POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Pogosto je potrebna le prijazna beseda, da osamljenemu polepšaš dan ali potolažiš bolnika Akcija Savinjskih novic občan(ka) ■MRjJn KI È I Agn l n bW ^ GOSTILNA PIZZERIJA FERLIČ Ferlič Stanko s.p., Spodnje Gorče 3, 3314 Braslovče Ob cesti Braslovče Gomilsko Tel.: 570-90-74 Euro luna park ob dvorani A, od 5.11. rO& To je moje mesto! FiTH www.btc-dty.com Veseli november v BTC City-ju! Velika BTC lego zabava 2000m2 v dvorani A (vhod A5), od 12.11.-12.12. D-spodnja etaža Emporiuma Carrera svet igrač od 12.11. do 12.12. Šola Hip hopa, četrtek 25.11,2.12. in 9.12. ob 17.00 otovinski O - Dvorana za 100 oseb - Jedilnica za 60 oseb - Manjša soba za 30 oseb Ponudba: Pizze, dnevne malice, dnevna in nedeljska kosila, alacarte CENE NADVSE KONKURENČNE! Zgorn]esavlnJsk3 kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Od 1. do 4. decembra 2004 vas v prodajalni Tekstil Gornji Grad in Blagovnica Ljubno čaka Miklavž in vam na ves -tekstil - obutev - igrače Naročnik: BTC d.d, Šmartinska 152,1533 Ljubljana OSREDNJA knjižnica fiCMS Tretja stran V dneh, ko so že znani kandidati za ministrske stolčke v novi slovenski vladi, se vztrajno izteka tudi enajsti mesec letošnjega leta. Tako nam bo ostal le še »nori« december, ki ga znajo spretni trgovci začeti že v novembru, saj so večja nakupovalna središča že polna božično-novoletnih okraskov. Kolega urednik enega izmed lokalnih časopisov v regiji se je ob tem v zadnjem uvodniku vprašal, kje so pravzaprav meje tovrstnega početja. Ali bomo čez desetletje celo leto živeli v predprazničnem potrošniškem vzdušju? Četudi bi si trgovci to želeli, potrošniki na daljši rok tega ne bi zmogli. Tudi kreditne kartice bi se namreč nekega dne izčrpale. In kaj bi bilo potem? Če si zamislimo zgodbo v resnici, njen konec ne bi bil prav romantičen. In veste, kaj je pri tem najbolj žalostno? To, da ogromno ljudi danes živi ravno na takšen način - ne samo iz dneva vdan, ampak še slabše: danes pojedo tisto, kar bodo jutri (morda) zaslužili. Prejšnji družbenoekonomski sistem v Sloveniji je bil zastavljen tako, da naj bi bil prijazen do majhnega človeka. Vemo, da v praksi vse sistemske rešitve niso delovale, kot bi morale, vsekakor pa lahko pritrdimo, daje bil pokojninski sistem stabilen in je omogočal dostojno preživetje vsem, ki so po aktivni delovni dobi dočakali »penzijo«. Osnova sistemu je bila medgeneracijska pogodba, po kateri so aktivno zaposleni del svojih plač namenjali v pokojninsko blagajno, iz katere so se izplačevale pokojnine. No, omenjeni sistem v osnovi še vedno deluje, upokojenci še vedno redno dobivajo zaslužene pokojnine, le da se določena razmerja dramatično spreminjajo. Število upokojencev zaradi vse daljše življenjske dobe namreč narašča in bo tako kmalu doseglo število aktivno zaposlenih, ki prispevajo v pokojninsko blagajno. Računica se torej počasi podira, zato je pokojninska reforma neobhodno potrebna, sicer bo država nekega dne bankrotirala. S tem, ko je predsednik nove vlade Janez Janša pristal na zahtevo Desusa, da se bo rast pokojnin v prihodnje usklajevala s rastjo plač, je samo še potrdil potrebo po spremembah sistema. Kaj to pomeni? To pomeni, da bomo morali tisti, ki še delamo, delati še dlje, na koncu, ob upokojitvi, pa bomo od države prejemali manj, kot prejemajo upokojenci sedaj. A na srečo situacija ni brezizhodna, res pa je, daterjaodnas, da sami poskrbimo za svojo varno prihodnost. Kako? O tem več v prihodnjih številkah Savinjskih novic. Aktualno: Upoštevanje cesto-prometnih predpisov.... 4 Občina Nazarje: Multimedijska predstavitev občine Luče ob Savinji: Zastoji zaradi gradnje novih mostov Predavanje Antona Komata: Civilizacije odvisne od pitne vode. Založba Družina: Horvatova Nova zaveza.., Mozirska župnijska Karitas: Dobrodelni koncert Tema meseca: Dajati pomeni prejemati KK Nazarje: Na krilih navijačev do velike zmage.29 Na naslovnici: Degustacija zgornjesavinjskih vod na predavanju Antona Komata ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 48,26. november 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%, Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje._________________________________________________________ ____________________________________________^ .................................■■■mll^l■■IBIII—■IH■^m^■ UPOŠTEVANJE CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV Ne le pravice, tudi dolžnosti je potrebno poznati Policisti in njihovo (ne)korektno ravnanje s kršitelji zakonov so Slovencem velikokrat trn v peti. Izredno radi »jih lovimo« pri njihovih napakah, medtem ko, roko na srce, svoje toliko rajši spregledamo. Dejstvo je, da največkrat pride do konfliktnih situacij med možmi v modrem in nami, ostalimi državljani, v prometu, saj so tu kazni za prekrške že sedaj precej visoke, z novim zakonom, ki prihaja v veljavo s prihodnjim letom, pa bodo še precej višje. Dejstvo je tudi, da tako kot marsikateri policist ne zna biti tako korekten, kot bi lahko bil, tudi malokateri voznik povsem upošteva cestno prometne predpise, veliko pa je tudi takšnih, ki ob »zasačenju« svojega prekrška enostavno nočejo priznati. PRITOŽIL SE BOM! Glavni povod temu je gotovo iz policistovih rok izročena položnica, ki lahko vsebuje precej visokznesek za plačilo. Kot razlaga Gorazd Trbovšek, pomočnik komandirja na Policijski postaji Mozirje, se marsikdo sploh ne zaveda, kako visoke kazni so zagrožene za določene prometne prekrške: »Marsikdaj so ljudje dobesedno šokirani. In če je v ozadju še alkohol, je konflikt hitro tu. Pričnejo se žaljivke na račun policista, ki konec koncev le opravlja svoje delo, in ponavadi je le od njega odvisno ali se bo konflikt še razrasel ali pa se bo kršitelj umiril. Če se policist obnaša profesionalno in izrečenih žaljivk ne jemlje osebno, mogoče ne pride do hujšega konf- likta, saj se nasprotna stran umiri, če pa tega ne zmore, lahko zadeva res postane zoprna.« V primeru, ko se kršitelj s kaznijo vendarle ne strinja, včasih vloži ugovor ali pa pritožbo na policistovo ravnanje. Pri pritožbi je potrebno vedeti, da je upravičena takrat, ko naj bi policist s svojim dejanjem ali pa neopravljanjem dolžnosti kršil pravice voznika. Ponavadi se ljudje pritožijo nad policistovimi žaljivkami, kjer pa v bistvu ne gre za kršenje voznikovih pravic in svoboščin, seveda pa policist s tem krši policijsko etiko. Vsakdo, ki mu je bil izdan plačilni nalog ima seveda možnost, da vloži ugovor na ugotovljeni prekršek. V primeru, da stranka poda ugovor na plačilni nalog,je policist, kije na- log izdal, dolžan napisati predlog sodniku za prekrške in primer odstopiti sodniku, kije pristojen, da odloča o krivdi. Letos so na Policijski postaji Mozirje obravnavali tri pritožbe zoper policiste, ki pa so bile vse spoznane za neutemeljene. Sam postopek v pritožbi je sedaj nov in sicer se najprej pritožba poskuša urediti na sami policijski postaji, gre za poskus pomiritve strank, če pa to ne uspe, policija vso zbrano dokumentacijo odstopi senatu za pritožbe. KO ŽALJIVKE NE ZADOSTUJEJO Kot ve povedati Trbovšek, se včasih stvar ne ustavi pri žaljivkah. Policist je lahko deležen tudi kakšne pesti: »V večini, če nevvseh primerih, je bila prisotna vinjenost na- Naša anketa Možje v modrem Za policiste imamo na zalogi neverjetno veliko poimenovanj, lahko pa tudi mimogrede iz rokava stresemo kakšno šalo, ki ponavadi do njih ni ravno najbolj prijazna. Kar kaže, da so možje (in pri tem poimenovanju nočem zanemariti deleža ženske populacije v tej profesiji) v modrem še kako prisotni v naših življenjih in mislih in smo o njih le stežka neopredeljeni. Verjetno se le malokdo razveseli policijske patrulje pred sabo. V tokratni anketi smo pri anketirancih poizvedovali, koliko se strinjajo s stereotipi o policistih, kakšne so njihove osebne izkušnje z njimi in kakšno je njihovo mnenje o prihajajočem zakonu, ki bo zvišal kazni za prehitre voznike. Viktor Podvratnik, Šentvid pri Šoštanju Kakor kdaj, včasih se tudi pri policistih in njihovem postopku lahko zgodijo nepravilnosti. Se seveda trudijo, jim pa verjetno manjka nekoliko človečnosti in boljše komunikacije. Sem pa absolutno za ta novi zakon o voznikih. Je res, da je oster, bo pa verjetno pripomogel k večji premišljenosti v prometu. Irena Acman, Mozirje Menim, da se policisti ne zavedajo vedno vseh svojih dolžnosti, pa tudi popolnoma objektivni niso, saj pri njih nismo vsi enaki. Pomembno vlogo igra tudi to, ali policista poznaš ali ne. Vsekakor pa podpiram nov zakon, ki bo prehitre voznike udaril po žepih in bo tako morda več ljudi prej malce pomislilo, preden bodo pohodili plin. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Aleš Vauh, Velenje Zaenkrat imam sam s policisti zgolj dobre izkušnje, a bi rekel, da so tudi oni zgolj ljudje, tudi oni imajo dobre in slabe dneve tako kot mi vsi. Novi zakon pa se mi zdi izrazito dober in dobrodošel. Ljudje najbolje pomislijo takrat, ko jih udariš po žepu. Darja Zupanc, Šmartno ob Paki Sama s policisti nimam kakšnih posebnih izkušenj, vsekakor nimam negativnih. Vendar se dostikrat zgodi, da znajo biti prenagljeni in nepopustljivi v svojih odločitvah. Novi zakon pa je bolj poteza države, ki bo prinesla sredstva, kot pa kaj drugega. Način vožnje je odvisen bolj od značaja in če hoče človek divjati po cestah, bo tudi divjal. Željka Blatešič, Velenje Preveč imamo žrtev v prometu, letos novembra smo že presegli lansko število. Treba je nekaj storiti in ukrepati in nemara bo ravno ta zakon nekoliko izboljšal stanje. Če ne drugega, se bodo ljudje bali visokih kazni. Jurij Mohor, Mozirje Prevečkrat se zgodi, da si policisti preveč po svoje interpretirajo zakone, prehitro sklepajo in lahko prihaja do nesoglasij. Ravno zato je verjetno toliko neprijetnih situacij, v katerih se lahko v odnosu s policistom znajdemo. Novi zakon o prometu pa verjetno ne bo drastično spremenil situacije v prometu, saj vsakdo vozi, tako kot pač vozi, tako da same kazni verjetno ne bodo ustvarile dobrih voznikov. padalca - kršitelja. Pri ustavljanju vinjenega voznika lahko pride tudi do tega, da vinjeni poskuša policista povoziti, težave lahko nastopijo tudi pri poskusu pridržanja vinjene osebe.« Odvzem prostosti je najbolj strogo pooblastilo policista in se izreka le v skrajnih primerih. Ker na Policijski postaji Mozirje prostora za pridržanje ni, mozirski policisti pridržane osebe vodijo v Velenje ali Celje. Na pridržanju ostanejo do st-reznitveali največ do 12ur.Vletošn-jem letu so tako mozirski policisti na streznitev odpeljali že trinajst oseb, vse moškega spola. Takšni »pogumneži«, ki si želijo ljubo prostost obdržati za vsako ceno in se pri tem ne branijo uporabe sile, so vseh starosti, večina pa je v srednjem starostnem obdobju. Žensk med njimi ni bilo, kar pa, opozarja Trbovšek, še ne pomeni, da vinjenih voznic ni: »Res pa je, da so ženske ponavadi bolj razumne in so, kljub temu da so vinjene, še vedno bolj umirjenega obnašanja kot moški vozniki oziroma navodila policista bolj upoštevajo.« ODVZEM KRVI PO NOVEM NA LASTNE STROŠKE Tudi na področju ugotavljanja vinjenosti nas v prihodnjem letu čaka novost. Voznik, ki opravi alkotest in se z ugotovljeno vrednostjo alkohola ne strinja in torej ne podpiše zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, je dolžan opraviti strokovni pregled z odvzemom krvi. Voznik se lahko odloči, da na odvzem krvi ne gre, a vtem primeru sledi takojšen odvzem vozniškega dovoljenja. Z novim zakonom, ki prihaja v veljavo prihodnje leto, bo moral policist voznika osumljenega alkoholiziranosti naložiti v policijsko vozilo in ga pospremiti na odvzem, se pa bodo v tem primeru vozniku zaračunali tudi stroški prevoza. Pa še nasvet, kije posledica policijskih izkušenj. Če ste popili preveč alkohola in je to pokazal tudi alko- test, se raje ne podajajte na odvzem krvi le zaradi trme. Dozdajšnja praksa namreč kaže, daje strokovni pregled alkoholiziranosti z odvz- emom krvi vedno pokazal še večjo vsebnost alkohola kot pa alkotest. Dobro je torej premisliti, ali se trmar-jenje splača. VAS LOVI POLICIJSKI AVTOMOBIL S PRIŽGANO SIRENO? Kar brez panike. Seveda, če niste krivi kakšnega kriminalnega dejanja. Vsi smo vajeni policijskega ustavljanja z lopatico ali signalno lučko, sedaj pa vas kar naenkrat zasleduje policijski avtomobil s prižganimi svetlobnimi signali. Sliši se hudo, a kot pove Trbovšek, je to le postopek, ki bo počasi izpodrinil kampanjsko ustavljanje vseh po vrsti zaradi kontrole dokumentov, torej tudi voznikov, ki niso storili prekrška: »Zakon o varnosti cestnega prometa predpisuje ustavljanje z vozilom, opozorilo je kratek zvočni signal in dve svetlobni modri lučki. Takšno ustavljanje naj bi bilo bolj varno tako za voznika kot za policijo, opozorjeni voznik pa mora ustaviti na prvem varnem mestu za ustavljanje in ne kar sredi ceste, kot bi lahko naredil kakšen prestrašen voznik. Policista v patrulji morata ta postopek izvršiti na preglednem delu, kjer je varno ustavljanje možno. Voznikje pred ustavitvijo še preverjen po radijski postaji, tako da policist ve, s kakšno osebo ima opravek, še preden stopi do njega.« Do sprememb torej prihaja, med njimi bodo gotovo tudi takšne, ki ne bodo po volji vseh. Prav je, če so policisti dosledni pri svojem delu, sploh kar se tiče vinjenih in prehitrih voznikov. Takšni namreč vse prepogosto jemljejo življenja. Prav je tudi, da vozniki poznamo tako svoje pravice, kot tudi svoje dolžnosti, ki jih imamo do drugih udeležencev v prometu. Tatiana Golob ODERUŠKE DAJATVE ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA Ožemanje kmetove denarnice V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so ogorčeni nad zakonodajo, ki kmetijska zemljišča spreminja v zazidalna in kmete z oderuškimi davki posredno sili v prodajo. Po tistem, ko so kmetje in lastniki pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljišč prejeli nerazumno visoke položnice za uporabo teh zemljišč, so v KGZS pričeli poizvedovati, katere občine v Sloveniji so sprejele sklepe, ki omogočajo izdajo takšnih odločb. Zbornica se je tako odzvala na početje lokalnih skupnosti v zadnjem času, potem ko je začela veljati zakonodaja o obdavčitvi nezazidanih stavbnih zemljišč. Občine so bile z novim zakonom o zidavi objektov dolžne uskladiti svoje odloke o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča z določbami 218. člena tega zakona, ki tudi določa, katera zemljišča se štejejo za zazidana in katera za nezazidana stavbna zemljišča. Občine so v zvezi s tem dobile od Ministrstva za okolje, prostor in energijo določena priporočila, po katerih naj bi pri določanju vrednosti točke ne razmišljali izključno o fiskalnem interesu občine. V praksi naj bi to pomenilo, da naj pripravijo pregled nezazidanih stavbnih zemljišč (pregled dejanskega stanja na terenu), in da se pridobljena evidenca zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč predstavi občanom na krajevno običajen način. V KGZS trdijo, da bodo na ta način najbolj prizadeti posamezniki, ki razpolagajo z večjimi površinami stavbnih zemljišč in na njih kmetujejo. Bilo bi razumljivo, če bi država oziroma občine vložile več denarja v neka zemljišča, toda praviloma gre za primere in zemljišča, kjer niti lokalne skupnosti niti država še niso vložile v zemljišča niti tolarja. V zbornici so prepričani, da pri usklajevanju z novo zakonodajo pri sprejemanju odlokovvobči-nah niso upoštevali priporočil okoljskega ministrstva, zato tudi nasprotujejo takšnemu načinu polnjenja občinskih blagajn. Iz bolj ali manj uveljavljene prakse je mogoče sklepati, da lastniki nepozidanih stavbnih zemljišč pri sprejemanju prostorskih aktov marsikje niso imeli besede oziroma jih niso upoštevali, ponekod pa so proti volji lastnikov spreminjali namembnost zemljišča. Savinjčan ® Gospodarstvo ......_______ ___________- 7. SREČANJE MALEGA IN VELIKEGA GOSPODARSTVA Partnerstvo v konkurenčnosti - skupna priložnost velikih in malih podjetij V torek se bo s plenarnim delom v velenjskem hotelu Paka začelo letošnje srečanje velikega in malega gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji. Po uvodnih referatih dr. Mojmira Mraka iz Ekonomske fakultete v Ljubljani o ključnih izzivih slovenskega gospodarstva po vstopu v EU in mag. Mateje Mešl iz Gospodarske zbornice Slovenije o konkurenčnosti nosilnih panog slovenske industrije bodo v nadaljevanju Gorenje, BSH Hišni aparati in Revoz predstavili svoje nabavne politike, kar bo še posebej zanimivo za vse njihove sedanje in potencialne dobavitelje. Predsednik programskega odbora letošnjega srečanja gospodarstva je direktor BSH Hišnih aparatov Matjaž Lenassi, ki je ugotavlja, da recesija v Evropi pospešuje selitev kapitala in delovnih mest na območja s cenejšo delovno silo. Zato na prodajnih trgih proizvodov široke potrošnje skokovito narašča segment nižjega cenovnega razreda, srednji cenovni razred upada, proizvodom višjega cenovnega razreda pa raste nivo cen na račun izjemnosti in prestiža. »Mislim, da na to lahko gledamo z optimizmom, ker imamo izjemno priložnost postati zelo dobri, če že ne najboljši, le zavedati se moramo nevarnosti in ukrepati hitreje kot ukrepa naša konkurenca,« je prepričan Lenassi. »V aktivnem boju za Matjaž Lenassi: »V aktivnem boju za ohranitev delovnih mest v Evropi je naša majhnost lahko velika prednost.« (foto: Ciril M. Sem) ohranitev delovnih mestvEvropije namreč naša majhnost lahko velika prednost, saj nas veliki največkrat ne jemljejo resno. Odgovarjati moramo z inovativnostjo in hitro odzivnostjo na nabavnem in prodajnem trgu. Nujno je povezovanje za razvoj, za nove trge. To velja za velike in male, spremljati nas mora tudi država.« Po mnenju prvega moža nazorskih Hišnih aparatov gre v razmerju med velikimi podjetji in malimi dobavitelji bolj kot kdajkoli prej za soodvisnost v razvojnih potencialih, karterja veliko medsebojno zaupanje, obojestransko prevzemanje rizikov in še več strokovnega znanja kot doslej. Naziv letošnjega srečanja je Partnerstvo v konkurenčnosti. To partnerstvo ni lahko, je pa dosegljivo, ocenjuje Matjaž Lenassi in dodaja, da gre pri tem za skupno priložnost velikih in malih podjetij. V drugem delu plenarnega srečanja bodo predstavljene nekatere izkušnje dobaviteljev velikih gospodarskih družb, med njimi tudi KLSz Ljubnega ob Savinji, sklepni del pa bo namenjen okrogli mizi o položaju podjetnikovv Evropski uniji. V sredo, 1. decembra, bodo Gorenje, BSH Hišni aparati in Revoz pripravili srečanja z dobavitelji, dan kasneje bosta potekali razvojna konferenca inženiringa in okrogla miza o kadrih v gospodarstvu, v petek, 3. decembra, pa bo še srečanje grozdov in mikropodjetniških povezav. Franci Kotnik OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Obrtniki brezbrižni do sprememb davčne zakonodaje? Območna obrtna zbornica (OOZ) Mozirje je za svoje člane v četrtek pripravila brezplačni informativni posvet, na katerem so bile predstavljene zbornične storitve za članstvo in osnovne informacije s področja davčne zakonodaje, ki se v marsičem spreminjajo s 1. januarjem 2005. Kljub akfualnosti tematike seje posveta udeležila le peščica od 456 obrtnikov, kolikor jih trenutno združuje OOZ Mozirje. Mozirska obrtna zbornica bo prihodnje leto praznovala 30-letnico delovanja. Po besedah predsednika Janija Kakerja zbornica v letošnjem letu osrednji poudarek namenja izobraževanju in informiranju članstva, poleg tega pa so opravili še kopico drugih aktivnosti: organizirali so srečanje članov na Ljubnem ob Savinji, opravili razgovore s poslanci in župani iz regije, sodelovali pri ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja avtoprevoznikov in poskr-beliza počitniške kapacitefevčatežu. Na posvetu je bil predstavljen niz brezplačnih storitev, kijih Obrtna zbornica Slovenije (OZS) brezplačno nudi svojim članom. Na ta način naj bi se članarina, kije za vse tiste podjetnike, ki opravljajo obrtno dejavnost, obvezna po zakonu, večkratno povrnila. Svetovalci OZS brezplačno svetujejo na področjih civilnega, gospodarskega in delovnega prava, davčne zakonodaje, računovodstva, financ, carinske zakonodaje, tehnične zakonodaje in standardov, varstva pri delu itd. Nova zakona o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb prinašata za podjetnike številne spremembe. Strokovni sodelavki OZS sta se na omenjenem posvetu dotaknili le najpomembnejših, obrtna zbornica Mozirje pa svojim članom nudi tudi možnost svetovanja vtako imenovani klepetalnici, ki poteka vsak petek na sedežu zbornice v Domu obrtnikov. Zainteresirani obrtniki morajo svojo udeležbo predhodno telefonsko najaviti. Franci Kotnik ERA VELENJE Decembra nov hipermarket v Ormožu Trgovska družba Era Velenje bo decembra odprla še en trgovski center v severovzhodnem delu Slovenije: hipermarket v Ormožu s prodajno površino 1.300 kvadratnih metrov bo zaživel v poslovni coni ob cesti proti Ljutomeru. Poleg živil bo v Erinem centru na voljo velik izbor neživilske ponudbe, med drugim tudi vrtni del s programom Agrina. Center bo zaradi svoje velikosti primeren tako za hitre nakupe na enem mestu kot tudi za druženje. Za kupce centra bo urejenih 95 parkirnih mest. MULTIMEDIJSKA PREDSTAVITEV OBČINE NAZARJE Glavni poudarek gospodarstvu, sledi turizem Občina Nazarje je minuli četrtek v Centru za samostojno učenje v bivši Debevčevi hiši v Nazarjah pripravila ogled njene multimedijske predstavitve, ki jo je izdelalo podjetje EPS iz Velenja. Na predstavitev je župan Ivan Purnat povabil predvsem predstavnike podjetij, ki oglašujejo v nazorski športni dvorani in se jim ob tej priložnosti zahvalil za dosedanje sodelovanje ter poudaril pomen promocije v sodobnem času. Multimedijska predstavitev Nazarij ni omejena zgolj na območje same občine, ampak prikazuje širši prostor Zgornje Savinjske doline, v katerega je umeščena občina z vsemi svojimi značilnostmi. Poseben poudarek je namenjen gospodarskemu sektorju, kije v največji meri botroval nastanku Nazarij v sedanji podobi. Prav zaradi tega je lahko omenjeni izdelek odličen pripomoček za predstavitev podjetij, ki ne delujejo zgolj na lokalnem trgu. Po besedah župana Purnata bo osnovni multimedijski predstavitvi sledilo še nadaljevanje s poudarkom na turistični ponudbi. V kulturnem programu se je ob tej priložnosti prvič javno predstavila vokalna skupina Osnovne šole Nazarje pod vodslvom prof. Katje Kovač, ki je začela z delom v tem šolskem letu, v kulturnem programu pa so nastopili tudi učenci Glasbene šole Nazarje. V družabnem delu srečanja so se s svojimi izdelki predstavili nekateri vrhunski pridelovalci vin in ponudniki domačih specialitet. Franci Kotnik Župan Ivan Purnat je ob ogledu multimedijske predstavitve občine Nazarje poudaril pomen promocije (foto: Ciril M. Sem) NOVI MOSTOVI V LUČAH OB SAVINJI Direkcija za ceste je pred tedni začela graditi nov most preko Savinje na cesti proti Solčavi, dober kilometer više Luč. Gre za zadnji leseni most na državni infrastrukturi v vsej Zgornji Savinjski dolini, ki je bil v preteklosti zaradi vodnih ujm večkrat na hudih preizkušnjah. Glede na zastoje pri gradnji ceste pred Lučami, je na mestu upanje, da gradnja ne bo trajala predolgo, saj prebivalci Solčave in Logarske doline nimajo druge povezave s spodnjim delom doline. V lučki občini so pred dnevi izbirali izvajalca za gradnjo še enega mostu preko Savinje. Gre za občinski most, katerega so v preteklih letih že večkrat obnavljali in celo zgradili novega, ki ni zdržal pod pri- tiski vodne ujme leta 1998. Kot rečeno, gre za občinsko naložbo, zato morajo sredstva zagotoviti sami Lučani. Za majhno in relativno šibko občino bo gradnja mostu gotovo največji zalogaj v tem man- ENGROTUŠ CELJE Člani Tuš kluba razgrabili Rowentine izdelke V trgovskem podjetju Engrotuš so za svoje najzvestejše kupce, člane Tuš kluba, v septembru pripravili posebno akcijo zbiranja Tuševih zvezdic. Uspeh akcije je bil nepričakovano dober tako za družbo Engrotuš kot za Rowento. Najbolj so šli v promet Rowentini likalniki, ki so bili iz trgovin dobesedno razgrabljeni. V trgovinah Tuš sojih v manj kot treh mesecih prodali kar petnajst tisoč. V Engrotušu se kupcem za vse nevšečnosti zaradi pomanjkanja izdelkov opravičujejo in obljubljajo, da bodo novo zalogo dobili najkasneje do 6. decembra, ko bodo likalniki spet na voljo vsem, kijih želijo kupiti. Kupcem tudi zagotavljajo, da bodo v najkrajšem možnem času pridobili zadostno število izdelkov iz akcije Zbirajmo Tuševe zvezdice. Kupcem, ki želenih izdelkov iz omenjene okcije niso mogli kupiti, priporočajo, naj se v trgovinah Tuš vpišejo na seznam čakajočih, da bodo lahko likalnike kupili takoj, ko bodo slednji spet na razpolago. KF in pri gradnji datu. V kolikor se ne bo zapletlo, bodo spomladi začeli graditi, vsa potrebna dovoljenja pa nameravajo pridobiti še letos. Povsem druga in še vedno nedokončana zgodba je gradnja deset kilometrov dolge ceste med Ljubnim in Lučami. Ob otvoritvi gradnja na najzahtevnejšemu delu zemljišča ustavljena. Na nekaj deset metrih bodo potrebni dodatni posegi in močnejše varovanje, kar naj bi se zgodilo spomladi prihodnje leto. Na zadnjem zasedanju so lučki svetniki načelno izrazili zadovoljstvo, da se je cesta približala Nov most preko Savinje na cesti proti Solčavi gradijo dober kilometer više Luč (foto: EMS) ljubenske obvoznice pred desetimi leti so predstavniki takratne vlade obljubljali, da bo gradnja zaključena v najslabšem primeru v štirih letih. V resnici še vedno ni, saj so se delovni stroji ustavili nekaj sto metrov pred Lučami. Izvajalci so sicer »hiteli« z gradnjo zadnjega kilometra, vendar je bila Lučam na streljaj oddaljenosti, vendar je potrebno povsem konkretno zapisati, daje po mnenju svetnikov regionalka od Rogačkega mosta naprej preozka. Slednje bi lahko razumeli, da zadnji odsek ceste ni grajen v skladu z veljavnimi predpisi in normativi. Savinjčan PREDAVANJE ANIONA KOMATA V NAZARJAH Civilizacije odvisne od pitne vode Neoporečna voda je osnova gospodarske dejavnosti človeštva, saj je pomanjkanje že pogubilo razvite civilizacije. Tudi današnji razvoj družbe je v celoti odvisen od vode, čeprav se zdi, da do voda še vedno vlada mačehovski odnos, saj so naše reke precej onesnažene. To je osnovno sporočilo samostojnega raziskovalca in predavatelja s področja varovanja narave Antona Komata, ki je na dobro obiskanem predavanju v nazorskem domu kulture opozoril predvsem na »prodanost« stroke politiki in kapitalu, ki igrata pri ohranjanju pitne vode ključno vlogo. fizikalna, kemijska ali biološka sprememba v kvaliteti vode, ki ima neugodni učinek na žive organizme ali povzroči, daje voda neustrezna za določen namen. Problem je, ugotavlja Komat, da je zdravstvena stroka osredotočena predvsem na odpravljanje biološkega onesna- Pred začetkom predavanja so gozdarji pripravili degustacijo posebnih vod iz Zgornje Savinjske doline (solčavska kisla voda, pečovski studenci, smrekovška voda, žegnani studenec...) in vod, ki jih pijemo (Letošč, Ljubija, vodovod Ljubno...), ter predstavili hidrološke funkcije gozdov na območju nazorske območne enote Zavoda za gozdove. Dejstvo je, da so zaloge vode omejene, saj je na Zemlji le 2,5 odstotkov sladke vode. Skoraj 70 odstotkov vseh zemeljskih zalog sladkih voda je vezanih v ledu in 30 odstotkov v podzemnih vodah. Samo odstotek sladke vode je dostopen živim bitjem, pa še ta porazdelitev je zelo neenakomerna. Po besedah Antona Komata so vode močno ali zmerno onesna- popolnoma čiste so samo še v odmaknjenem visokogorju (foto: EMS) žene, popolnoma čiste so samo še v odmaknjenem visokogorju. Vodno onesnaženje predstavlja vsaka ženje voda, medtem ko si pred mnogo nevarnejšimi kemičnimi spojinami bolj ali manj zatiska oči. Ključni problem kemičnih spojin je, da ogrožajo imunski sistem in rodnost ter povzročajo raka, kar se praviloma pokaže skozi več generacij in rodov. Oporečnost vode je torej velika, dodatna težava se kaže v podtalnici, ki se v Sloveniji vztrajno niža. Podobna slika je tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer hudourniška Savinja vztrajno vsrkava podtalno vodovje. »Predniki so vedeli, da rabijo reke razlivna območja, zato so se umaknili na območja, kamor poplavne vode niso segle. Moderna znanost je reke spremenila v deroča korita in dovolila gradnjo na mestih, ki so bila od nekdaj »rezervirana« za razlitje narasle reke,« je kritično ocenil razmere Komat in pri tem opozoril še na eno, na splošno skoraj nepoznano, dejstvo. »Voda se ne plačuje, preračunano na kubični meter vode plačujemo vodno infrastrukturo,« je dejal Komat in pred tem opozoril, da so vse analize in raziskave o pitni vodi javnega značaja, kar seveda pomeni, da nima nihče pravice podatkov skrivati pred javnostjo. Savinjčan 14. NOVEMBER - SVETOVNI DAN DIABETESA Debelost povzroča tiho epidemijo sladkorne bolezni Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so ob svetovnem dnevu diabetesa, kije bil 14. novembra, opozorili na pomen informiranja javnosti o vzrokihzanastaneksladkome bolezni. Medicinski strokovnjaki poudarjajo tesno povezanost med prekomerno hranjenostjo in debelostjo ter ogroženostjo za nastaneksladkome bolezni tipa 2. V Sloveniji je približno 80 tisoč sladkornih bolnikov, kar80 odstotkov izmed njih pa je prekomerno hranjenih ali debelih. »Zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo in uravnoteženo prehrano ter telesno dejavnost, lahko zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni za več kot 60 odstotkov. Debelost je namreč najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2,« je ob tej priložnosti poudarila nacionalna koordinatorica za preventivo srčno žilnih bolezni prim. Jana Govc Eržen, dr. med. Sladkorna bolezen je kronično obolenje, ki nastane zaradi motenj v preskrbi telesa z insulinom. Insulin je hormon, ki se tvori v beta celicah trebušne slinavke. Pri sladkornem bolniku se v trebušni slinavki ne izloča dovolj insulina, kar privede do porasta glukoze v krvi. Visok nivo sladkorja v krvi se imenuje hiperglikemija. Stroka loči dve obliki sladkorne bolezni: sladkorno bolezen tipa 1 in sladkorno bolezen tipa 2. Sladkorna bolezen tipa 1 lahko prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje pa otroke in odrasle do 30 leta starosti. Pri teh bolnikih se v trebušni slinavki ne tvori zadostna količina insulina, zato ga dobivajo v injekcijah. Sladkorna bolezen tipa 2 pogosteje prizadene starejše ljudi, predvsem tiste, ki imajo prekomerno telesno težo ali pa so debeli. Zaradi naraščajočega števila debe- lih in telesno neaktivnih ljudi se drugi tip sladkorne bolezni vse pogosteje pojavlja tudi pri otrocih in mlajših odraslih. Ti bolniki se lahko uspešno zdravijo z ustrezno dieto, primerno telesno aktivnostjo, znižanjem telesne teže in zdravili. Sladkorni bolniki tipa 1 si morajo vbrizgavati insulin in kontrolirati vrednosti glukoze v krvi tudi večkrat dnevno. Ti bolniki sami nadzirajo vrednosti krvnega sladkorja in prilagajajo odmerke insulina trenutnim potrebam glede na vnos hrane in porabo energije. Najpogostejši znaki sladkorne bolezni so: pogosto uriniranje, nenormalna žeja in suha usta, izjemna utrujenost, stalna lakota, nenadna izguba telesne teže, meglen vid in ponavljajoče se okužbe. Vsi ti znaki ali simptomi nastopijo pri sladkorni bolezni tipa 1 zelo hitro In dramatično, medtem ko se pri sladkorni bolezni tipa 2 razvijajo zelo počasi in neizrazito. Prav zaraditegase lahko zgodi, da sladkorno bolezen tipa 2 odkrijemo razmeroma pozno, ko se že razvijejo bolezni, kot so obolenja oči, obolenja ledvic in obolenja živcev, ki skupaj z okvaro ožilja povzročajo nastanek ulkusov in gangrene na nogah, kar lahko vodi v amputacijo spodnjih okončin. Po besedah prim. Jane Govc Eržen sladkorne bolezni ni mogoče ozdravili, »lahko pa jo uspešno vodimo in nadzorujemo. Vsak bolnik s sladkorno boleznijo lahko živi povsem normalno življenje z upoštevanjem nekaterih osnovnih vodil zdravega življenjskega sloga. Ustrezna prehrana sladkornega bolnika je zdrava in uravnotežena ter primerna za vse člane njegove družine, zadostna telesna dejavnost pa je vitalnega pomena za vse ljudi, ne samo za sladkorne bolnike, je ključ do dobrega zdravja.« Franci Kotnik ZALOŽBA DRUŽINA Horvatova Nova zaveza - iskanje nevidnega Boga Slikar Goran Horvat (levo) v pogovoru z prof. dr. Jožetom Krašovcem (v sredini) in direktorjem Družine dr. Janezom Grilom (foto: Franjo Atelšek) Kot smo v Savinjskih novicah že napovedali, je založba Družina iz Ljubljane izdala monografijo Sveto pismo - Nova zaveza slikarja Gorana Horvata s spremno besedo akademika dr. Jožeta Krašovca in besedilnimi odlomki iz Svetega pisma, ki jih je izbral Marjan Peklaj. Ob tej priložnosti so vgaler-iji Družina na Krekovem trgu odprli tudi razstavo Horvatovih slik, izmed katerih jih je nekaj iz reproduciranega svetopisemskega opusa, nekaj pa novejšega datuma. Knjižno delo velikega formata je uvodoma predstavil direktor Družine dr. Janez Gril. Monografija vsebuje večino svetopisemskih tem Nove zaveze v slikah in posreduje podobe in besede verskega sporočila, kar je pravilo v celotnem judovskem in krščanskem kulturnem izročilu. To je razumljivo, saj na nek način »vse naše mišljenje temelji na mentalni sliki«, kot je v nadaljevanju dogodka menil prof. dr. Jože Krašovec, redni profesor za eksegezo Stare zaveze na Teološki fakulteti v Ljubljani in predstojnik Katedre za svetopisemske vede, ki je bil pred nedavnim imenovan za predsednika Mednarodnega združenja za raziskovanje Stare zaveze. Seveda pri tem ne gre za zo-ževanje božjega sporočila na človeško podobo, marveč za iskanje nevidnega Boga, ki prek slike odstira obzorja presežnega. Naš duh nas tako vodi v obnebje neskončnega, »ki je onkraj podobe«. Kakšnih 140 svetopisemskih zgodb in prav toliko Horvatovih podob bo marsikomu, zlasti pa mladim po srcu (in sposobnim gledati z njim) pomagalo krepiti in prečiščevati človeške podobe o Bogu in svetu, ki se širi onkraj človekovega vidnega polja. Franci Kotnik LJUDJE ODPRTIH ROK Za ljudi v stiski tudi Marjana Rihter S podporo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so v reviji Naša žena zaključili letošnjo akcijo Ljudje odprtih rok. Akcijo so izvedli že enajstič zapovrstjo in nekako javno izkazali pozornost skupinam in posameznikom, ki jih je okolje opazilo po človekoljubnih dejanjih. Tako so minulo sredo v ljubljanski Narodni galeriji podelili priznanja tistim, ki na različne načine posvečajo svoj čas, energijo in denar ljudem v stiski. Marjana Rihter iz Deve z zahvalno listino za njeno dobrodelnost (foto: Marija Šukalo) Med sedemindvajsetimi predlogi, kolikor jih je prišlo v ožji izbor, je devetčlanska komisija Naše žene izbrala dobrotnika, darovalca in izjemno osebnost leta, bralci in bralke pa dobrega človeka leta 2004. Še triindvajsetim dobitnikom pa je zahvalne listine izročil minister dr. Vlado Dimovski, med njimi tudi Zgornjesavinjčanki Marjani Rihter iz Deve. Priznanje za dobrodelnost ni naključje, saj seje Rihterjeva že od malih nog naučila deliti svoje z drugimi in to počne že vse svoje življenje. Amaterska slikarka in literarna ustvarjalka že štiri leta vodi slikarske delavnice v celjskem Društvu za duševno zdravje Šent,vzadnjem času pa tudi vOzare. Pravi, da ji je v posebno veselje, ko vidi, kako lahko komu, ki ima slab dan, prežene mračno razpoloženje in vrne nasmeh na obraz. Še posebej je ponosna na to, da ji pri njenem delu stojijo ob strani njeni domači, tako mož kot tudi otroka. Dela namreč tudi v Rdečem križu, prepeva v cerkvenem in ženskem pevskem zboru ter v skupini Pušeljc, ki pogosto nastopi tudi na dobrodelnih koncertih. Po zatrjevanju Rihterjeve je priznanje prišlo nepričakovano. Prav tako pa je tudi mnenja, da naša dolina premore še veliko ljudi, ki znajo prisluhniti ljudem v stiski in se po svojih najboljših močeh razdajati številnim pomoči potrebnim. Marija Šukalo KULTURNO DRUŠTVO SLAP V načrtu nova zbirka pesmi Na vsakoletnem delovnem srečanju so se predpretekli torek v gostišču Semprimožnik na Homcu zbrali amaterski pesniki in pisatelji, ki se združujejo v zgornjesavinjskem kulturnem društvu Slap. O realizaciji dela v preteklem obdobju je spregovorila predsednica društva Rozka Tkavc, ki je prepričana, da bi srečanja morala biti pogostejša, saj se le tako vidi njihovo ustvarjanje. Kljub temu so bila srečanja ustvarjalna, saj so lahko izmenjali izkušnje in se o nastalih delih tudi pogovorili. Februarja so ob mesecu kulture v Nazarjah pripravili literarno srečanje, kjer so se udeleženci predstavili s svojimi pesmimi. Ob materinskem dnevu so na Produ posvetili pesmi in prozna dela materam ter prisluhnili slovenski in svetovni literaturi, ki opisuje lik matere. Aprila, ob svetovnem dnevu knjige, so vsem, ki so prebrali določene knjige, podelili tudi bralne značke. Udeležili so se medob-močnega srečanja pesnikov in pisateljev seniorjev, kije sredi junija potekalo v Radmirju. Tudi v prihodnje bo njihovo delo ustvarjalno. Konec novembra bo na Rečici predstavljena Zbirka aforizmov Alojza Bastia. Prihodnje leto bodo sredi aprila izdali zbirko pesmi in krajših proznih del Slap 6, ki nastajajo pod peresom članov društva. Marija Šukalo Julij Torkar zna pretapljati najrazličnejše kovine (foto: Jože Miklavc) Le kdo ga ne pozna, bi lahko dejali ob zapisu, ko predstavljamo zanimivega občana Nazarij, upokojenega livarja iz Žlabra Julija Torkatja. Že deset let uživa v pokoju, ob tem pa mu ustvarjalna žilica še ne da miru, da bi za vedno ugasnil talilno peč v njegovi livarni, ki mu je dajala kruh ob njegovem dvanajstletnem trdem delu. Julij Torkar, rojen Primorec, seje že leta 1955 izučil za livarja na Jesenicah, kasneje pa je služboval v ljubljanskem Litostroju, v Nemčiji in Švici. Srečal se je z različnimi tehnikami in tehnologijami livarskega poklica, kot odličen strokovnjak pa je vedno našel dobro delo ali delo njega. Poleg železa je znal pretapljati tudi barvne kovine, Bralke o Savinjskih novicah Rezika Plaznik, višja svetovalka načelnika Upravne enote Mozirje, je prepričana, da je razvoj Zgornje Savinjske doline odvisen predvsem od moči in položaja firm s tega področja. »Zato najprej preberem članke, v katerih obravnavate gospodarstvo. Od gospodarske moči firm je odvisna kvaliteta našega bivanja, saj je jasno, daje socialna varnost ljudi odvisna od delovnih mest. O tem vprašanju se po mojem mnenju premalo govori,« je prepričana Plaznikova, ki sicer z zanimanjem prelista celoten časopis. Savinjčan ■■■■■■■■■■■■■■■■■ JULIJ TORKAR IZ ŽLABRA PRI NAZARJAH Livarski mojster, ki mu ustvarjalna žilica ne da miru sivo litino, ob tem paje spoznal tako malo,filigransko livarstvo kot tudi postopke vlivanja velikih kosov, kot so turbine in osi zanje. Ko sta se z ženo pred skoraj četrt stoletja vrnila v njeno rojstno vas Žlabor, so bili pri nas ravno takšni časi, ko perspektivne zaposlitve v bližini ni bilo. Zato sta si najprej zgradila dom, nato pa še delavnico, majhno priročno livarno, v kateri je Julij ustvarjal več kot polno desetletje. Izdeloval je izdelke za večje firme in zasebnike, ko pa je napolnil aktivno delovno dobo, seje upokojil. Ob srečanju smo ga naprosili, da je za predstavitev zanimivega obrtnega dela spet pognal gorilec, stopil aluminijaste odpadke in vročo kovino pri skoraj 800 stopinjah Celzija vlival v vnaprej pripravljene modele oziroma kalupe. Prav ta priprava pa »vzame celega človeka«: natančno izdelan leseni model, ki ga nato livar vtisne v posebno škatlo, napolnjeno s fino mivko, impregnira delni odtis s posebno prašno snovjo in nato doda še drugo, zrcalno polovico, pripravi poseben kanal za vlivanje in tako... če gre za serijo več izdelkov, nekaj enakih kalupov. To delo poleg natančnosti zahteva tudi fizični napor, saj poteka v posebnih pogojih ob talilni peči, torej v vročini in prahu. Hkrati je to delo tudi izjemno ustvarjalno. Ko se kalup razstavi in se iz kadečega se peska »zvali« ulitek, je mojster deležen prav posebnih občutkov. »Na dlani« ima še vroč plod lastnega znanja in če ima človek možnost spremljati izdelke vse do končne uporabe, je prav gotovo vesel rezultatov svojega ustvarjalnega dela. Najbrž je tudi to tista privlačnost, ki mojstru Torkarju še vedno ne da miru, zato sem ter tja za hobi, za prijatelje in MIKLAVŽEVANJE V NAZARJAH znance, ogreje peč in čaka, da se iz peska zaiskri njegov »otrok«. Na sto tisoče jih je tako spravil na svet, na stotine ton materiala in izdelkov je šlo skozi njegove roke, ki so pri spoštljivih 71 letih svoje na veliko že opravile. Tokrat so bile zaposlene posebej zaradi naše radovednosti, da redek mojstrski poklic ne bi šel v pozabo. Morda zares ne bo, saj ima Julij Torkar doma naslednika, ki se ukvarja s specialnim orodjarstvom in študira strojništvo. Dobro bi bilo, da bi pri hiši ostalo nekaj duha po razžarjeni kovini in dimu ter seveda ustvarjalnosti, kakršno smo spoznali ob natančnih postopkih livarskega mojstra iz Žlabra pri Nazarjah. Zaželimo mu še veliko razgretih izdelkov, pa čeprav le za kratek čas ali predstavitev radovednežem. Jože Miklavc Ko se kalup razstavi, ima mojster pred sabo še vroč plod lastnega znanja (foto: Jože Miklavc) Otroci že pišejo pisemca Miklavžu Miklavževo je praznik malih in velikih otrok, odrasli pa lahko takrat obudimo spomin na medsebojno pomoč in dobroto. Pridni in malo manj pridni otroci te dni vztrajno pišejo pisemca in se sprašujejo, če jim bo Miklavž kaj prinesel. Nekdaj je veljalo, da Miklavž v zlato knjigo zapisuje pridne otroke, nepridiprave pa v črno knjigo, danes pa je, seveda zaradi razumevanja staršev, ki imajo posluh za drobne otroške nagajivosti, malce drugače. Tudi zato člani Turističnega društva Nazarje radi pričarajo Miklavževo vzdušje. Nazorske otroke bo Miklavž letos obiskal v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri pred gradom Vrbovec, kjer bodo tamkajšnji osnovnošolci v sodelovanju s turističnimi delavci in frančiškanskim samostanom pripravili kratek kulturni program in Miklavžev sejem. Če si otroci darilo zaslužijo, bodo odločili starši, ki lahko od 27. novembra do 4. decembra v živilskih trgovinah v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti kupijo Miklavževe bone. Člani Turističnega društva Nazarje, ki pomagajo Miklavžu pri obdarovanju otrok, obljubljajo, da bodo darila pestra, praktična in pisana. MŠ Piše: Aleksander Videčnik Koroška pripoved Iz knjige Slovenske večernice za leto 1878 objavljamo kratko pripoved iz okolice Gorjan na Koroškem. GRABLJE "Neki Slovenec seje na Nemškem malo nemščine naučil in koje prišel spet med domače, ki so seveda bili trdni Slovenci, seje na vse kriplje trudil govoriti le nemško, kot da bi svoj materin jezik pozabil... Lepe slovenščine seje torej sramoval! Pogosto je neumno spraševal v polomljeni nemščini, kako se tej ali oni stvari reče po slovensko. Mislil je pač, da bo tako dokazal, kako je nemščina veličasten jezik, slovenščino pa kaže čimprej pozabiti... Nekega dne so domači na travniku kosili in grabili košenino. Koje hodil ves vzvišen po pokošenem travniku je naletel na grablje, ki so ležale vznak tik pred njim. Namerno je rahlo stopil na nje in seveda so sete lahno dvignile, zato je glasno vprašal, kako se tej stvari reče slovensko. Še prej ko je dobil od koga domačih odgovor, je trdneje stopil naprej in grablje so ga krepko udarile v obraz. Odskočil je, kot da bi ga pičila kača in zavpil: "Oh, ti preklete grablje!" Čeprav mu je iz nosa drla kri, ga ni nihče od domačih pomiloval...". Podobno pripoved smo imeli že mi kot otroci v slovenski čitanki v prvi Jugoslaviji. Le s to razliko, da smo se iz branja lahko naučili o človeku, kije pozabil na svoj kmečki stan inje na ta način spoznal preprosto kmečko orodje - grablje. Drugačeje smiselno lahko zaključek iz zgodbe enak, domišljav fantič pozabi na svoje korenine! V nadaljevanju te koroške pripovedi lahko beremo nekaj pregovorov v zvezi s pripadnostjo materinemu jeziku oziroma slovensh/u: "Slab je ptič, ki ne more svojega perja nositi. Kdor je sebi hudoben, komu je lahko dober. Kdor niti svoji hiši dobro ne želi, kako more drugemu dober biti. Tuj nikar ne bodi, če že nočeš ostati svoj. Kdor svoje zametuje, tudi tujega vreden ni. Vsaka ptica leti k svoji trumi. Drugim proso braniš, svoje vrabcem prepustiš. Zgodovin^^^arodopisje Kdor noče spoznati brata za brata, ta bo osto zasledimo, da je za vsako zgodbo ali spoznal tujca za gospodarja. pripovedjo zapisan kakšen ljudski pregovor.Stem Ne zidaj tujih hiš tedaj, ko se tvoj dom podira." bi naj poudarili življenski nauk, ki ga branje vse- Če beremo stare poljudno pisane knjige, pog- buje. Domači idraulici VID STRGAR IZ SOLČAVE Tokrat bomo zaključili s pisanjem o Strgarjevem zdravilskem zapisu. Za konec bomo še opisali vsebino njegovega zapisa s tem, ko bomo tolmačili zanimivo kazalo, ki ga je na koncu zapisa napisal. Prav verjetno je, da je vrstni red navedel tako, kot ga je lahko bral v drugih, tedaj že objavljenih zdravilskih delih. Pa vendar, Strgarjev zdravilski zapis je edini tako obsežen na našem območju, pa mu že zato gre posvetiti večjo pozornost. Torej, kazalo k njegovemu izdelku je tako: Predgovor - Moč in Nuc rožic, Šmarn'ce -Devje šmarn'ce - Pelin - Metlika - Černa bil -Drukalce - Gabes - Zlata roža - Natres - Vred-njak - Erenprais - Repi - Hobt - Bezg - Korda-benedikta - Tavžentroža - Kiselca - Kresnice -Kamelce - Revar - Mišje ošesa - Bela detela -Mačkova detela - Kopriva - Malisa - Meta -Polajč - Petperstenk - Viržič - Viranta -Šentjanžovc - Veliki koren - Encjan - Popel -Aibiš - Cendolka - Morava - Čmerika - Teloh -Najgelni - Redkov -Sterkovo - Koderman -Beršlen - Slak - Hmel - v v Jagodče - Formentil - J5C6Ü10 Glasenc - Volovji jezik -Marion - Materna dušica -Žavbel - Rožmarin - Terpo-tec - Hren - Regrat - Vijol-ce - Brinje - Hrast - Vinska teda - Jabuke - Hruške - Češne - Rebarbara. usta - Za zobe - Za sapo - Za gerlo - Za krof -Kader kdo kri pluje - Za naduho - Za bolezen na plučah - Kadar se jetka perjema - Od te hude jetke - Pliča in jetra scelit - Za jetko na jetrah -Če se jetra unamejo - Kadar v persah boli - Za želode - Šlajm spraut - Miti čris vreč - Leksiri -Gliste pregnat- Kadar vranca boli - Kadar trebh boli - Za madron - Za mizerere - Luštjest naredit - Žejo pregnat - Tinkturo naredit - Za bodne -Za mizerbast - Za flusen otok - Kader slabo pride - Če se voda zapre - Za grižo - Za maternco -Za vodenico - Če voda uhaja - Če črevo od koga gre - Če križ boli ali koleni - Za jetre - Za vročino in merzlico - Za božjast več sort - Če kri piša in od žile zlate - Za mlade ludi in mankulo - Za vregift in kilo. Prepis je narejen točno po izvirniku, saj je vmes mnogo pojmov, kijih ne znamo pojasniti. Tudi izrazje je pomanjkljivo. Imena rastlin ali nekaterih pripomočkov, o katerih Strgar govori, tudi niso za sedanji čas razumljiva. Zato je bilo potrebno kazalo prepisati dosledno in brez popravkov. sfare fotografije Potem sledijo razne žavbe: Žauba za vrid - Flajšterza vrid - Brinova žauba -Oteklinska žavba - Žauba za leksirat - Žauba za vleč - Žauba za rane - Flajšter za prisad - Petlarska žauba - Žauba za božjast - Žauba za garje - Druga žauba -Tretja žauba - Kadilo za oteklino - Glidno kadilo -Kadilo za vrat - Kadilo za matrnco - Kadilo za skerni-no - Kužno kadilo - Kadilo za prisad - Kadilo za šen -Kadilo za oplatk - Kadilo za fluse. Druga zdravila za glavo: Če boli od mraza - Če boli od fajhtov - Če bi kaj gnilo -Za grinte - Od lasov - Od oči bolezni - Za ušesa - Za nos arcnija - Za kri zapret - Za Gornji Grad slikan iz cerkvenega zvonika. Slika je nastala leta 1931 in je v hrambi Muzejske zbirke v Gornjem Gradu NAJSTAREJŠA GORNJEGRAJKA, 98-LETNA VIDA PARIŠ Zame nista pomembni ne rasa ne izobrazba Gornjegrajka Vida Pariš svoj vsakdanjik preživlja v Centru starejših v domačem kraju. Prijetna sobica ima pogled na njeno domačijo. Vidina življenjska pot se je pričela v Sremu, nato je šolanje nadaljevala v Osijeku in se zobne obrti učila pri stricu v Slavonskem Brodu. »Tedaj ni bilo posebnih šol, vsakzdravnikje namreč bil tudi zobozdravnik,« se svojih začetkov spominja Pariševa, ki je devetim križem dodala že deveto jesen. Usoda jo je odpeljala v Beograd, kjerje delala v zasebni kliniki. Pozneje seje podala na študij v Pariz in leta 1927 diplomirala skupaj z osmimi Jugoslovani, ki so svoje znanje nabirali v tujem mestu. V BEOGRADU SPOZNALA MOŽA Vrnila seje v Beograd, kjerje spoznala tudi postavnega študenta prava iz Gornjega Grada. Ljubezen je Vido pripeljala v kraj ob reki Dreti. Rodila sta se jima dva sinova. Vojna vihra jih je razkropila po različnih krajih. Vida je delala vvo-jaških bolnišnicah, možje bil v ujetništvu, starejši sin na sremski fronti, najmlajši v Bolgariji, kamor so se umaknili majhni otroci. Po vojni je delala v različnih krajih. V Gornji Grad je tako prišla pred Vida Pariš (foto: Marija Šukalo) triinštiridesetimi leti in tu tudi ostala. V takrat novi zobni ambulanti je že leto po prihodu začela s popravilom zob. Ob pogovoru listava album, orumenele slike govorijo vsaka zase. Skupinska slika v Parizu ob diplomi, delo v vojni medicinski akademiji v Be- ogradu, pa ovekovečeni trenutki dela v Gornjem Gradu, družinske fotografije ... Obujeni spomini spet privrejo na dan... VTISNILA SVOJ PEČAT V GORNJEGRAJSKI VSAKDANJIK V štirih desetletjihje Vida Pariš vtisnila svoj pečat v gornjegrajski vsakdanjik. Kljub temu, da še vedno ne obvlada slovenskega jezika, je našla stik z Gornjegrajci. Vesele narave seje rada srečevala in družila z mnogimi. »Po dvajset se nas je zbralo, pa smo šli peš v Radmirje na kavico,« se smeji in dodaja: »Rada imam ljudi. Zame nista pomembni ne rasa ne izobrazba. Človek je človek, ljubim svet, obsojam pa človeške napake.« V vseh teh letih so jo Gornjegrajci sprejeli za svojo, saj je bila vedno in povsod v pomoč, kjer koli sojo potrebovali. Veliko let je bila tudi predsednica gornjegrajskega krajevnega odbora Rdečega križa in bila v oporo vsem, ki so potrebovali njeno pomoč. Vida Parišje z življenjem zadovoljna. Kljub bolezni ne tarna. Prepričana je, da se na tegobe ne splača izgovarjati in iskati usmiljenja, temveč jih prenašati. Svoj optimizem rada deli s sostanovalkami ob jutranji kavici ter obiskih sorodnikov in prijateljev. Marija Sukalo TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0, E-noslov: ommiklavc@emciil.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 3. decembra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AM.MIKLAVC KINO NAZARJE Sobota, 20.11, kinopredstava odpade in nedelja, 28.11., ob 17.00 PRINCESKIN DNEVNIK 2 - komedija Režija: Garry Marshall Igrajo: Anne Hathaway, Julie Andrews, Hector Elizondo Mia Thermopolis (Anne Hathaway) je pred petimi leti izvedela, da je princeska evropske (mini) kraljevine Genovie, sedaj pa je soočena še z večjo preizkušnjo, ko naj bi nepričakovano hitro postala kraljica. Toda Mio čaka še ena, morda najtežja preizkušnja v njenem mladem življenju: zakon kraljevine Genovie določa, da princesa ne more postati kraljica kot samska ženska. Se bo Mia odrekla prestolu ali pa bo pristala v dogovorjeni zakon z enim od primernih snubcev, kijih seveda ne manjka? DOBRODELNI KONCERT MOZIRSKE ŽUPNIJSKE KARITAS Kapljica po kapljico dviguje gladino Pretekli petek so klicu dobrote prisluhnili številni glasbeniki iz naše doline in tudi širše ter nastopili na prvem dobrodelnem koncertu mozirske župnijske Karitas pod naslovom Z roko v roki - iz srca v srce. Nabito polna dvorana kulturnega doma v Mozirju je pričala, da tudi obiskovalci znajo prisluhniti ljudem v stiski. slišati narodne in tudi zabavne napeve. Številni nastopajoči so dokazali, da za njih ni ovir. Čeprav jih je narava prikrajšala za vid, so prepričljivo nastopili ob bok svojih videčih kolegov glasbenikov in prepričali poslušalce, da je za širjenje dobrote pomembno le gledanje s srcem in ne z očmi. Obiskovalcem je pozdravne besede namenil * / h v J* I Na odru so se poteg napovedovalskega para Janje Irman - Kolar in Sebastjana Kamenika zvrstili številni glasbeniki (foto: Marija Šukalo) V poltretji uri trajajočem programu so se na odru poleg napovedovalskega para Janje Irman- Kolar in Sebastjana Kamenika zvrstili številni ljudje različnih talentov, iz srca sp zaigrali in zapeli tako duhovne kot tudi posvetne pesmi. Z odra je bilo tudi predsednik slovenskega Karitasa, mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger. V svojem govoru je izrazil prepričanje, da imajo vsi, ki želijo pomagati sočloveku v stiski, odprte tako roke kot tudi srce in znajo dajati in prisluhniti, saj je pogos- Ü h \ o, ra; it" 3 >co Obiskovalce je pozdravil tudi predsednik slovenskega Karitasa, mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger to potrebna le prijazna beseda, da osamljenemu polepšaš dan ali potolažiš bolnika. Izkupiček od prodanih vstopnicje bila le kapljica v morje, a kapljica po kapljico dviguje gladino, sta prepričana moderatorja večera, ki sta ob zaključku koncerta ugotavljala znesek zbranih sredstev. Denarju, zbranim z izkupičkom od prodanih vstopnic, so dodali še finančna sredstva od prodajne razstave likovnih del v mozirski galeriji, kije bila odprta teden dni prej, in prispevke donatorjev. Tako bo lahko mozirska župnijska Karitas lahko razdelila več kot milijon dvesto tisoč tolarjev, te pa bodo namenili družinam z majhnimi otroki, ki živijo v pomanjkanju. Marija Sukalo posameznimi koroškimi narodnimi pesmimi poslušalci niso niti zaploskali. »Uspeh, ki smo ga dosegli v Pragi, je odraz trdega dela vseh pevcev, obenem pa seveda dokaz, da slovenska ljudska pesem ni tako neznana. Prav tako pa je dodatno potrdilo, da sem kot pevovodja na dobri poti, po kateri že stopam dve desetletji, ko učim zborovsko petje,« je omenil Venišnik in zagotovil, da jih lovorike ne bodo uspavale, temveč bodo še naprej trdo delali in sprejemali nove izzive ali povabila na nastope. Marija Šukalo Svojo ljubezen do lepe pesmi so delili s številnimi poslušalci na koncertih po Sloveniji in tujini. Popestrili so tudi različne prireditve v naši dolini. Razveseljevali so na Nizozemskem, Nemčiji, Avstriji, obiskali so Rusijo, peli zdomcem v Avstraliji. Trikrat zapovrstjo so se z medobmočne revije oktetov uvrstili na državno tekmovanje. Na letošnjem tekmovanju v Brežicah so bili v konkurenci sedmih oktetov po mnenju strokovnega ocenjevalca Marka Votovca najbolj prepričljivi glede izbora in izvedbe programa. Krona njihovega delovanja pa je vsekakor nastop na 18. mednarodnem tekmovanju oktetov Praga Cantai kije bil v začetku novembra. Njihov Suveren nastop in izbor programa je prepričal mednarodno strokovno žirijo v Pragi, da je oktetu TEŠ podelila zlato plaketo (foto: Marija Šukalo) USPEHI OKTETA TEŠ V TUJINI Proglašeni za Viteze zlate Prage V oktet TEŠ se združujejo fantje in možje iz Šaleške doline, ljubitelji petja, ki že vrsto let delajo v šoštanjski termoelektrarni. Lani so praznovali deseto obletnico druženja in prepevanja. Njihov program obsega več kotsto različnih pesmi od narodnih in umetnih ter modemih domačih in tujih skladateljev pa vse do črnskih duhovnih. Že od same ustanovitve okteta dirigentsko palico vihti Zgomjesavinjčan Mitja Venišnik. Jubilej so obeležili s koncertom v Šoštanju. suveren nastop in izbor programa v kategoriji ljudska pesem je prepričal mednarodno strokovno žirijo, dajimje podelila zlato plaketo. Prejeli so tudi posebno nagrado za najbolj prepričljiv in homogen nastop in bili proglašeni za Viteze zlate Prage. Po besedah Mitje Venišnika se tolikšnega uspeha ob prvem tovrstnem nastopu niso niti nadejali. Na odru so imeli veliko tremo, saj med ERA IZŽREBALA NAGRAJENCA AKCIJE ZRNO NA ZRNO Jožetu Zajcu hišica v Termah Olimia v Podčetrtku V soboto je trgovska družba Era na Titovem trgu v Velenju pripravila zaključno prireditev v sklopu akcije Zrno na zrno. Iz velikega zaboja, težkega več kot tisoč kilogramov, v katerem so bile kartice z nalepljenimi 144 »zlatimi« zrni, so izžrebali več deset lepih nagrad, glavna nagrada, montažna lesena hiša v termah Olimia, pa je pripadla Jožetu Zajcu s Trojan. V nagradni igri so sodelovali imetniki Erine kartice - teh je sedaj že preko 120 tisoč, tako Sloveniji kotna Hrvaškem. Množici obiskovalcev je spregovoril predsednik Erine uprave Gvido Omladič in izpostavil uspešno Množici obiskovalcev je spregovoril predsednik Erine uprave Gvido Omladič (foto; Jože Miklavc) Obiskovalce zaključne prireditve je zabaval tudi popularni ansambel Atomik Harmonik (foto: Jože Miklavc) strategijo podjetja v Sloveniji in tujini ter se zahvalil številnim kupcem, ki ostajajo Erini kupci in partnerji, za to pa so deležni različnih ugodnosti in možnosti konkurenčnih nakupov. Era je za številne obiskovalce pripravila pester zabavni program in pogostitev, na koncu pa še »maksi torto«. Akcija Zrno na zrno se nadaljuje v prihodnje leto, kar pomeni, da zbiranje simboličnih zlatih zrn prinaša možnost sodelovanja v nagradni igri, ki bo konec prihodnjega leta ponovno osrečila nekaj zvestih Erinih kupcev. Jože Miklavc SMUČARSKI SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Obnova zaletišča v roku Medtem ko skakalci opravljajo tako imenovane suhe treninge in se pripravljajo na sneg, je uprava kluba krepko zavihala rokave. Zaradi varnosti skakalcev in novega načina skakanja so se lotili prepotrebne obnove zaletišča na manjši napravi. Čeprav je projekt dokaj zahteven, tako konstrukcijsko kotfinančno, so dela v zaključni fazi in smučina bo prav gotovo že pripravljena za prvi sneg. Uprava SSK Ljubno BTC se še enkrat najlepše zahvaljuje vsem svojim donatorjem in sponzorjem za zaupanje, za finančno in drugo pomoč. Franjo Pukart '• I Zaradi varnosti skakalcev so na Ljubnem obnovili zaletišče na manjši skakalnici (foto: Janez Orešnik) I Draga mami! Za tvoj 80. rojstni dan ti iz srca želimo veliko zdravja in vse, kar si ti želiš! Roki, mami in papi Moč dobrote daje novo upanje Jesen je čas, ko se človek že ozira po obzorjih prihodnosti. Je pa to tudi čas spominov in zahval. Zdi se, da se jeseni človek bolj umika vase, v svojo zasebnost. Morda ravno zato bolj prisluhne drugim in je bolj odprt za darovanje, zato je jesen tudi čas dobrote. Vsako leto se v jeseni zgodijo številni dobrodelni koncerti, nekaterim od njih smo imeli priložnost prisluhniti tudi Zgomjesavinjčani. Gotovo se ob tem sprašujete, ali je bolje pomagati preko humanitarnih organizacij ali neposredno. POLONA ŠPORIN, socialna delavka Dobrodošla je tako posredna kot neposredna pomoč sočloveku v stiski. Pri tem moramo biti zelo previdni, da prepoznamo resnične potrebe posameznika. Mnogi ljudje v stiski iščejo samega sebe in hrepenijo po iskrenem spoštovanju. V takem primeru bi bilo narobe, če bi jim ponudili karkoli drugega kot to, kar potrebujejo. Ravno tako jih ne moremo tolažiti z mislijo na boljše čase, kadar potrebujejo prevoz do zdravnika, trgovine ali kruh. Glede neposredne pomoči želim opozoriti, da tudi kadar je pomoč neposredna, ni nujno, daje smiselno porabljena. Številni posamezniki prihajajo v stiske ravno zato, ker ne znajo smiselno ravnati s sredstvi, kijih imajo na razpolago oziroma se niso sposobni omejiti na lastne vire. V takih primerih je ravno neposred- na pomoč tisto, čemur strokovni delavci rečemo »vreča brez dna« -veliko lahko dajemo, pa nič ne rešimo. V humanitarnih ustanovah zaradi varovanja osebnih podatkov ne moremo medijsko izpostavljati ljudi, ki poiščejo pomoč, zaradi česar smo za darovalce lahko manj atraktivni. Se pa trudimo, daje materialna pomoč premišljeno dodeljena, da prejemnike rešuje v stiski, da jih vzgaja za premišljeno ravnanje z lastnimi viri. Običajno posamezniki potrebujejo tudi osebno vodenje in spremljanje v času stiske. V večini primerov gre sprva za materialno stisko, v osebnem razgovoru pa čestokrat odkrijemo tudi druge težave. Osebno izhajam iz prepričanja, da je potrebno dati ljudem možnost. Možnost, da spremenijo sebe, svoje nesrečne odnose z najbližjimi, da uredijo svoje življenje. Za kar pa potrebujejo mnogo vzpodbude, opogumljanja, spremljanje in mnogo našega sočutja. Potrebujejo strokovno ali enostavno človeško podporo, da pridobijo nazaj izgubljeni občutek lastne vrednosti, občutek, da se splača vztrajati, da je rešitev v reševanju problema in ne v obupu in čakanju. Menim tudi, daje dobra humanitarna pomoč razvojna - da posameznika čimprej usposobi za samostojno življenje. Stiske ljudi so različne, vse pa potrebujejo naše spoštovanje in pozornost. Vseh stisk ne bomo nikoli rešili. Lahko pa z zaupanjem darovalcev v delo humanitarnih organizacij rešujemo številne stiske posameznikov in družin s pomočjo strokovnega vodenja in spremstva ter jim tako pomagamo napraviti korak k samostojnejšemu in človeka bolj vrednemu življenju. Človeške stiske ne poznajo nedelj in praznikov. Ozdravlja jih moč dobrote, ki stiskanim daje novo upanje in jih vzgaja, nas pa plemeniti in naredi boljše. Človeške stiske ne poznajo nedelj in praznikov. Ozdravlja jih moč dobrote, ki stiskanim daje novo upanje in jih vzgaja, nas pa plemeniti in naredi boljše. PRECIZNO OKO IN FANTAZIJE JANEZA ROPA IZ BOČNE Šofer z razpelom v rokah Prav neverjetno: začel je kot soboslikar, se potem petnajst let pehal s polnim tovornjakom lesa po nepredvidljivih gozdnih cestah, pri katerih so po nevarnosti izstopale meninske in v Podvolovljeku, ter kot šofer avtobusa na relaciji Mozirje-Ljubljana dočakal upokojitev. Janez Rop je upokojenec samo na papirju, saj je njegov delavnik natrpan z vsakodnevnimi opravili pri gasilcih, polno ga zaposlujejo čebele in še najbolj od vsega obnavljanje starih nabožnih kipcev in križev. avtobusni šoferji zviška gledali na nas tovornjakarje, čeprav bi jih rad videl, kako bi opletali po zaledeneli cesti z vrha Menine planine.« Čas pa gre nezadržno naprej. Za Janeza Ropa velja, da se z vsako življenjsko priložnostjo spopada odgovorno in z vsem srcem. Sledn- V Bočni je obnovil že skoraj vsa razpela, tudi tista, ki jih je zob časa hudo zdelal. Nekaj pravoverne vraževernosti je v človeku, ki je kot profesionalec prevozil preko dva milijona kilometrov. O svojem delu pravi: »Dober šofer potrebuje precej sreče, vendar tudi brez znanja ne gre. Vsega skupaj sem doživel tri karambole, vendar brez lastne krivde. Sem ne štejejo malenkosti, kot so zdrsi v jarek in podobno, ki sem jih doživljal pri prevozu lesa. Veste, ni mačji kašelj sredi zime pripeljati s planine najmanj 20 kubikov lesa. Ko sem presedlal na avtobus, se mije zdelo, do se preko Črnivco vozim po avtocesti. Spomnim se, kako so nekateri Janeza Ropa iz Bočne najbolj zaposluje obnavljanje starih nabožnih kipcev in križev (foto: EMS) je še posebej prav pride pri čebelah, kar enaindvajset družin ima na skrbi, kar je v trenutnih razmerah vse prej kot majhna številka. Nič večji in nič manjši problemi ga ne tarejo kot ostale čebelarje, vendar vztraja in bo vztrajal tudi poslej. Vraževernost zna biti žlahtna stvar, s črvivim in dotrajanim razpelom se dopolnjujeta in eden drugemu vračata pomembnost, če ne kar osebnostno dostojanslvo. Še marsikaj iz življenja Janeza Ropa bi se bilo vredno dotakniti, vendar naj ostane pri tem, daje še vedno poln načrtov in neuničljivega optimizma. Savinjčan Ljubezen, ki jo razdajamo, je edina ljubezen, ki nam preostane. Elbert Hubbard V.__________________________J Prehrana pastirjev nekoč - cirunga MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Planinski pašniki imajo za razvoj živinoreje velik pomen. V poletnih mesecih razbremenijo kmetijo dela in tudi krme za zimo ostane več. V Zgornji Savinjski dolini je planinsko pašništvo še vedno živo. Seveda pa se je življenje pastirjev spremenilo. Tudi za prehrano sedaj skrbijo pastirji sami. Včasih pa je to bila skrb lastnikov živine. Za vsakpašniksoseotem pogovorili člani pašne skupnosti. Na primer; za pašnik Globače na Menini planinije bilo določeno za dve glavi odrasle živine, da mora gospodar poslati pastirju hrano za en dan. Vendar če je imel gospodar pet glav živine, je moral poskrbeti za tri dni hrane (cirunge). Kmet, ki je dal na planino kravo molznico (stanarska krava), pa je imel še za eno glavo zastonj, enako je veljalo za stanar-skega bika. Cirunga za en danje vsebovala en hlebec kruha, približno za dvakrat moke za žgance (po možnosti ajdove), svinjsko mast za zabelo. Če je prišla cirunga na nedeljo, je bilo treba primakniti tudi kos suhega mesa. Nekateri so dodali tudi žgan- je in tobak. Po drugi svetovni vojni so nekateri dodali tudi jajca in belo moko. Od stanarske krave je imel pastir mleko, ki ga je kisal. Iz smetane si je delai maslo in kuhano maslo. Zzmetkije krmil prašiče. Pri kuhanju masla mu je ostala troska, ki jo je uporabil za mazanje kruha ali je z njo zabelil obrnenik. Kuhano maslo pa je največkrat hranil za svojo družino v dolini. Največkrat je kuhal žgance, obrnenik in masovnik. V svoji pastirski malhi je po planini prenašal kruh, trosko ali puter ter steklenico vode. Danes vam predstavljam še nekaj receptov za zanimive in okusnejedi iz Luč in Lepe Njive. Recept za obrnenik, kot so ga kuhale gospodinje v okolici Gornjega Grada, sem vam že napisala. V Lučah pa so ga kuhali malo drugače. LUČKI OBRNENIK Potrebujemo: 20 dag ajdove moke, 15 dag pšenične moke (tip 500 ali 850), 20 dag surovega masla, 2 dl sladke smetane, 5 dl mleka. Maslo suho pražimo, da se osuši. Posebej zavremo smetano s surovim maslom, tudi mleko zavre- mo. Povojeni moki najprej med mešanjem prilijemo vrelo in osoljeno smetano in vroče mleko po potrebi. Zmes mora biti gosta in gladka. Koje dobro premešana, zvrnemo obrnenik v skledo in ga postrežemo z belo kavo. Postrežemo ga lahko tudi ohlajenega. Včasih so ga gozdnim delavcem zavijali v hrenove liste, daje ostal dalj časa svež. SKIPNEKI Potrebujemo: 20 dag ajdove moke, 40 dag pšenične moke, 2 dag kvasa, I jajce, cca 3 dl mleka, sol. Iz sestavin pripravimo mehkejše kvašeno testo in pustimo vzhajati. Vzhajano testo na deski na rahlo oblikujemo v svaljke in jih pustimo še malo vzhajati.Vzhajane vlagamo v vrelo slano vodo. Imeti morajo dovolj prostora, ker se nabreknejo. Med kuhanjem jih obrnemo. Kuhamo cca 10 minut. Kuhane na deski narežemo. Zložimo jih v skledo. Po želji jih lahko potrosimo z naribanimi orehi in malo posladkamo. Postrežemo s kompotom. Nesladkane pa tudi s krompirjevo juho. AJDOVI BRATCI Pripravimo kvašeno testo iz ajdove in pšenične moke. Ajdovo moko poparimo z enako količino vrele vode kot je moke. Ko se ohladi, dodamo pšenično moko, kvas in toplo vodo ali mleko ter solimo. Medtem ko vzhaja, naribamo jabolka. Vzhajano testo tanko razvaljamo, potresemo zjabolki, sladkamo in odišavimo s cimetom. Zvijemo tanke štruklje, kijih razrežemo, povaljamo v olju in pokonci postavimo v pekač, eden zraven drugega, vendar ne preveč skupaj, ker še vzhajajo. Štrukeljce prelijemo s sladko smetano in spečemo. Ponudimo tople ali hladne. ZABELJENA JABOLKA Za to jed vzamemo jabolka, ki se ne razkuhajo. Očiščena razrežemo na četrtine. Jabolk ne lupimo. Kuhamo jih v malo vode, cca 10 minut. Nato jih odcedimo, zvrnemo v skledo in zabelimo z bolj suhimi ocvirki. To je zelo zanimiva jed. Jemo lahko samo ali s krompirjem v kosih ali oplateh. Krajani Rečice ob Savinji so pred leti močno pritiskali na državo, da bi jim podelila v upravljanje lastno občino. To se sicer ni zgodilo, se jih je pa država preko Elektro podjetja usmilila in poskrbela za nekaj novih električnih kablov. Od takrat sta minila vsaj dva meseca, izkopanina pred stanovanjskim blokom nasproti trgovine se je v času nekoliko obrasla, vendar problem ostaja še naprej dobesedno odprt. Očividci trdijo, daje luknja globoka najmanj pol metra in dolga tri metre, nezavarovana in kot taka "krasna" vaba za okoliške otročaje. Ker se nedokončano delo nahaja na družbeni lastnini, sklepamo, da ni nikogar, ki bi bil pripravljen za narodov blagor vzeti lopato v roke in postoriti, kar bi dejansko morali delavci elektro podjetja. Takšne navade lahko postanejo stalnica in iz nje železna srajca. Savinjčan MLADOPOROČENCA KSENIJA IN ALEŠ TEVŽ taWmma in izve v novo z Prejšnjo soboto sta se poročila Prihovčanka Ksenija Komar in Potočan Aleš Tevž. Aleš je Ksenijo popeljal pred oltar v rečiško cerkev, pred matičarja v nazorsko poročno dvorano, pred goriške gasilce pa so ju pa njuno prese- nečenje popeljali svati tp Ksenija pred leti verjetno ni niti slutila, da ji bo dobljena služba prinesla novo poznanstvo z Alešem, ki ji je spremenilo in osmislile drugačno življenje. Živahen mojster za delo in besedo je novo mično sodelavko vsak dan raje videvat Nekega dne, bilje lep dan, sije rekel, daje škoda zamuditi iep dan za lepo priložnost. Izkoristil je krasen dan in lepo priložnost in jo povabi! na zmenek. Ni dolgo minilo, da bi ne imela razlog za oklevanje, jo je povabil domov. Postala sta n&razdružljiva, Ksenija domačim v pomoč, domači njuni zvezi v oporo, njun sinček Jaka pa vsem v veliko veselje. Navezanost sta pred kratki sklenila potrditi tudi uradno. Na Ksenjino kasnejše presenečenje se Aleš velike skrivnosti ni zadrževal skrivati pred domačimi. Njenega očeta Mira je prosil za roko, sestri Aniti povedal, da se želi poročiti z njihovo Neco, mama Mara je komaj zadrževala nasmeh veselja. Tako je šla novica okoli, le življenjska sopotnica seje čudila njegovim skrivnim pogovorom, ne da bi vedela, da je bodoča nevesta. Tudi Aleševi: oče Zdravko, mama Štefka in sestra Brigita z možem Simonom so bili vsi veseli njune odločitve. Prav oče Zdravko je skrbel, daje poroka potekala v veselem vzdušju, in da presenečenja niso bila predčasno razkrita. Goriški gasilci so namreč poročni sprevod ustavili pri šoli na Rečici. Vedno pripravljeni za akcijo so pod poveljem Tomaža Blatnika zalili cvetlične aranžmaje na avtomobilih, govor pa jima je prebral podpoveljnik Riga Jernej. Tako je Aleš naletel na prvo večjo težavo, odkar se je pridružil gasilcem. Pogoltniti je moral cmokvgrlu, ko je poslušal govor slovesa od samskega stanu. A že pogled na nevesto mu je zbistril misli in poročno slavje se je začelo visoko v eni šmihelskih domačij. Zbrana družba seje vjutranjih urah naslednjega dne zaradi odlične zabave toliko težje razšla. Srečno Ksenija in Aleš! j ) Dvojčicama i Ani iti Tjaši { PEČOVNIK " iz Vranskega za 1. rojstni dan iskrene čestitke! Babi m dedi svilafeMlc v L-.i veselje do knjig. Na prvih pravljičnih urah se je vsakič zbralo kar okoli dvajset mladih radovednežev, ki so po končani pravljici z veseljem pokazali še odlično znanje pri ugibanju ugank, še rajši pa so se posvetili risanju pravljičnih osebic ali dogodka, ki se jim je v pravljici najbolj priljubil. TG V novembru so se v pravljičnem kotičku Osrednje knjižnice Mozirje znova pričeli zbirati številni malčki v starostnem razponu le od leta starosti pa do najmlajših šolarjev. Vse je pritegnila želja, da znova prisluhnejo pravljicam, kijih posebej zanje izberejo knjižničarji mozirske knjižnice, pri tem pa jih vodi namen otrokom približati domišljijski svet in 5jdaja vstopnic: j Vrbovec Nazarje, Tragal Nazarje, Občina Nazarje, Občina Gornji Grad, TIC Mozirje, TIC Solčava in TIC Ljubno PRIPRAVA DARIL Ko pripravljamo darila, poskušajmo najprej prisluhniti sebi. Vedno si postavimo vprašanje: Kaj bi radi nekomu sporočili? Vedno moramo biti pozorni, kaj je drugemu všeč, kaj ga spravi v dobro voljo. Prijatelje moramo dobro poznati. Pri iskanju idej za darila ne pozabimo na intuitivne prebliske in se pustimo presenetiti. Vprašajmo se, ali znamo začutiti tisto lepo, toplo energijo pozornosti, če dobimo lastnoročno napisano sporočilo, lepe želje, čestitke. To potem velja tudi za tistega, ki mu je darilo namenjeno. Zato tudi sami napišimo pismo lastnoročno. Dodajmo lepo misel, ki se nam je utrnila. IjubUa r>, 3330 MOZIRJE 03 583 11 22, 03 839 01 23 gsm: 031 619 034, 041 019 634 e-mail: korosec.rebercnik@siol.net www. tori/cmkorosec. com RES ČUDOVITO DARILO ZA VAS IN VAŠE PRUATEUE Na turistični kmetiji Korošec so vam za sprostitev na voljo apartma, finska in turška ' sauna, jakuzzi ter ležeči in stoječi solariji. v .g. ^Vrtnarstvo in cvetličarstvo ÓKODNSEKÌ Hribernikov» 10, 3330 Mozirje, Tel: 03/839-46-60 fato: 03/339-46^1 PA VSAKEGA SE KCA NAJDE! tteiideie. kako lektfgarobdariti. so vam v.oli5TtiTdirdarilni,boni Z neustavljivo naglico se bliža zadnji mesec v letu. Poln pričakovanj in obdarovanj. Otroke bodo obiskali Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Voščili si bomo vse dobro in si pozornost izkazovali z majhnimi pozornostmi. Naj bodo naša darila pristno obdarovanje iz srca, naše sprejemanje daril hvaležnost in veselje. Vedeti moramo, da obdarujemo zaradi sebe, saj se, ko prejmemo delček energije začudenja in presenečenja, tudi mi bolje počutimo. Ni lepšega kot topel stisk rok, globok pogled v oči, prijazen nasmeh, občutek radosti. VREDNOST DARIL Težko je določiti vrednost podarjene umetniške stvaritve; naj si bo pesmi, glasbe, slike, kipa, ki nas navdihuje dneve in dneve. Prav tako ni mogoče določiti vrednosti izdelku, ki je bil izdelan z mislijo na prijatelja, s pristnim občutenjem radosti življenja, lepote, narave. Zatorej bodimo ustvarjalni. Ustvarimo našo lastno "umetnino"; napišimo želje, čestitke, voščimo srečo, primimo svinčnik in barvice in začnimo. Opazujmo otroke pri risanju in jih posnemajmo. Vsekakor mora imeti vsako darilo osebni pečat tistega, ki ga daje, in biti mora umerjeno "na kožo" tistega, ki mu je namenjeno. Odločilnejše pri obdarovanju je, kako daješ darilo, kakor pa to, kaj in koliko daš. o Scott, Schwinn, Marin, Elan, Family Bike, sobna kolesa BodySculpture in vsa dodatna kolesarska oprema, nudijo tudi darilne bone, servis koles ter nakup staro za novo.. Obiščite jih od ponedeljka do petka od Novak 9. do 12. in od 15. do 19 ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure KOLESARSKI www.kc-novak.com e-moii: novak.luka@siol.net CENTER ŠLANDROV TRG 24 Ž A L E C TEL: 03 5 716 815 SCOTT.MARIN.SCHWINN ZAHVALA ZA DARILO Materialna dobrina, ki jo daješ, je predvsem simbol, ki vaju z obdarovancem še tesneje povezuje. Če smo obdarovani, sprejmimo dar z veseljem. Olika veleva, da ga pogledamo vpričo darovalca. Prisrčno se zahvalimo in pokažimo, da nam odnos darovalca in njegova pozornost veliko pomeni. Ni pa vljudno, če se darila branimo, ali celo damo vedeti, da to stvar že imamo. Kot obdarovanec se najlepše zahvalimo za pozornost tako, da darilu namenimo čas in se potopimo v sporočilnost darila. Pri obdarovanju gre za spoštovanje človeških odnosov. Tib ■ -GSM: MH/HMIM07 d je čas prazni Vrtnarskem cenim ter naših čvmie&lrnak \ istenju in Gornjem gradu, se bomo za vas »trudili in vam vrhunsko aranžirali darila, ponudili prelep dekorativni material in božične zvezde lastne pridelave. Priporočamo se za vaš obisk! CAFFE-TROPIC PRAŽARS1A ŽALEC i M VSAKA KAVA mome KAVA! Andreja Golob s.p. Luče 31,3334 Luče \ndreja Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 58 44 590 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 46 NOVO: TRAMO RAVNAJE LAS_ V MESECU DECEMBRU VAM S PREDLOŽITVIJO TEGA KUPOMA PRIZNAMO 3% PREDNOVOLETNI POPUST NA VSE FRIZERSKE STORITVE. Tema meseca KROŽENJE DARIL Ali se vam je že zgodilo, da so vas povprašali o vazi, ki ste jo pred leti dobili v dar? Darila, ki so nam všeč, uporabljajmo z vsemi čutili: opazujmo, poslušajmo, vonjajmo, se dotikajmo, okušajmo. Ko smo se napolnili z energijo darila ali nam je pre-jeto darilo še vedno t fm ■■ j zelo, zelo pri srcu, ga : » f podarimo J naprej. Daj-j mo ga osebi, ki nam je tudi zelo, zelo pri srcu. Smisel obdarovanja je v kroženju in čistemu namenu. Tako ostaja darilo vedno živo in prinaša sporočila od enega k drugemu. Da pa bi to lahko resnično iz srca storili, si želimo daril, ki nimajo vidnih oznak darovalca. Ime darovalca se lahko pokaže le na dodatku k darilu, ki se ga da odstraniti. Najenostavnejše to naredimo z vizitko in lastnoročnim pripisom. Če se nam darilo nekoč vrne nazaj, je to znak, da je opravljalo dobro delo. KDAJ OBDAROVATI V prednovoletnem času se zmeraj znova zavemo pomembnosti dajanja in sprejemanja, ne samo daril, ampak tudi naklonjenosti, prijaznosti, topline naših dragih. Iskreno izrečene želje, prisrčni stiski rok, nežni poljubi povedo veliko, a lepo aranžirano darilo daje dodatno zadovoljstvo obdarovancu, saj ceni naš trud pri izbiri in zavijanju darila prav zanj. Veselje in zadovoljstvo ob prejemu darila pa napolni s toplino tudi darovalca, saj ni lepšega, kot videti svoje bližnje srečne zaradi naših daril. Ob tem pa prepogosto pozabljamo, da čas za darila ni omejen samo na božično-no-voletni čas. Zato, če ne veste, kdaj je primerno podariti darilo, vedite, da so drobne, nepričakovane pozornosti pogosto vzrok večje radosti kot pričakovana darila ob praznikih. Vedno je "dovoljeno" obdarovati svoje drage, obstaja pa kar nekaj dogodkov v življenju ljudi, ki se jih je primerno spomniti z izvirnim darilom in aranžmajem. Novo leto in božični prazniki so splošen, najbolj množično Razvedrilo Poslovna in promocijska darila . Ji .V.1 tel.: 01 566 25 91, faks: 01 566 25 95 http://www.razvedrilo.si Ul Že šesto leto se ukvarjamo s promocijo in prodajo poslovnih daril. Sami smo založniki stenskih in namiznih koledarjev z različnimi motivi, rokovnikov, planerjev, organizerjev, namiznih podlag in voščilnic. Naša prednost je v tem, da lahko te artikle izdelamo po idejah in željah kupcev. Ponujamo tudi pestro izbiro drugih zanimivih artiklov različnih cenovnih razredov in prilagojenih različnim okusom. S tem bi radi vsaki naši stranki pomagali pri pravi izbiri darila za njegove poslovne partnerje, saj verjamemo, da je to primeren način, da pokažemo spoštovanje do naših poslovnih partnerjev, hkrati pa gradimo svojo uspešno podobo v poslovnem svetu. Podariti darilo ob uspešnem zaključku poslovnega leta je lepa gesta, ki odpira vrata novim poslovnim priložnostim in izzivom! POKLIČITE IN SO PRISKRBITE SVOJ BREZPLAČNI IZVOD KATALOGA POSLOVNIH DARIL 2005! Razvedrilo Naročnik: RAZVEDRILO d.o.o., založniško podjetje, Vodovodna cesta 100,1OOO Ljubljana priznan povod za obdarovanje. Osebni prazniki, kijih lahko zaznamujemo z darili predvsem znotraj družine so: rojstni dnevi, poroke in obletnice porok, obiski pri novorojenčkih, dobro spričevalo, matura, diploma ... Drugi razlogi za darilna presenečenja so lahko tudi: prihodi v goste, obisk pri bolniku, napredovanje v službi... Največkrat se znajdemo v zadregi pri izbiri daril. Prevečkrat pozabljamo, da sta namen in sama pozornost več vredna od še tako bogatega darila. Darila ob obiskih pri sorodnikih, prijateljih, bolniku naj bodo skromna in prisrčna, da jim ne bodo zbujala občutka, da so zanje nekaj dolžni. Kdor ima čut in spretnost, zna presenetiti z darilom, ki ga je sam izdelal in pripravil. Vsekakor pa razveseljujmo z majhnimi darili. Le na primer ob poroki ali za doto jih pripravimo praktično, vendar s tako prisrčnostjo, da bodo imela čar osrečujočega darila, ne bahave vzvišenosti. Vsekakor pa nam je pri odločitvi za darilo v veliko pomoč, če poznamo ob-darovanca, njegove interese, navade, osebnost... Včasih je dovolj, da prinesemo šopek rož, steklenico dobrega vina, štiriperesno deteljico za srečo... Otroci pa so vsekakor najbolj veseli igrač, vendar moramo biti pozorni na njihovo starost. Čeprav je danes v trgovinah velika izbira igrač, pogosto dobimo občutek, da tistih, ki bi jih otrokom radi podarili, ni. Radi bi jim pokloni igračo, ki bi bila varna, a tudi lepa na pogled in bi tako krepila njihov občutek za lepoto, vzpodbujala domišljijo in jih ne nazadnje vzgajala. Najboljše so igrače iz naravnih materialov, kot so les, bombaž, volna. Zaradi mehkobe in topline jih otroci obožujejo. Lešje namreč naraven material, ki daje otroku občutek stika z naravo. Ker je igra način otrokovega spoznavanja sveta, mora igrača otroka spodbuditi k razvijanju določenih sposobnosti: gibanju, ustvarjanju, domišljiji. KAKO ARANŽIRATI DARILA Ne glede na velikost in cenovni razred darila, je le-to obdarovan-cu v dvojno veselje, če je lično zavito in pakirano. Lepo zavito darilo zbuja pri nas občutke pričakovanja, skrivnostnosti, prijetne napetosti, ki se stopnjuje od trenutka, ko darilo vidimo, prek razvezovanja okrasnih pentelj do čarobnega trenutka, ko darilo pokuka iz okrasnega papirja in ga končno ugledajo naše oči. Zato vsako darilo zavijemo v enega od obstoječih papirjev: barvni, črtast, karirast, svilen ali krep. Lahko uporabite tudi celofan, časopisni ali revijalni papir, če je dovolj kvaliteten in po možnosti barvno pisan. Zavito darilo okrasimo s pentljami, trakovi ali vrvicami. Pri tem si pomagajmo s svojim občutkom za estetiko, saj je možnih ogromno raznobarvnih kombinacij papirja in trakov, kijih omejuje samo naša domišljija. Za piko na i lahko svoje aranziranje /r cvetja Šaril Tel.: 839-46-75 PO IDEJO ZA DARILA PRIDITE V TULIPAN! Aranžiramo majhna in velika darila. Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 12.00 od 14.0 Delovni čas: 8"°- 19"". sobola: 8“- 12“ ;Darilo: ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za ROJSTNI DAN, RAZNE OBLETNICE, BIRMO, PRVO OBHAJILO, MATURO... Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! darilo okrasimo še s cvetjem, ki ga pričvrstimo na darilni paket. Pri tem lahko uporabimo tako naravno kot umetno cvetje, čeprav je naravno na splošno lepše, še posebej posušeno cvetje in trave, ki jih z malo domišljije oblikujemo v čudovite kreacije. Če k temu dodamo kakšen smrekov, borov ali macesnov storž, koruzna zrna in kakšen krhelj posušenega sadja, bo naše darilo preseglo pričakovanja še tako zahtevnega posameznika. Zatorej, če želite prijetno presenetiti svoje bližnje z izvirno okrašenim darilom in vam za veselje obdarovanca ni žal porabiti malo več časa, lahko z naštetimi sestavinami in kančkom domišljije svojim bližnjim pripravite še nekoliko lepše praznovanje kot sicer. In ob navdušenju obdarovancev bo tudi vam topleje pri srcu DARILA V POSLOVNEM SVETU Obdarovanje je neločljiv del človeške kulture tudi v poslovnem svetu. Poslovna darila so del tržnega komuniciranja, s katerim pokažemo svojim poslovnim partnerjem, da jih imamo vedno v mislih, ne samo takrat, ko jih potrebujemo. In vsekakor odražajo naš odnos do poslovnega partnerja, kateremu je darilo namenjeno, zato moramo pri izbiri le-tega točno vedeti, kaj želimo z darilom doseči. Poslovna darila prispevajo k večji uspešnosti podjetja, utrjujejo blagovno znamko in povečujejo prodajo, zato je potrebno posvetiti posebno pozornost strategiji obdarovanja, ki mora zajemati od izbire darila, njegove embalaže, načina obdarovanja do primernega trenutka obdarovanja. O Pri izbiri daril se moramo zavedati, da s cenenimi, nekvalitetnimi in kičastimi darili po navadi ne dosežemo zaželenega učinka, saj pristanejo v omari in jih prejemniki neradi uporabljajo. Kvalitetna darila pa prejemniki radi uporabljajo in na ta način se povrnejo stroški obdarovanja, saj s tem dosežemo namen daril. Kvaliteta podarjenih izdelkov je slika našega podjetja in odraz spoštovanja partnerjev. Z darilom se tudi čestita ob napredovanju, ob zaključenem poslu in podobno. Darujemo z namenom, da vzpostavimo ali osvežimo poslovne odnose. Zato je ključnega pomena, da naše darilo obdarovanca preseneti, predvsem pa zadovolji neko njegovo željo. Vsi ljudje imajo svoje skrivne želje, ki pa jih opazimo le, če smo dovolj pozorni. Darila je pametno načrtovati in kupovati skozi vse leto in ne le v dnevih pred prazniki. Razmišljajmo o ljudeh in si ustvarimo spisek idej, saj se nam v nasprotnem primeru utegne zgoditi, da nam zadnji dan ob mrzličnem iskanju prave zamisli zmanjka časa. POSLOVNA DARILA DRUGOD PO SVETU Po vsem zahodnem svetu se največ obdarujejo v času božično-novoletnih praznikov. V deželah z močnim kitajskim kulturnim vplivom sprejemajo darila zadržano. Da ne bi delovali pohlepno, Kitajci darila ne bodo takoj sprejeli, ampak ga bodo najprej trikrat zavrnili. Ob vsaki zavrnitvi moramo suvereno, a prisrčno nadaljevati s ponujanjem. Ko obdarovanec darilo končno sprejme, mu povejmo, da smo veseli, ker ga je sprejel. Darilo vedno ponujamo z obema rokama in mora biti v darilnem ovoju. Na Japonskem je obdarovanje že pravi obred prijateljstva, spoštovanja in hvaležnosti. Darilo je vedno v darilni škatli ali čudovito zavito v Mariia Križnik s.p. OKONINA 11, Ljubno ob Savinji Tel. št.: 58-41-441 PE Mozirje, Na trgu 28, Tel. št.: 58-33-323 Dragi Miklavž! V Krim centru imcg o na zalogi veliko izbiro bun die, smučarskih hlač, kap, šalov, nogavic, rokavic... Otroške puloverje iz termoflisa in pižame iz frotirja imcuo že od l.690sit dalje. T05EPA 5PLAČA! kakovosten papir, predvsem pa podarjeno z veliko spoštovanja. Ker jim je pomembna predvsem simbolika samega obdarovanja, ne darila, so ta pogosto zelo skromna. Izmenjava daril se pričakuje že na prvem sestanku. V latinskih deželah gledajo na poslovno sodelovanje podobno kot na osebno razmerje. Torej, če hočete razviti močno in trajno poslovno razmerje, so darila dobrodošlo in pomembno sredstvo, s katerim se naredi dober prvi vtis, v nadaljevanju pa naj kažejo vašo velikodušnost. Za zaključek pa še to. Že na prvem sestanku se drobna darilca pričakuje na Japonskem, Filipinih, Tajvanu, v Indoneziji, Južni Koreji, Boliviji, Kolumbiji, Kostariki, Rusiji, Ukrajini in na Poljskem. Nikoli pa ne podarjajte daril s svojim logotipom belgijskim, francoskim, grškim, italijanskim, portugalskim ali španskim poslovnim partnerjem. CENTER STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD V družbi Atelškovih harmonikarjev Ob poslušanju narodnozabavne glasbe so oživeli spomini in marsikomu se je ob nežnih melodijah orosilo oko (foto: EMS) Po tistem, koje z diatonično harmoniko zaznamoval narodno zabavno glasbo in ustanovil lasten orkester harmonikarjev, je Darko Atelšek s svojimi fanti in dekleti pripravil zanimiv mini koncert za varovance v centru starejših v Gornjem Gradu. Atelšek je bil več kot odličen v vlogi dirigenta, njegovi »frajtonarji« pa so občinstvo tako navdušili, da so bili primorani zaigrati kar nekaj glasbenih podaljškov. Mladost in tehnična dovršenost igranja sta njihovi odliki, zato jih je užitek poslušati, kjerkoli se pojavijo, še posebej pred tako hvaležno in dovzetno publiko, kot so varovanci gornjegrajskega centra. Atelšekje vsestranski glasbenik, varovancem doma ostarelih pa se bo ponovno predstavil 6. decembra z znamenito Suško bando. Savinjčan Za zaključek pa še skupinska slika bodočih “Slakov” in “Miheličev” z vodstvom centra (foto: EMS) POTEPUH ■ Vi samo uživajte Mi vaše počitnice jemljem} resno I POTEPUHOVA ADVENTNA POTEPANJA • ZADNJA PROSTA MESTA ! Adventne skrivnosti v SALZBURGU in OBERNDORFU: 4. in 18.12. - od 6.500 9(rl Božičkovomesto CHRISTKINDL in STEYR: 4. in 18.12.-od 6.800Sit BOŽIČNI in NOVOLETNI PAKETI ter SILVESTROVANJA ___________ SLOVENSKO in HRVAŠKO PRIMORJE, SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA in PLAN INE IZJEMNA PONUDBA: NAJEM LUKSUZNIH APARTMAJEV V KRANJSKI GORI v času Božičnih in Novoletnih praznikov - 5 dnevni najem apartmaja že od 76.000 Sit JESENSKI PAKETI ob morju in v zdraviliščih: 3-dnevni paket že od 16.300 Sit LAST MINUTE: EGIPT: Hurgada in Sharm el Sheikh, Turčija, Tunis, Kanarski otoki,.. e-mail: potepuh@sioi.net, www.mb-ilolinar.5i plačilo na več obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713 2301; fax: 03/71323 08 PSC PRAPROTNIK d.*». Šaleška c. 15, 3320 Velenje Tel.: (03) 898 32 20 LETOS SEM HITREJŠI! Zato, ker so nam že zdai pripravili takšne ugodnosti, da se jim tudi sam nisem mogel upreti. Do celih 550.000 tolarjev prihranka in izjemne pogoje financiranja nakupa. # # # ' A^evcy0 # # '# Veseli december La^a 1'a§ 3331 Ha^arje fflesee Fifeji^ jedi Venise@si6l.nei dicevi dalmatinske kul^je ^ s klape * Ancora # j?\ifeisRi slew feed (fnednatocllo/ najmanj/ 6 a&eA) # # prihaja i^a Vei^iše v. ffliklavž,,. # * # # # A ^*UcU, (Aceto oec 4e čcceU, % tč t#A&’ *l/e*Ute ttadč # (Rezervacije in informacije na: tet: 03 839 25 50 gSM 041 710 525 # Za posCovneže in njihove partnerje smo pripravid 6ogat iz6or svečanih oßrohpv terza vse goste: A/-. SllVtSiBOVANJI z ansamßfom V' Črna mačka # # IN NOVOLCVNi m z ansamßCom Show Mix PLANINSKO PAŠNIŠTVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Za zahtevno delo pastirja vse manj ljudi Planinsko pašništvo je posebna oblika pašne živinoreje, za katero je značilen vsakoletni odhod živine z območij trajne naselitve človeka na območja sezonske naselitve ob zgornji gozdni meji, kjer na tamkajšnih planinah vtopli polovici leta pasejo živino. S tem se zagotovi večja količina krme in omogoči reja večjega števila živali. Začetki organiziranega pašnišlva v Zgornji Savinjski dolini segajo v prelomnico prejšnega stoletja. Tedaj seje začelo množično ustanavljanje prvih pašniških zadrug z različnimi nazivi, a istim ciljem: razvoj živinoreje in pašništva ob skupnem prizadevanju za dosego večjih pašnih pravic. Na celotnem območju Zgornje Savinjske doline so pašniške zadruge koristile okrog 20 planin za pašo govedi, konj in ovac s skupno površino 4.000 ha. Od tega je bila dobra polovica visokogorskih pašnikov namenjenih izključno paši ovac. V tem času je bilo po zaslugi prizadevnih pašnih skupnosti veliko storjenega za obnovo pašništva - ne le v planinah, pač pa tudi na zemljiščih opuščenih višinskih kmetij. Toda nekdanjega števila živine na poletni planinski paši izpred vojnih let še zdaleč ne bomo dosegli. Iz dosegljivih virov in pripovedovanja starejših zadružnikov izvemo, da seje pred vojno na vseh planinah gornjegrajskega okraja letno prepaslo okrog 1.800 glav govedi, preko 100 konj in 3.000 ovac. Pašna sezona je trajala na večini planin od začetka do sredine junija do sredine septembra, za ovce pa običajno mesec dlje. Po evidenci iz leta 1986 seje na 27 planinah s površino 3.720 ha prepaslo 1.285 govedi, 680 ovac in 65 konj. To število pa je le 60% od pašnega fonda izpred 50-ih let, če vse vrste pašne leto govedo ovce konji 1952 796 2.960 148 1986 1.285 680 65 1990 1.183 700 25 1993 1.412 569 108 1999 1.434 907 59 2000 1.302 521 50 2001 1.276 367 80 2002 1.350 659 82 2003 1.249 668 98 2004 1.330 735 72 živine preračunamo na glave velike živine s povprečno težo 500 kg (GVŽ).Treba je upoštevati, da je bil včasih glavni namen pašništva zgolj "preživetje" čim večjega števila živine na planinah, da je bilo na domačih travnikih mogoče pridelati čimveč krme za zimsko obdobje. Danes pa ta motiv ni več edini. Usmerjenost v intenzivno tržno proizvodnjo je rejcem privzgojila bistveno drugačno rejsko kulturo in zahtevnejše cilje. Mlado govedo na planinski paši mora ne le preživeti, ampak tudi priraščati. Zato si pašne skupnosti kmetov zelo prizadevajo izboljšati pašne pogoje (razdelitev pašnikov na čredinke, postavitev kanadskih vrat, ureditev napajališč in solnic, čiščenje pašnikov, kottudi obnova in dograditev objektov na planini). Usmerjenost kmetij v donosnejšo prirejo mleka, mesa in vzrejo plemenske živine je nekoliko prizadela ovčerejo. Tako so visokogorski pašniki v pašni sezoni popestreni z bolj redkimi tropi turistično privlačne drobnice. Mehaniziranost kmečkih opravil je precej izrinila tudi rejo volov in konj, ki so bili nekdaj nepogrešljiva delovna živina. Zbrani podatki o planinski paši v letu 2004 pričajo, da seje na 41-ih planinskih pašnikih, ki obsegajo 1.326,79 ha prepaslo 1.330 glav gov- eje živine (v letu 2003 1.249), 72 žrebet, kobil in konjev (v letu 2003 pa 98) ter 735 ovac (v letu 2003 pa 716 ovac), kar predstavlja 1.199,27 GVŽ. Živino je paslo 311 kmečkih gospodarstev (10 več kot v letu 2003). Povprečna obtežba je znašala 0,90 GVŽ/ha. Po območjih pa je bila obtežba sledeča: - območje Luč in Solčavskega 0,80 GVŽ/ha - območje Gornjega Grada, Nove Štifte in Ljubnega 0,99 GVŽ/ha - območje Mozirje 0,91 GVŽ/ha in - območje Šmartnega 1,62 GVŽ/ha. Najvišja je bila obremenitev na planinskem pašniku Krofičevo 1,79 GVŽ/ha, najmanj živine pa se je prepaslo na pašniku Strelovec 0,39 GVŽ/ ha in Olševa 0,40 GVŽ/ha. Živali so bile prignane na planine od 3. maja do 19. junija. Na večini planin je bil odgon živine okrog 18. septembra, na zg. Špehovi planini celo 14. oktobra. Povprečna pašna doba v Zgornji Savinjski dolini je bila v letu 1993 123,5 dni, v letu 2002 123 dni, v letu 2003 117 dni in letos 105 dni. Vse pašne skupnosti so vključene v Slovenski kmetijski okoljski program, ki so sprejele ukrepe za ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, tradicionalne kulturne krajine ter varovanja za- varovanih območij na področju planinskega pašništva. Večina planin ima pastirske koče in hleve. Na 41-ih planinah je 38 pastirskih koč in 32 hlevov. Iztabele je razvidno, da seje v zadnjih 50 letih na planinah znižalo število ovac in konj, glede na leto 1952 seje povečalo število govedi. Stanje živine na planinah se torej iz leta v leto spreminja. Še vedno pa je največ samo "govejih" planin, pojavljajo pa se še "ovčje" in "kombinirane". Na večini planin, predvsem večjih so pastirji stalno prisotni, drugje hodijo le redno opazovat živino, na Menini planini pa pasejo lastniki sami, tako, da se tedensko menjavajo. Pomanjkanja os- ebja na planinah je povezano v zvezi z nazadovanjem prebivalstva gorskih pokrajin in sploh z novim življenjem, ki prodira vanje. Pastirski poklic je veljal nekdaj za častno opravilo, saj je bila pastirju zaupana čreda celotnega območja. Za to delo je potrebna tudi velika ljubezen do živine, narave pa tudi znanja in poguma. Zato je vse težje najti ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti zahtevno in odgovorno delo pastirja. Domačinom pastirsko življenje ne diši in se ga oprimejo le v sili, ker nudi zaslužek le za par mescev. Planine vZgornji Savinjski dolini so doživele preobrazbo. Od opuščanja in zaraščanja nekaterih višje ležečih in težje dostopnih planin, do ponovne oživitve. Spremembe se dogajajo tudi v organiziranosti, osebju na planinah, številu in vrsti živine, ki se pase. S pašnimi redi je urejeno delo in organiziranost, z državnimi subvencijami pa je tu še spodbuda, da se planine ohranijo. Vendartudi brezteh kmet potrebuje planine in ni se bati, da bi le-te zamrle. Vida Ribič, kmetijska svetovalka Vir: Plaznik A., Planinsko pašništvo. V: Zgornja Savinjska dolina - Vodnik, Nazarje, EPSI, V. Ribič - Zbrani podatki KSS o planinskem pašništvu od leta 1992 dalje Urejen prehod za planince med čredinkama na pašniku Javorje SVETUJEMO Za oster pogled v temno noč Piše: Igor Pečnik Slovenci se imamo praviloma za dobre voznike, vendar pa statistika govori povsem drugače. Kazni za prometne prekrške, opredeljene v novem zakonu, ki stopa v veljavo s 1. januarjem 2005, so »nebeško« visoke, a glej ga, zlomka, če pešec v nočnih urah ne nosi kresničke, ni kazni! Balkanska šlamparija? Brez dvoma drži, da vozniki v temi bistveno slabše vidimo skozi prednjo šipo kot podnevi, da ne omenjam bleščanja nasproti vozečih vozil, zato se tokrat posvetimo tej tematiki. Ste se že kdaj zamislili nad tem, da vam vozniško dovoljenje podaljšajo kar za par desetletij, hkrati pa vas nič ne vprašajo in nič ne rečejo, kaj bo z našim vidom čez nekaj let? Oči bodo morda bolele, priznali si ne bomo in bomo lepo vozili dalje. Pešcev ob cesti sicer ne bomo opa- zili, ampak komu mar. Za nesreče bo kriva prevelika hitrost. Pa kaj še! Pešec bo brez kresničke (brez kazni), vi pa brez očal, saj imate dos- mrtno vozniško. Statistike kažejo, da ljudje zelo težko priznamo slabovidnost. In če že dobimo očala, sejih pri vožnji izo- gibamo, samo da smo lepi. Nemške raziskave so pokazale, da imajo vozniki v številnih primerih neustrezna, umazana ali popraskana očala. Vsak tretji voznik bi rabil nova. Kdor uporablja očala za blizu in daleč v enem okvirju, naj bi v avtomobilu uporabljal le ena. Za sončne dni priporočajo rahlo zasenčena očala z dioptrijo. In kako ugotovimo, da slabo vidimo? Prvi znak je gotovo utrujenost oči. Preveč napenjanja jih utruja. Znak za obisk pri okulistu. Če sovoznik vidi prej oznako kraja in omejitev hitrosti kot vi, se zamislite. Enako tudi v primeru, ko morete določiti natančne oddaljenosti ali ko vas v večernih urah pričnejo bleščati vsa nasproti vozeča vozila. Skratka - na vsaki dve ali tri leta je dobro preveriti, kaj pravi okulist. Zapomnite si: vaša varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu mora biti na prvem mestu. Pri tem pa ima dober vid seveda izjemno pomembno vlogo, zato si ne dovolite, da bi kdajkoli obžalovali pregled pri okulistu ali pozabljena očala v škatlici. Če vas bleščijo vsa nasproti vozeča vozila, je že skrajni čas za obisk pri okulistu (foto: Auto Bild) Izberite vašega občana leta 2004! Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Po nekaj izvedenih izborih zgornjesavinjske osebnosti leta smo v uredništvu Savinjskih novic prišli do ugotovitve, da bi bilo bolj smiselno, da občani vsake izmed zgornjesavinjskih občin izberejo svojega občana oziroma občanko leta. To naj bi bila oseba, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Kandidate za izbor predlagate vi. Štejejo le glasovi na glasovnicah v Savinjskih novicah, v zadnji letošnji številki, tik pred novim letom 2005, pa bomo razglasili zmagovalce. Glasove, ki morajo imeti kratko obrazložitev, bomo šteli sproti, zato bodo glasovnice za vsak krog glasovanja oštevilčene. Starejših glasovnic ne bomo upoštevali. Občan(ka) leta 2004 v občini je po mojem mnenju Moje ime in priimek: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje f* občan(ka) 2004 ? V prvem krogu glasovanja smo prejeli naslednje predloge za občana oziroma občanko leta 2004: - občina Mozirje: Peter Kolenc z Rečice ob Savinji, Jože Kramer iz Varpolj, Alojz Plaznik iz Ljubije, Ivo Suhoveršnik iz Lok pri Mozirju; - občina Nazarje: Igor Kalin iz Spodnjih Kraš, Sonja Robnik iz Nazarij; - občina Ljubno: Edi Jurjevec iz Juvanja, Vid Prusnik iz Savine, Martin Pušenjak z Ljubnega ob Savinji; - občina Solčava: Vinko Slapnik iz Podolševe; - iz občin Gornji Grad in Luče do štetja glasov v prvem krogu še nismo prejeli predlogov. Pri žrebu pravočasno prispelih glasovnic je imela največ sreče Anita Železnik iz Radegunde 49a, Mozirje, ki prejeme dve vstopnici za celodnevno kopanje v Termah Snovik. Čestitamo! Ob zaključku akcije bomo med vsemi prispelimi glasovnicami izžrebali še glavno nagrado: svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 30. novembra 2004 (takrat se zaključi drugi krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje! Plesnik d.o.o., Logarska dolina 10, 3335 Solčava BaBBBBHHHBBBEHHHBHBHMBBHBHH ■nDBHBBnnsB 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA • 7. KROG Sevnica ni bila dorasla razigranim »graščakom« Nazarčani so končno prekinili niz neuspešnih nastopov in proti Sevnici zasluženo osvojili svoj drugi komplet točk. Do tega je prej ko slej moralo priti, saj se v klubu dela dobro, vzdušje v ekipi je vse boljše in dno razpredelnice res ni pravo merilo Delameinih varovancev. Ti so tokratno zmago namenili nesrečnemu soigralcu Vasko-tu, ki je prav ta dan doživel hudo prometno nesrečo in se zdravi v celjski bolnišnici. Izredno motiviran začetek, s tesnim pokrivanjem po celem igrišču, je napovedal ofenzivo Nazarčanov na vse ali nič. Njihova premoč je bila vseskozi očitna in uigrane akcije so botrovale hitremu vodstvu, koje s »špičakom« zadel Vreš. Sledi še hujše obleganje vrat gostujočega Koste-vca in po »projektilih« najučinkovitejšega in najboljšega posameznika tekme Metulja je ta še dvakrat klonil v prvem delu. V nadaljevanju je »presing« po celem igrišču spet pripadel domačinom in v 28. minuti je bilo na semaforju že neulovljivih 7:0. V zadnji četrtini je dal domači strateg Izredno motiviran začetek tekme je napovedal ofenzivo Nazarčanov na vse ali nič (foto: Franjo Atelšek) priložnost še igralcem iz drugega plana, ki pa so v svoji preveliki vnemi naredili preveč napak in predvsem z akumuliranimi prekrški omogočili Sevničanom znižanje rezultata. V zadnjih dveh krogih jesenskega dela čaka Nazarčane težko gostovanje pri »sinovih bur-je« v Ajdovščini, zadnji krog, doma z ljubljanskim Metropolom, pa že lahko odloča o marsičem in tu ste lahko ključni faktor tudi vi, zvesti navijači. Izjava po tekmi: predsednik KMN Nazarje Do-brinko Danojevič: "Čestitam svojim fantom za dobro igro. Po težkem žrebu prvega dela sezone, ko smo se srečali z najmočnejšimi nasprotniki, smo pristali na dnu razpredelnice, čeprav nismo igrali tako slabo. Zato upam, da bomo v končnici jesenskega dela stvari postavili na svoje mesto in pokazali, kje nam je realna uvrstitev. Je pa letos izredno kvalitetno prvenstvo in zmaga Oplasta v evropski Litiji, samo še potrjuje izenačenost ekip, saj lahko vsaka premaga vsako." Franjo Pukart KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Sevnica 7:2 (3:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 250. Sodnika: Radenko Mijatovič in Svetislav Miljič. Delegat: Bogdan Šuput. Strelci: 1:0 Vreš (3), 2:0 Metulj (9), 3:0 Metulj (16), 4:0 Metulj (24), 5:0 D. Kugler (25), 6:0 Ipavec (27), 7:0 Metulj (28), 7:1 Rostohar (35), 7:2 Koritnik (37)-10m. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Delamea, Vreš, Presečnik, Kugler D., Kolar, Satler, Metulj, Hren, Ipavec, Tratnik. KMN Sevnica: Kostevc, Rostohar, Povše, Koritnik, Žveglič, Perko, Drobne, Božič, Pirc, Zakšek. Rumeni karton: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Srečko Rostohar, Jernej Povše, Sebastjan Drobne (KMN Sevnica). Rdeči karton: Jernej Povše (KMN Sevnica). Igralec tekme: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 7. kroga: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Sevnica 7:2 (3:0) Svea Lesna Litija : Oplast Kobarid 3:5 (2:1) Gip Beton MTO : Puntar 3:3 (2:1) Tomi Press Bronx : Živex Dobovec 7:3 (2:2) Kix Ajdovščina : Metropol 7:6 (3:2) gorenje glin Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.gorenje-glin.si Prodamo viličar Litostroj diesel, Ietnikl979, nosilnost 8 ton. Informacije: GSM: 041/312-692, 041/454-611, Telefon: 03/839-31-66, 03/839-31-67 Lestvica po 7. krogih: 1. Oplast Kobarid 7 5 1 1 39:20 (19) 16 2. Svea Lesna Litija 7 5 1 1 34:19 (15) 16 3. Gip Beton MTO 7 4 1 2 39:28 (11 ) 13 4. Živex Dobovec 7 3 2 2 39:33 (6) 11 5. Puntar 7 2 4 1 17:18 (-1) 10 6. Tomi Press Bronx 7 3 0 4 27:27 (0) 9 7. Metropol 7 2 1 4 29:37 (-8) 7 8. Kix Ajdovščina 7 2 0 5 24:31 (-7) 6 9. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 7 2 0 5 28:36 (-8) 6 10. Sevnica 7 2 0 5 21 : 48 ( -27 ) 6 OBMOČNO ZDRUŽENJE Na trgu 20, Mozirje, RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Tel: 03 5832 725 1. december je svetovni dan boja proti aidsu. Letošnji bo potekal pod sloganom: ' Ali me slišiš?" Tako kot vsako leto bosta tudi letos Zgornjesavinjski zdravstveni dom in Rdeči križ Mozirje pripravila razdeljevaje kondomov in propagandnega materiala, s katerim želimo osvestiti ljudi o aidsu in ostalih spolno nalezljivih boleznih. Razdeljevaje in svetovanje bo potekalo v torek, 30. novembra, v popoldanskih urah pred trgovskim centrom Tuš Mozirje. Vabljeni! >kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani NOVO! Mobitel zastopništvo @ Plac 3 Ljubno ob Savinji fon 03 838 11 80 info@kezcom.com www.kezcom.com ' SMUČARSKI SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Zaključek poletne in priprave na zimsko sezono Smučarji skakalci Ljubnega BTC so z državnim prvenstvom v vseh kategorijah in Norčičevo memorialno tekmo zaključili poletni ciklus sezone. Z rezultati so lahko več kot zadovoljni, saj je njihov najboljši mož Primož Piki stalni član državne reprezentance, odlično pripravljenost pa je pokazalo kar nekaj mladih talentov, vključno z obema predstavnicama nežnejšega spola. V zimsko sezono bodo skočili z novo, varnejšo zaletno smučino na manjši napravi. Državna prvenstva so se vrstila ena za drugim. Najmlajši do 10 let so se pomerili v Logatcu, kjer seje izkazal Nejc Cajner z desetim mestom, še boljše tretje mesto si je v Tržiču, v kategoriji dečkov do 12. let, priskakal Matevž Slatinšek. Vrstniki do 14. let so se preizkusili v vaša posta niNiUjim m v o 33'j-7 A tim Piki z reprezentanco v Skandinaviji Najboljši ljubenski orel Primož Piki bo skupaj s soimenjakom Peterko, Petrom Žonto, Rokom Benkovičem, Robertom Kranjcem in Jernejem Damjanom zastopal Slovenijo v začetnem ciklusu zimskega svetovnega pokala na Finskem in Norveškem Prva tekma bo na sporedu že danes in nadejamo se kar najboljših vesti iz ledenega Kuusama. FP Kranju, kjer je Urban Zamernik z drugo daljavo druge serije zasedel trinajsto mesto, leto starejša Matevž Kotnik in David Rak pa sta v močni konkurenci na Mostecu zasedla dvanajsto oziroma sedemnajsto mesto. Člani so preizkusili največjo napravo v Kranju, kjerje slavil domačin Kranjec, soliden deseti je bil Piki, z mestom višje pa seje za Ljubence končala ekipna tekma. V mesecu oktobru so se člani in mladinci na tej napravi pomerili še enkrat, v še močnejši konkurenci. Zmagal je vse boljši Primož Peter- ka, njegov soimenjak Piki je bil tokrat enajsti, solidno pa je z obema skokoma opravil Gašper Juvan in se uvrstil na rob dvajseterice. Perspektivna Gabi Robnik se je v pokalnih tekmovanjih redno uvrščala med prve tri, omeniti velja tudi novo pridobitev SSK Ljubno BTC, tekmovalko svetovnega formata, Moniko Pogladič. Rojena Mislinjčanka že nekaj časa trenira na Ljubnem in bo v novi zimski sezoni tudi uradno članica našega zgornjesavinjskega skakalnega kluba. Franjo Pukart Trgovsko podjetje lotrošnja d.d. Zagorje Za hladne zimske dni, za udobje in toplino vašega doma ... Spoštovani kupci! Potrošnja, d.d. Zagorje je v PE Pohištvo Mozirje za vas ZARADI PRENOVE POSLOVALNICE v mesecu decembru pripravila POPOLNO RAZPRODAJO vseh pohištvenih eksponatov in drugih pripomočkov za dom in gospodinjstvo. TOREJ: OD 1. DECEMBRA DALJE, v PE Pohištvo Mozirje - totalno nizke cene ob izredno široki ponudbi kuhinj, spalnic, sedežnih garnitur, otroških sob, predsob, regalov, preprog ••o Poleg tega boste lahko koristili še brezplačno dostavo do vašega doma. Potrošnja Zagorje - trgovina prijaznih Naročnik: Potrošnja d.d., trgovsko podjetje, Cesta Borisa Kidriča 1, Zagorje KBBBHBBSHHBBnBRHHi ■m ■BHHHnUBHSnKH 2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - 5. KROG Na krilih navijačev do velike zmage Igralec srečanja Iztok Zakrajšek (levo) v eni od svojih številnih akcijah (foto: Franjo Atelšek) Za pravi košarkarski praznik je v domačem hramu športa postatela članska ekipa KK Nazarje, ki je v 5. krogu 2. slovenske košarkarske lige premagala doslej še neporaženo Grosuplje. Velik uspeh je plod kole-ktivne,srčne igre takovobrambi kot v napadu in prav vsi, ki so stopili na parket, so upravičili zaupanje domačega stratega. Tekma za tiste z res močnimi živci po prvih treh četrtinah ni kazala na tako dramatičen zaključek, saj so favorizirani Grosupeljčani večji del srečanja vodili. In ko bi morali pripeljati tekmo mirno do konca, so varovanci domačega trenerja Pečovnika ob bučni podpori številnih navijačev zaigrali kot v transu in na veliko začudenje vseh preobrnili rezultat. Treba je bilo samo še zdržati zadnji napad, ki pa so ga gostje ob zvoku sirene zaključili s trojko in sledil je podaljšek. V odlični atmosferi in dobesedno na krilih navijačev domači te tekme preprosto niso mogli izgubiti. Čeprav pod pritiskom, so s strpno igro in dobrim skokom povsem zasenčili nasprotnika v podaljšku in veliko slavje seje lahko začelo. Izjava po tekmi: Andrej Pečovnik - trener KK Nazarje: "Končno smo z izredno borbenostjo, dobrim skokom in popolno koncentracijo v kritičnih trenutkih uspeli dobiti tudi tekmo, ko smo nasprotnika lovili. To je še en dokaz več, da imamo zdrav kolektiv, ki dobro dela, in vsi si za svoj odnos do igre in kluba zaslužijo vso priznanje. Na začetku smo si zastavili skromen cilj, uvrstiti se okrog osmega mesta, ob takšnem nadaljevanju in ob podpori tako čudovite publike pa se ambicije seveda povečujejo. Vsaka tekma je za nas izkušnja več in upam na vse najboljše tudi v nadaljevanju." Franjo Pukart B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje V_________!__________/ KRAJEVNA LIGA MALEGA NOGOMETA - REČICA OB SAVINJI Vodijo Veseljaki Frenky's puba Zaključen je jesenski del sezone krajevne lige malega nogometa Na Rečici ob Savinji. Pomladne mesece bodo pričakovano na prvem mestu pričakali Veseljaki Frenky's puba, ki imajo pred Pobrežani šest točk prednosti. Vjesenskem deluje bil najboljši strelec Dejan Predovnik, ki je dosegel kar 19 golov. Rezultati 6. kroga: Veterani : ŠD Gmajna 2:4, Amigo club : Grušovlje 2:3, Predkrižnik : Šentjanž KG Cigale 3:1, Zvir d.o.o. : Pobrežje 4:2, Plavi : Veseljaki Frenky's puba 2:2. Rezultati 7. kroga: ŠD Gmajna : Predkrižnik 5:1, Pobrežje : Šentjanž KG Cigale 3:0 b.b., Veterani: Amigo club 2:8, Grušovlje : Plavi 1:5, Zvir d.o.o. : Veseljaki Frenky's puba 1:14. Rezultati 8. kroga: ŠD Gmajna : Šentjanž KG Cigale 2:0, Predkrižnik : Zvir d.o.o. 0:1, Pobrežje: Plavi 4:3, Grušovlje : Veterani! :4, Amigo club : Veseljaki Frenky's puba 3:5. Rezultati 9. kroga: Zvir d.o.o. : Grušovlje 1:1, Plavi : Veterani 1:1, Šentjanž : Veseljaki Frenky's puba 2:5, Amigo club : ŠD Gmajna 3:0, Predkrižnik : Pobrežje 1:2. Lestvica po končanem jesenskem delu: 1. Veseljaki Frenky's puba 25, 2. Pobrežje 19, 3. ŠD Gmajna 18,4. Amigo club 14, ö.Zvir d.o.o. 14,6. Plavi 12,7. Veterani 11, 8. Predkrižnik 7,9. Grušovlje 5,10. Šentjanž KG Cigale 1. Benjamin Kanjir Portal Savinjske doline nnm 3) KK Nazorje : KK Grosuplje 88:81 (16:22, 18:14, 19:24, 24:17, 11:4) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 150. Sodnika: Robert Oberlajt (Maribor) in Zvonko Zavosnik (Polzela). Tehnični komisar: Danilo Tovornik (Ljubljana). KK Nazarje: Plaskan, Žerjav, Iztok Zakrajšek 33 (15-18), Rupreht 18 (5-13), Zadravec 4 (2-2), Plesnik, Vodončnik, Goltnik 23, Šemenc, Grebenšek 3 (3-6), Valenčak 7 (1-2), Zakrajšek Matija. KK Grosuplje: Thaler 24 (9-10), Markovič 4, Božič 10, Pridigar 5 (1-2), Cvetkovič, Puš, Ploj 6 (2-5), Ortar 6 (2-2), Đordevič 7 (3-5), Hojč 19 (3-4). Prosti meti: Nazarje 26:41, Grosuplje 20:28. Osebne napake: Nazarje 27, Grosuplje 30. Met za tri točke: Nazarje 6 (Goltnik 3, Zakrajšek 1.2, Rupreht 1 ), Grosuplje 7 (Thaler 3, Božič 2, Hojč 2). Igralec srečanja: Iztok Zakrajšek (KK Nazarje). Lestvica po 5. krogih: 1. Grosuplje 5 4 1 451 : 375 ( 76 ) 9 2. Pivovarna Laško-ml. 5 4 1 426 : 372 ( 54 ) 9 3. Celjski KK 5 3 2 371 :353 ( 18 ) 8 4. Nazarje 5 3 2 419:408 (11) 8 5. Jurij Ježica 5 3 2 434:428 (6) 8 6. ŽKK Maribor 5 3 2 362 : 376 (-14 ) 8 7. Ptuj 5 2 3 374 : 394 (-20 ) 7 8. Prebold 5 1 4 447 : 468 (-21 ) 6 9. Ruše 5 1 4 401 : 437 (-36 ) 6 10. Superga 5 1 4 352 : 426 (-74 ) 6 Rezultati 5. kroga: Nazarje : Grosuplje 88:81 Ptuj : Superga 77:79 Jurij Ježica : Prebold 108:88 Pivovarna Laško-ml. : ŽKK Maribor 83:66 Ruše : Celjski KK 83:77 VSI MLADI (od 14 do 29 let)! Pripravlja se: OBČNI ZBOR KLUBA ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV 27.11. 2004 Gostišče Trobej (Gornji Grad) Tam boste imeli možnost natančno izvedeti, kaj seje dogajalo skozi preteklo leto in slišati načrte, kaj se še bo! Če ste študentje, boste lahko volili ali bili izvoljeni, če niste, boste lahko lobirali za tega ali onega kandidata, dajali predloge za delo in usmeritve ... ter se ob zabavi primemo pogostili. PRIČETEK ob 19. uri!! S sabo kot vstopnico prinesite POTRDILO O ŠOLANJU (če ste študent) in osebni dokument! ! VOLITVE Poleg ostalega programa bodo potekale tudi volitve. Volile se bodo naslednje funkcije: Predsednik KZSŠ • Predsednik LO Solčava Podpredsednik • Predsednik LO Gornji Grad Tajnik • Predsednik LO Ljubno Blagajnik • Predsednik LO Nazarje Predsednik lokalnega odbora • Predsednik LO Mozirje (LO) Luče ter: • 3. člani nadzorne komisije • 3. člani disciplinske komisije -Vse funkcije imajo mandat enega leta - Pravico voliti ali biti izvoljen imajo posamezniki s študentskim statusom v šolskem letu 2004 / 2005 - KANDIDATURE za posamezne funkcije lahko oddate pred začetkom občnega zbora (do 19. ure) ali pa nam jih do 26. 11. 2004 pošljite na spletni naslov: klub_kzss@yahoo.co.uk Če kandidirate, morate pred začetkom občnega zbora nujno priložiti tudi originalno potrdilo o šolanju! Na koncu pa ZABAVA! ! !