagrobni okvir in obeležje le-to odstrani naročnik pogreba oz. izvajalec pokopališke dejavnosti na stroške naročnika. Enako velja za ponovno postavitev nagrobnega okvirja in obeležja. 16. člen (raztros pepela) Raztros pepela se izvaja na pokopališču v Zgornjih Gorjah. Izvajalec pokopališke dejavnosti zagotovi in vzdržuje skupno obeležje. Naročnik pogreba se odloči, ali bo ime pokojnika izpisano na tem obeležju oziroma bo opravljen anonimni raztros. Raztros se lahko izvede tudi na zasebnem zemljišču s soglasjem lastnika zemljišča in dovoljenjem pristojnega občinskega organa. 17. člen (plačilo pogreba) Stroške pogreba mora poravnati naročnik pogreba. Če naročnika pogreba ni (neidentificirana trupla, brezdomci, pokojniki brez svojcev), mora stroške pogreba poravnati Občina, ki je prijavila pokop. V tem primeru se praviloma opravi osnovni pogreb z raztrosom. Plačnik pogreba je lahko tudi druga fizična ali pravna oseba. Plačilo osnovnega pogreba ne sme presegati višine posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov pogreba in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana, kot ju določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Izvajalec pogrebne dejavnosti mora zagotavljati minimalni pogreb v skladu s prejšnjim stavkom. Pogrebne storitve, ki so opravljene na zahtevo državnih organov ali drugih nosilcev javnih pooblastil, plača naročnik teh storitev. Cene pogrebnih storitev in opreme morajo biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti za poslovanje ter objavljene na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način. Razvidne morajo biti tudi iz specifikacije vseh posameznih opravljenih pogrebnih storitev in opreme na računu izvajalca pogrebne dejavnosti naročnika. Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za stroške 24-urne dežurne službe. IV. Urejanje pokopališč 18. člen (vrste grobov) Na pokopališču obstajajo naslednje vrste grobov:  klasični grobovi (enojni, dvojni, trojni), Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  žarni grobovi,  grobnice. V enem grobu je lahko pokopanih več žar. Na pokopališču Zgornje Gorje je urejen poseben prostor za raztros pepela. Vrstni žarni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Vse vrste grobov so določene v načrtu pokopališča. Grobnice na pokopališču Zgornje Gorje so dovoljene s posebnim soglasjem izvajalca pokopališke dejavnosti. 19. člen (evidence izvajalca javne službe) Izvajalec pokopališke dejavnosti mora za pokopališče:  izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove z ustreznimi oznakami in o tem voditi ustrezno evidenco z vrisanimi objekti in komunalnimi priključki.  izdelati in sproti dopolnjevati evidenco najemnikov grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu ter tudi evidenco oseb, katerih pepel je bil raztrosen na pokopališču ali izven njega. Evidence vsebujejo podatke, ki jih predpisuje zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in so dostopni uporabnikom, ki so z zakonom pooblaščeni za obdelavo osebnih podatkov. 20. člen (okvirni tehnični normativi grobov) Okvirni tehnični normativi za grobove so: a) mere klasičnega grobnega prostora  za enojni grob dolžine 200 cm, širine do 120 cm  za dvojni grob je dolžina 200 cm, širina do 200 cm  trojni grob dolžina 200 cm in širina nad 200 cm  žarni grob dolžina 150 cm in širina 100 cm  grobnica je podzemni obzidan prostor za shranjevanje posmrtnih ostankov. b) višina novih obeležij na grobnih mestih ne sme presegati 150 cm Na obstoječih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa izvajalec pokopališke dejavnosti na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve. 21. člen (prekop) Prekop pokojnika oziroma ponoven pokop v isti grob po oddaji groba drugemu najemniku je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa s krsto na istem mestu in v istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. Mirovalna doba ne velja za pokope opravljene z žarami. Pred potekom mirovalne dobe se sme opraviti prekop, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo. Prekop je možen le s predhodnim pisnim soglasjem najemnika groba in z dovoljenjem pristojnega občinskega organa ter ob prisotnosti pooblaščenega zdravnika. Dovoljenja za prekop zagotovi najemnik grobnega mesta oz. naročnik prekopa. Vsi stroški dovoljenj bremenijo naročnika prekopa. Stran 178 Prekopi se opravljajo v obdobjih, ko temperatura zraka sodne preiskave. S posmrtnimi ostanki pokojnikov v žarah iz opuščenih grobov se opravi raztros na prostoru za raztros brez izpisa imena pokojnika. Raztros se opravi po preteku 1 leta od opustitve grobnega mesta. Do raztrosa se žare iz opuščenih grobov hranijo v skupnem grobu. 22. člen (najemna pogodba) Prostore za grobove daje v najem izvajalec pokopališke dejavnosti. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba mora določati:  osebo najemnega razmerja,  čas najema oziroma uporabe groba,  polje, vrsto, zaporedno številko groba in vrsto groba,  način plačevanja letne najemnine oziroma grobnine,  obveznost najemojemalca glede urejanja groba,  ukrepe v primeru ne izvrševanja obveznosti iz pogodbe. 23. člen (najem groba) Najemnik ali najemnica (v nadaljnjem besedilu: najemnik) groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem izvajalec pokopališke dejavnosti oz. si ga sam izbere v okviru zmožnosti pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z izvajalcem pokopališke dejavnosti sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika z izvajalcem pokopališke dejavnosti ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. V kolikor se svojci ne dogovorijo glede najema groba, se ga dodeli plačniku pogreba. Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov. Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. V kolikor po smrti najemnika groba nov najemnik ni znan in se grobnina ne plačuje, se na grobno mesto postavi opozorilna tablica. Če po preteku pol leta ni odziva, izvajalec pokopališke dejavnosti opremo grobnega mesta odstrani. Enak postopek z opozorilno tablico in odstranitvijo opreme se izvaja tudi ob neplačevanju grobnine, do katerega prihaja zaradi drugih okoliščin (npr. sprememba podatkov za pošiljanje računov, ipd.). 24. člen (trajanje najema) Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas. Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:  na željo najemnika; Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  Stran 179 če najemnina groba oziroma grobnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;  če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe;  ob opustitvi pokopališča;  kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča. Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti celotno nagrobno obeležje v roku 30 dni, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori izvajalec pokopališke dejavnosti. Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom. V kolikor izvajalec pokopališke dejavnosti prekine najemno razmerje zaradi neplačevanja oz. nevzdrževanja groba, robnike, spomenik in drugo opremo groba odstrani in jih hrani še šest mesecev po odstranitvi. Po preteku tega časa lahko prostor za grob odda drugemu najemniku (ob upoštevanju mirovalne dobe), opremo groba pa zavrže. V času od odstranitve opreme z groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec pokopališke dejavnosti v sklopu rednega vzdrževanja. V kolikor se grobno mesto odstrani zaradi neplačevanja najemnine, in se nato najemniki najdejo oz. poravnajo najemnino potem se za vnovično postavitev grobnega mesta zaračuna po ceniku. Morebitne škode odstranitve robnikov izvajalec pokopališke dejavnosti ne krije. V primeru da se nagrobni okvir odstrani zaradi pokopa v krsti se robniki lahko hranijo pri izvajalcu pokopališke dejavnosti skladno s cenikom. Lahko se hranijo na oz. ob grobnem mestu, če to dopuščajo razmere oz. jih naročnik pogreba odnese domov. Za robnike ob grobnem mestu izvajalec pokopališke dejavnosti ne odgovarja. konca poteka mirovalne dobe. V kolikor najemnik odstopi od najemne pogodbe na svojo željo, mora poravnati grobnino za tekoče leto. 25. člen (dolžnosti najemnika) Najemniki grobov so dolžni:  skleniti najemno pogodbo,  vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi,  spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,  redno plačevati grobnino,  urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji izvajalca javne službe. 28. člen (upravljanje z drevesi na pokopališču) Vsa drevesa na pokopališču naj ne presegajo mej grobnega polja. Večja drevesa se lahko ohranjajo, če ne delajo škode na javni infrastrukturi oz. na grobnih mestih najemnikov. Neprimerno zasaditev lahko izvajalec pokopališke službe odstrani brez predhodnih opozoril. V kolikor bodo za posege nastali večji stroški, je izvajalec pokopališke dejavnosti dolžan najemnike predhodno opozoriti. 26. člen (grobnina) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba. Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. Višino grobnine na predlog izvajalca pokopališke dejavnosti s sklepom potrdi občinski svet, ki pri tem upošteva tudi morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva, namenjena upravljanju tega pokopališča. Grobnina se lahko plača vnaprej za obdobje daljše od enega leta, a največ za deset let. Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do 29. člen (zagotavljanje urejenosti) Zagotavljanje urejenosti pokopališča obsega naslednje storitve:  vzdrževanje pokopališča ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;  storitve najema pokopaliških objektov in naprav;  storitve grobarjev in storitve pokopališkega moštva. Storitev vzdrževanja pokopališča ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture obsega vzdrževanje objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela. Storitve iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena izvajalec pokopališke dejavnosti zaračunava V. Vzdrževanje pokopališču reda, čistoče in miru na 27. člen (obnašanje na pokopališču) Na območju pokopališča ni dovoljeno:  nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,  nepravilno odlaganje odpadkov izven za to določenih zabojnikov in prostora za zabojnike,  v zabojnike odlagati odpadkov, ki ne izvirajo iz pokopališča,  druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,  poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in naprav ter predmetov na območju pokopališča,  postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez soglasja izvajalca pokopališke dejavnosti,  vodenje živali na pokopališče,  vožnja s kolesom ali drugim prevoznim sredstvom,  odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in drugih objektov na območju pokopališča. Zidarska, kamnoseška, kovino-strugarska in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč ter grobov in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem/soglasjem izvajalca pokopališke dejavnosti. V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Izvajalec pogrebne dejavnosti povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebne svečanosti. Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču. Pokopališki red sprejme izvajalec pokopališke dejavnosti. Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s sprejetim cenikom. Če izvajalec pokopališke dejavnosti ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju z zakonom, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe. V kolikor se kasneje ugotovi da grob ustreza večjemu oz. manjšemu normativu se obračun prilagodi dejanskemu stanju od dneva ugotovitve dalje. Najemniki so dolžni spremembe vrste grobov javiti upravljalcu javne službe v 8 dneh po spremembi. VII. 30. člen (izdaja soglasij) Izvajalec pokopališke dejavnosti daje soglasja za postavitev, popravilo, zmanjšanje, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z veljavnimi predpisi. Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Vlogo za soglasje poda najemnik groba izvajalcu pokopališke dejavnosti. Izvajalec pokopališke dejavnosti mora izdati soglasje v štirinajstih dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ v 15 dneh. Odločitev pristojnega občinskega organa je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. Cena za izdajo soglasja zajema le neposredne stroške izdaje soglasja. Kakršna koli dela iz prvega odstavka tega člena brez soglasja niso dovoljena. Če pri izvedbi del iz prvega odstavka nastanejo izvajalcu pokopališke dejavnosti stroški, jih mora poravnati naročnik soglasja. Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) ni potrebno pridobivati soglasij. Dela na pokopališču za katere je potrebno soglasje se lahko izvajajo med tednom od 7 do 17 ure, razen na dan, kadar so predvideni pogrebi. Izvajanje del izven termina ni dovoljeno. Izvajalec pokopališke dejavnosti v soglasju določi tudi način prevzema odpadkov, ki jih s posegom povzroči izvajalec del in so strošek najemnika grobnega mesta. Pristojni občinski organ daje soglasje za prekop ali soglasje za pokop zunaj pokopališča v skladu s pristojnim zakonom, odlokom občine in v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. VI. Stran 180 Nadzor 33. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Občinska inšpekcija in občinsko redarstvo izvajata nadzor nad izvajanjem tega odloka in izrekata ukrepe oziroma sankcije v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. VIII. Kazenske določbe 34. člen (globe) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določili 1., 2. in 3. odstavka 27. člena tega odloka. Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe in fizično osebo, če ravna v nasprotju z določili 1., 2. in 3. odstavka 27. člena tega odloka. Z globo 50 EUR se kaznuje najemnika grobnega mesta, ki na grobem mestu opravlja posege, za katere ni predhodno pridobil soglasja iz 30. člena tega odloka. Z globo 200 EUR se kaznuje izvajalca del, ki dela izvaja izven predpisanega časa možnega opravljanja del iz 30. člena tega odloka. IX. Prehodne in končne določbe 35. člen Na območju obstoječega pokopališča Zgornje Gorje trenutno ni možnosti raztrosa pepela, žarnih grobov ter grobnic v vezi 14., 16. in 18. člena Odloka. Omenjene vrste grobnih mest se zagotovi na novem delu pokopališča, v skladu s projektom razširitve pokopališča Zgornje Gorje. 36. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Bled (Uradni list RS, št.7/2000). Cene 31. člen (cene pokopaliških in pogrebnih storitev) Enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in ceno grobnine, predlaga izvajalec pokopališke dejavnosti. Metodologijo za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe določi Vlada Republike Slovenije. Tako oblikovane cene na predlog izvajalca javne službe potrdi Občinski svet občine s sklepom. Ostale cene pogrebnih storitev se oblikujejo tržno. 32. člen (razmerje grobnine) Tabela razmerij grobnine do enojnega groba: VRSTA GROBA FAKTOR GROBNINE enojni 1 dvojni 2 trojni 3 žarni 0,8 grobnica 4 37. člen Do uveljavitve novih cen za 24-urno dežurno službo, pogrebno in pokopališko dejavnost, se uporabljajo obstoječi ceniki javnega podjetja Infrastruktura Bled d.o.o.. 38. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-1/2022-13 Datum: 9. 2. 2022 Občina Gorje Peter Torkar, župan Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA HOČE-SLIVNICA 83. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja PP 02/2, Pod Planiko – jug, v k.o. Slivniško Pohorje Na podlagi 110. v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) in podlagi 25. člen Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18, 67/20) je župan Občine Hoče-Slivnica dne 27. 1. 2022 sprejel naslednji SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA PP 02/2, POD PLANIKO – JUG, V K.O. SLIVNIŠKO POHORJE 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja PP 02/2, Pod Planiko – Jug v k.o. Slivniško Pohorje (v nadaljevanju OPPN). (2) Pravna podlaga za izdelavo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZUreP-2) in ostali relevantni predpisi. (3) Pobudnik in investitor je lastnik zemljišča. Pripravljavec je Občina Hoče Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče. Izdelovalec OPPN je družba URBIS d.o.o. Maribor, Partizanska c. 3, 2000 Maribor. 2. člen (razlogi in izhodišča za pripravo OPPN) (1) Pobudnik, investitor in lastnik zemljišč, želi na obravnavanem sklenjenem območju, na parcelnih številkah: 305/5, 305/29, 305/44, 305/45, *22/3, v k.o. (700) Slivniško Pohorje, ureditve povezane z izgradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski stavbi, novo parcelacijo, izgradnjo nove stanovanjske stavbe, gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, zunanje ureditve ter ureditve povezane z vso potrebno prometno infrastrukturo, energetsko, komunalno ter komunikacijsko infrastrukturo. Za uresničitev predvidenega posega je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (krajše OPPN). Velikost zemljišča je približno 10132 m2. (2) Skladno z Občinskim prostorskim načrtom (OPN Hoče-Slivnica) leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote PP 02/2 – Pod Planiko - jug, z osnovno namensko rabo - območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo SP – območje stanovanjske pozidave, ki je namenjeno pretežno gradnji počitniških hiš z minimalnim obsegom dopolnilnih dejavnosti. Osnovna dejavnost je bivanje. Na območju je dovoljena gradnja tudi enostanovanjskih, prostostoječih stavb. Predvideni poseg in načrtovane ureditve so skladne z namensko rabo, ki je predvidena na območju predmetnih zemljišč. Zaradi navedenega je Občina Hoče Slivnica začela s postopkom sprejemanja OPPN. (3) Z OPPN se podrobneje določi arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, parcelacija zemljišč, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če bo ta Aktivnost priprava izhodišč o OPPN objava izhodišč, priprava in objava sklepa za pripravo OPPN v PIS in poziv pristojnim NUP za konkretne smernice in za mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje Stran 181 potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. 3. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Predmetno območje obsega parcele 305/5, 305/29, 305/44, 305/45, *22/3, v k.o. 700 Slivniško Pohorje, v skupni izmeri približno 10132 m2. Območje obdelave se lahko v samem postopku priprave OPPN tudi spremeni z namenom, da se zagotovijo celovite urbanistične, funkcionalne in prometne ureditve. (2) Območje se nahaja na sredinskem delu tik ob robu na severnem delu razpršenega naselja Slivniško Pohorje, pozidanega s pretežno enostanovanjskimi individualnimi hišami in počitniškimi hišicami, kjer je mešana poselitev z razloženimi naselji in zaselki. Območje, ki se nahaja na obronku poselitve predstavlja hribovski svet. Dostopnost do predmetnega območja je omogočena na severozahodu, preko obstoječe ceste JP Slivniško Pohorje, odsek 80093, ki se priključuje na cesto odseka 880094. Možen je tudi dostop s ceste Slivniško Pohorje, javna pot - odsek 880102, odcep Kačičnik. (3) Predmet priprave OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih pogojev za gradnjo stavb, prizidkov, zunanjo ureditev ter za priključevanje na prometno, komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. V OPPN se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. (4) V OPPN se lahko vključijo tudi druge ureditve na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora kot tudi ostale pobude v območju, če se bo za to pokazala potreba. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev obravnavanega območja se izdelajo v sklopu izdelave OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prostora (NUP) zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter morebitne potrebne uskladitve teh rešitev v zvezi z izdanimi smernicami in mnenji ter drugimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora. 5. člen (vrsta postopka in okvirni roki za pripravo OPPN) (1) Pri pripravi se upošteva postopek, določen z ZUreP-2; v primeru postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja ustrezno vključijo v faze izdelave OPPN in izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: Nosilec občinska uprava, župan občinska uprava, izdelovalec OPPN, MOP, NUP Rok oz. trajanje aktivnosti januar 2022 zakonski rok za smernice in mnenja je 30 dni po objavi gradiv Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Aktivnost pridobitev odločbe o potrebnosti izvedbe CPVO Nosilec MOP analiza smernic/mnenj, izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag (po potrebi tudi okoljskega poročila – dalje OP) in priprava osnutka OPPN objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če se izdela) v PIS in poziv NUP za izdajo mnenja; državni NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, hkrati podajo mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje in mnenje o ustreznosti OP pridobitev odločbe o ustreznosti okoljskega poročila (če se izdela OP) dopolnitev osnutka OPPN ter OP (če se izdela) objava dopolnjenega osnutka OPPN v PIS in javna razgrnitev obveščanje javnosti, javna razgrnitev in javna obravnava priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne razprave in uskladitev z investitorjem priprave OPPN sprejem stališč do pripomb po uskladitvi stališč z naročnikom in načrtovalcem in objava, objava stališč v PIS izdelava predloga OPPN izdelovalec OPPN objava predloga OPPN v PIS in pridobitev mnenj NUP ter mnenj o sprejemljivosti izvedbe vplivov OPPN na okolje če se izvaja CPVO uskladitev in izdelava usklajenega predloga OPPN obravnava in sprejem OPPN na občinskem svetu občinska uprava objava OPPN v uradnem glasilu izdelava končnih elaboratov objava v PIS Stran 182 Rok oz. trajanje aktivnosti zakonski rok je 21 dni od prejema mnenj NUP 30 dni od prejema smernic občinska uprava, MOP, NUP zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po objavi gradiv MOP zakonski rok je 30 dni od prejema mnenj državnih NUP 15 dni po prejemu in analizi mnenj izdelovalec OPPN in OP občinska uprava, MOP občinska uprava izdelovalec OPPN, občinska uprava javna razgrnitev traja 30 dni, v tem času se izvede javna obravnava 10 dni po predaji zbranih pripomb v času javne razgrnitve občinska uprava, župan, MOP izdelovalec OPPN izdelovalec OPPN občinska uprava, občinski svet občinska uprava izdelovalec OPPN občinska uprava, MOP (2) Zaradi zahtev in pogojev v postopku se lahko okvirni terminski plan spreminja. Roki faz, ki niso v pristojnosti pripravljavca, so odvisni od pogodbenega razmerja med investitorjem priprave OPPN in izdelovalci strokovnih podlag in OPPN. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave OPPN glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, 2. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor 3. RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Območje Maribor, Gregorčičeva ulica 19, 2000 Maribor 4. RS, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška 20, 2000 Maribor 7. Zavod za gozdove RS, OE Maribor, Tyrševa ulica 15, 2000 Maribor 8. Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče 9. Elektro Maribor d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor 10. Telekom Slovenije d. d., PE Maribor, Titov cesta 38, 2000 Maribor 11. Nigrad d. o. o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor 15 dni po sprejemu stališč do pripomb zakonski rok je 30 dni po prejemu poziva 7 dni po pridobitvi mnenj redna seja občinskega sveta naslednja številka uradnega glasila 10 dni po objavi v uradnem glasilu 12. Mariborski vodovod d. d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor 13. Plinarna Maribor, Plinarniška ulica 9, 2000 Maribor. Pristojni državni nosilci urejanja prostora podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, pa odloči, ali je za predmetni OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. (2) Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je treba vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, se jih vključi v postopek. (3) Če nosilci urejanja prostora aktov in podatkov iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Zaradi velikosti območja in opredeljene podrobnejše namenske rabe je v postopku predvideno samo z zakonom predpisano sodelovanje javnosti z javno razgrnitvijo in javno obravnavo dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila, če bo le-to izdelano in obveščanje o postopku priprave OPPN na spletnih straneh občine. 8. člen (obveznosti investitorja in izdelovalca OPPN ter drugih udeležencev) (1) Vse obveznosti financiranja v zvezi z izdelavo OPPN Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin in izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, vključno morebiti potrebnega okoljskega poročila in dodatno potrebnih strokovnih rešitev, če se zanje izkaže potreba v postopku izdelave OPPN nosi investitor. (2) Naročnik mora v pogodbenem razmerju z izbranim izdelovalcem OPPN zagotoviti, da bo le-ta izdelan v skladu z veljavno zakonodajo. (3) Izdelovalec OPPN zagotovi ustrezna gradiva oz. obliko gradiv za posamezne faze izdelave in sprejema OPPN in objavo v prostorsko informacijskem sistemu, v ustrezni analogni in digitalni obliki. Za obravnavi na občinskem svetu ter za javno razgrnitev in javno obravnavo je potrebno oddati gradivo v eni analogni in enem digitalnem izvodu ter pet izvodov povzetka gradiva. Končni elaborat mora biti oddan v dveh izvodih v analogni obliki ter v dveh izvodih v digitalni obliki, ki je predpisana za objavo v prostorsko informacijskem sistemu. Digitalna in analogna oblika morata biti skladni, kar načrtovalec potrdi z izjavo. (4) Naročnik zagotovi udeležbo načrtovalca na javni obravnavi, sejah komisije za okolje in prostor ter na sejah Občinskega sveta – kot poročevalca. 9. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) (1) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. (2) Občina sklep skupaj z izhodišči za pripravo OPPN javno objavi na spletnih straneh občine Hoče-Slivnica. Stran 183 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA MAKOLE 84. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS , št. 11/11- UPB4, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju: ZJF), in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 16. redni seji dne 09.02.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2022 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2021) tako, da se splošni del proračuna določi v naslednjih zneskih: Številka: 35000-0007/2022-5 Datum: 27. 1. 2022 Konto A. I. 70 700 703 704 71 710 711 712 714 72 722 74 740 741 78 787 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 OPIS BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Plan 2022 (v EUR) 2.765.675 2.007.780 1.853.080 1.752.423 55.757 44.900 154.700 132.250 3.000 5.000 14.450 30.000 30.000 714.095 699.151 14.944 13.800 13.800 2.843.435 852.987 218.000 34.625 533.265 7.000 59.657 873.845 30.400 530.620 79.975 232.850 1.040.728 1.040.728 75.875 Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 75 IV. (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 500 Domače zadolževanje 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 431 432 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-2/2022-11 Datum: 9. 2. 2022 Občina Makole Franc Majcen, župan 85. Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz proračuna Občine Makole Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 16. redni seji, dne 09.02.2022 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV IN PROJEKTOV DRUGIH DRUŠTEV IZ PRORAČUNA OBČINE MAKOLE I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopki za vrednotenje in razdelitev sredstev proračunskih postavk namenjenih za programe in projekte društev, združenj in zvez, (v nadaljevanju besedila »druga društva«), ki jih iz občinskega proračuna sofinancira Občina Makole in jih ostali pravilniki o sofinanciranju programov in projektov iz proračuna Občine Makole ne opredeljujejo. II. Upravičenci in pogoji za pridobitev sredstev 2. člen (1) Sofinancirajo se dejavnosti registriranih drugih društev (upokojenska, veteranska, organizacije zveze borcev in druge organizacije), ki ne spadajo v področje turizma, kulture, športa, kmetijstva, mladine in humanitarnih dejavnosti. Stran 184 17.375 58.500 -77.760 0 0 0 0 0 0 0 28.800 28.800 148.400 148.400 -197.360 -119.600 77.760 197.360 (2) Sofinancirajo se tudi dejavnosti registriranih drugih društev, ki nimajo sedeža na območju Občine Makole, vključujejo pa najmanj 5 članov iz Občine Makole in izvajajo aktivnosti na območju Občine Makole, na razpis pa se z enakim programom in projektom ne prijavi noben izvajalec s sedežem v Občini Makole. (3) Društva so dolžna v svojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati Občino Makole. 3. člen Upravičenci so lahko društva, zveze društev, klubi, združenja in druge organizacije (v nadaljevanju društvo), ki so registrirana za izvajanje dejavnosti in imajo te dejavnosti opredeljene v svojem temeljnem aktu ter izpolnjujejo naslednje pogoje:  biti morajo registrirani v skladu z zakonom o društvih za opravljanje programov na področju ustrezne dejavnosti društev;  imeti morajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo v skladu z zakonom o društvih;  občinski upravi morajo vsako leto redno dostavljati poročila o izvedbi programov, ki so predmet sofinanciranja iz občinskih sredstev;  imeti morajo sedež v Občini Makole oziroma imeti najmanj 5 članov iz Občine Makole in izvajati aktivnosti na območju Občine Makole; III. Postopek pridobivanja sredstev 4. člen (1) Višina sredstev za izvajanje programov se določi v proračunu Občine Makole na postavkah 018411 Sofinanciranje programov društev veteranov in borcev in 018441 Sofinanciranje društva upokojencev. (2) V proračunu Občine Makole se lahko določijo tudi druge postavke, s katerih se sredstva razpišejo v skladu s tem pravilnikom. 5. člen (1) Javni razpis se po sprejemu občinskega proračuna objavi na spletni strani. (2) Rok javnega razpisa ne sme biti krajši od petnajst dni. (3) Prijava mora biti vložena na ustreznih obrazcih, ki so priloga razpisu 6. člen (1) Postopek javnega razpisa in dodeljevanja finančnih Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin sredstev drugim društvom vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje Župan. (2) Na podlagi predloga komisije izda občinska uprava odločbo o sofinanciranju. V. Številka: 900-2/2022-12 Datum: 9. 2. 2022 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA PODLEHNIK 86. 8. člen (1) Z izbranimi izvajalci programov oziroma projektov drugih društev se sklenejo letne pogodbe o sofinanciranju. V pogodbi se opredeli:  naziv in naslov neposrednega uporabnika in prejemnika sredstev,  namen, za katerega so sredstva dodeljena,  višina dodeljenih sredstev,  način nadzora nad namensko porabo sredstev,  druga določila o pogodbenih obvezah. (2) Društva morajo enkrat letno, do konca meseca februarja za preteklo leto poročati občinski upravi o izvedenih aktivnostih oziroma programih, ki so predmet sofinanciranja iz občinskih sredstev. Izvajanje programov spremlja občinska uprava. (3) Če društva ne izpolnjujejo obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva, že prejeta sredstva pa morajo vrniti v občinski proračun, skupaj z zakonsko določenimi obveznostmi. Odlok o proračunu Občine Podlehnik za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na 16. redni seji dne 10. 2. 2022 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Podlehnik za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). Spremljanje in nadzor nad porabo sredstev 9. člen (1) Uporabniki proračunskih sredstev, namenjenih za programe in projekte drugih društev, so dolžni izvajati dogovorjene programe oziroma projekte v skladu z določili tega pravilnika in sklenjeno pogodbo. (2) Nadzor nad izvajanjem letnih pogodb z izvajalci in porabo proračunskih sredstev izvajata občinska uprava in nadzorni odbor. V primeru, da izvajalci ne izvajajo odobrenih programov oziroma projektov v skladu z določili tega pravilnika in pogodbe, se sofinanciranje takoj ukine, izvajalci pa so dolžni povrniti prejeta sredstva s pripadajočimi zakonsko predpisanimi obrestmi. (3) Izvajalec, ki krši določila tega člena, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu občine. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) (1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. (2) Splošni del proračuna se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih: OPIS KONTO I. 70 700 703 704 706 71 710 Končna določba 10. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 7. člen Objava javnega razpisa mora vsebovati:  navedbo naročnika (naziv, sedež),  merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji,  dejavnost oziroma programe in projekte, ki so predmet sofinanciranja,  višino razpoložljivih sredstev in navedbo pogojev za porabo sredstev,  rok, do katerega morajo biti predložene vloge,  način dostave vlog,  informacijo kje lahko zainteresirani dobijo informacije. IV. Stran 185 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE DRUGI DAVKI NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA PRORAČUN 2022 v EUR 4.626.890 2.075.058 1.803.426 1.637.061 116.540 48.025 1.800 271.632 95.422 Št. 6/11.2.2022 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 78 786 787 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. 75 750 751 752 44 440 441 IV. V. VI. 50 500 55 550 VII. VIII. IX. X. XI. Uradno glasilo slovenskih občin TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV PREJETE DONACIJE (730+731) PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV PREJETE DONACIJE IZ TUJINE TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE PLAČILA DOMAČIH OBRESTI REZERVE TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI TEKOČI TRANSFERI V TUJINO INVESTICIJSKI ODHODKI (420) NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) DANA POSOJILA POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A ZADOLŽEVANJE (500) DOMAČE ZADOLŽEVANJE ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Stran 186 6.300 3.400 510 166.000 258.015 100.500 0 157.515 0 0 0 2.293.817 1.634.587 659.230 0 0 0 4.550.793 907.984 196.180 25.310 622.694 33.800 30.000 862.408 75.000 508.310 49.039 230.059 0 2.658.583 2.658.583 121.818 112.600 9.218 76.097 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 156.502 156.502 -80.405 -156.502 -76.097 80.500 (4) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Podlehnik. 3. Postopki izvrševanja proračuna Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 3. člen (izvrševanje proračuna) (1) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavkekonta. (2) Za izvrševanje proračuna organov občine in občinske uprave (neposrednih uporabnikov, opredeljenih po institucionalni klasifikaciji: 100 Občinski svet, 200 Nadzorni odbor, 300 Župan, 400 Občinska uprava, 500 Režijski obrat), je kot odredbodajalec odgovoren župan občine. Uredbe pripravi skrbnik proračunske postavke in finančna služba. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so donacije, prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov investicijskega značaja, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, požarna taksa, prihodki od komunalnih prispevkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ter druge predpisane namenske dajatve. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna:  samostojno brez občinskega sveta odloča o prerazporeditvah v okviru istega podprograma, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15 % podprograma,  med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma in  med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom ob polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2022 30 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za Stran 187 blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide ali lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov do 20 % izhodiščne vrednosti . Projekte, katerih vrednost se spremeni za 20% ali več in katerih veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta presega 30.000,00 EUR , mora predhodno potrditi občinski svet. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je poračun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 30.000,00 EUR. Sredstva proračunske rezerve ne smejo presegati 1,5% prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi obvestili obvešča občinski svet 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 100,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 1.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu financiranja občina v letu 2022 ne načrtuje zadolževanja. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) V skladu z Zakonom o financiranju občin se javna podjetja in javni zavodi ne morejo zadolžiti brez soglasja ustanovitelja. Št. 6/11.2.2022 6. Uradno glasilo slovenskih občin Prehodne in končne določbe popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na 16. redni seji dne 10. 2. 2022 sprejel 12. člen (začasno financiranje v letu 2023) V obdobju začasnega financiranja Občine Podlehnik v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2023 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 1. Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 2. Odlok o proračunu Občine Podlehnik za leto 2023 OPIS I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 78 786 787 II. 40 400 401 Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) (1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. (2) Splošni del proračuna se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih: Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – KONTO Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Podlehnik za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). Številka: 900-1/2022 Datum: 10. 2. 2022 87. Stran 188 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE DRUGI DAVKI NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV PREJETE DONACIJE (730+731) PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV PREJETE DONACIJE IZ TUJINE TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST PRORAČUN 2023 v EUR 3.519.773 2.101.978 1.830.346 1.668.481 112.040 48.025 1.800 271.632 95.422 6.300 3.400 510 166.000 201.355 500 0 200.855 0 0 0 1.216.439 1.019.018 197.421 0 0 0 3.358.515 880.951 196.180 25.310 Št. 6/11.2.2022 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. 75 750 751 752 44 440 441 IV. V. VI. 50 500 55 550 VII. VIII. IX. X. XI. Uradno glasilo slovenskih občin IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE PLAČILA DOMAČIH OBRESTI REZERVE TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI TEKOČI TRANSFERI V TUJINO INVESTICIJSKI ODHODKI (420) NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) DANA POSOJILA POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A ZADOLŽEVANJE (500) DOMAČE ZADOLŽEVANJE ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. (4) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Podlehnik. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) (1) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavkekonta. (2) Za izvrševanje proračuna organov občine in občinske uprave (neposrednih uporabnikov, opredeljenih po institucionalni klasifikaciji: 100 Občinski svet, 200 Nadzorni odbor, 300 Župan, 400 Občinska uprava, 500 Režijski obrat), je kot odredbodajalec odgovoren župan občine. Uredbe pripravi skrbnik proračunske postavke in finančna služba. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so donacije, prispevki in Stran 189 597.261 32.200 30.000 869.407 75.000 510.309 49.039 235.059 0 1.573.439 1.573.439 34.718 25.500 9.218 161.257 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 156.502 156.502 4.755 -156.502 -161.257 95 doplačila občanov za izvajanje določenih programov investicijskega značaja, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, požarna taksa, prihodki od komunalnih prispevkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ter druge predpisane namenske dajatve. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna:  samostojno brez občinskega sveta odloča o prerazporeditvah v okviru istega podprograma, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15 % podprograma,  med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma in  med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin programa ne sme presegati 5 % glavnega programa. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom ob polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji. 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2023 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 100,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 1.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet. 5. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2022 30 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide ali lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov do 20 % izhodiščne vrednosti . Projekte, katerih vrednost se spremeni za 20% ali več in katerih veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta presega 30.000,00 EUR , mora predhodno potrditi občinski svet. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je poračun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 30.000,00 EUR. Sredstva proračunske rezerve ne smejo presegati 1,5% prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi obvestili obvešča občinski svet 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države Stran 190 Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu financiranja občina v letu 2023 ne načrtuje zadolževanja. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) V skladu z Zakonom o financiranju občin se javna podjetja in javni zavodi ne morejo zadolžiti brez soglasja ustanovitelja. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje v letu 2024) V obdobju začasnega financiranja Občine Podlehnik v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-1/2022 Datum: 10. 2. 2022 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan OBČINA ŠENČUR 88. Javno naznanilo o javni razgrnitvi lokacijske preveritve za nadomestno gradnjo stanovanjske hiše Ajdovec za urejevalno enoto 097 Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZureP-3) Občina Šenčur objavlja naslednje JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI LOKACIJSKE PREVERITVE ZA NADOMESTNO GRADNJO STANOVANJSKE HIŠE AJDOVEC ZA UREJEVALNO ENOTO 097 I. Občina Šenčur obvešča javnost, da bo javno razgrnjena Št. 6/11.2.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Lokacijska preveritev za nadomestno gradnjo stanovanjske hiše Ajdovec za urejevalno enoto 097, ki obsega zemljišče parc. št. 265/4 k.o. Šenčur. II. Kraj in čas javne razgrnitve Predvideno trajanje javne razgrnitve je 15 dni. Javna razgrnitev bo potekala od 21. februarja 2022 do vključno 7. marca 2022, v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo bo javno dostopno tudi na spletnem naslovu www.sencur.si. III. Način in rok za dajanje pripomb in mnenj V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeno lokacijsko preveritev podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno kot zapis v knjigo pripomb in predlogov oziroma na pripravljeni obrazec na mestu javne razgrnitve ali v pisni obliki na naslov Občine Šenčur. Rok za podajo pripomb in predlogov k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. IV. Javno naznanilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Šenčur. Številka: 350-14/2021-11 Datum: 10. 2. 2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan Stran 191 Št. 6/11.2.2022 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA CANKOVA Odlok o proračunu Občine Cankova za leto 2022 Letni program športa Občine Cankova za leto 2022 Stran 170 OBČINA GORJE Odlok o pokopališki in dejavnosti v Občini Gorje Stran 175 pogrebni 173 OBČINA HOČE-SLIVNICA Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja PP 02/2, Pod Planiko – jug, v k.o. Slivniško Pohorje Stran 181 OBČINA MAKOLE Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2022 Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz proračuna Občine Makole Stran 183 OBČINA PODLEHNIK Odlok o proračunu Občine Podlehnik za leto 2022 Odlok o proračunu Občine Podlehnik za leto 2023 Stran 185 OBČINA ŠENČUR Javno naznanilo o javni razgrnitvi lokacijske preveritve za nadomestno gradnjo stanovanjske hiše Ajdovec za urejevalno enoto 097 Stran 190 184 188 Stran 192