DRUŽINSKI TEDNIK
Resnica je devica, prav tako sramežljiva kakor lepa: zato je zmerom zastrta.
Baltazar Gracvan.
(1584—1658)
Leto IX.
Ljubljana, 30. septembra 1937
S<ev. 59.
»DRU2INSKI TEDNIK« Izhaja vsak četrtak. Uredništva In uprava v L|ubl|anl, Cregorčičeva ul. 17/111. T*l. tt. 11-32 Poštni predal St. 145. Račun Poitne hranilnice v Ljubljani it. 15.191. — NAROČNINA: >>« leta 20 din, >1, leta 40 din, «/1 leta >0 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 trankov, v Ameriki 2*/i dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nelrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore |e priložiti za 1 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viiina J milimetre in Širina 55 mm) din 7’—. Med oglati stane vsaka petitna vrstica din 4'50. Notice: vsaka beseda din 2________  Mali	oglasil	vsaka beseda din O.SO. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
ttlai Ote.
JE LE DELAVEC
Na dvorišču mestne gimnazije so se sprli dečki drugega gimnazijskega razreda. Radi bi se skupno igrali, a se niso mogli zediniti. Glavno besedo sta imela dva, Pavel, suh, bled deček, Prvi odličnjak v razredu, in Leon, okrogel, rejen fant, eden izmed najbolj lenih učencev. Pavel je hotel, da 8e igrajo roparje, Leon bi rajši vojake. Oba sta imela precej privržencev na svoji strani. Pavel je bil priljubljen zaradi pridnosti in lepega značaja, drugi bi se rad uveljavljal v odmorih s svojo baharijo in krepko Pestjo; to je nekaterim ugajalo, četudi pri pouku ni znal ust odpreti.
Zmagala je Pavlova polovica. Igrali se bodo roparje, a kdo bo roparski Poglavar? Večina je bila za Pavla, c.eš, njegov predlog je sprejet in zato Je pravično, da bodi on njih vodja.
To je bilo pa za razvajenega mestnega sinčka Leona le preveč. V lica je udaril val srdite jeze, stisnil je svoje okrogle pesti in se zakadil v namišljenega nasprotnika:
»Kaj boš ti, uboga šleva beraška, moj papa je advokat, tvoj oče je pa navaden umazan dclaveo/«
Vsi so kakor okameneli nad to žalitvijo, a na srečo je takrat pozvonilo, dečki so odhiteli v razred in kakor otroci pač pozabili na prepir. Le Pavel je smrtnoblcd sedel na svojem prostoru in stiskal zobe, da bi ga ne premagale solze. Žalitev mu je šla do dna duše in bridko je premišljal: *Res je moj oče delavec, pošten delavec, a zakaj naj bi bila on in jaz manj vredna, če je tako? Zakaj naj bi bil leni, bahavi Leon več vreden, če je njegov oče nekaj več ko moj?«
Ko je profesor zvedel za spor, je strogo ukoril Leona in mu dejal: *Sramuj se! Le bojazljivec in nič-"rednež se skriva za hrbet svojega '■eta, a pogumnemu le osebna vrednost nekaj velja. In navaden, pošten delavec je mnogo več časti vreden, kakor zabit, zanikrn sin slavnega advokata! Šola ne razlikuje med sodnikovimi, profesorjevimi, advokatovimi in delavskimi sinovi, ampak pozna le dobre in slabe učence/c------
Toda takšnih »Leonov« je žal tudi v poznejšem življenju dovolj!
Radi bi se uveljavili na račun tulih zaslug, radi bi se senčili v slavi svojih prednikov in lenarili v lahkih in dobronosnih službah.
Na srečo so se časi zelo spremenili.
V	prejšnjih dobah, ki so ostro razlikovale med »nižjimi« in »višjimi« stanovi, je celo šola potegnila črto med »boljšimi« in »manjvrednimi« po pokolenju. Medtem ko se je moral revno oblečen delavski ali kmetski sin zelo potruditi, da je žel trdo priborjene uspehe in bil zraven deležen neštetih bridkih opazk, so gledali materinim ljubljenčkom mestnih mogotcev skozi prste. Zato je bil pa tak Ugoden boj za sina preprostih ljudi dobra šola za bodočnost. Znal je biti v življenju res mož na mestu, medtem ko je marsikatera domnevana >veličina« padla kakor slabo zgrajena stavba iz kvart.
Šola pozna danes le še sposobne in nesposolme. Pa tudi v življenju se le še redko primeri, da ima sin protek-cijo zgolj zaradi očetovih zaslug.
Sploh jc pa življenje v marsičem pravično. Kar da očetu, vzame sinu, česar oče ni bil deležen, dobi dostikrat sin. Že zgodovina nam kaže, da so sinovi slavnih očetov malokdaj dosegli tako v znanju kakor v družabni višini svojega prednika, medtem ko so si sinovi preprostih staršev priborili po lastni zaslugi najvišja mesta v družabni lestvici. Tak zgled nam daje tudi pred kratkim umrli predsednik češkoslovaške republike, Ma-saryk, ki je bil sin preprostega delavca.
Čim trše je življenje v mladosti, lem boljšo podlago skuje v poznejšem življenju za tiste, ki imajo res namen in voljo, nekaj doseči. Otroci pa, ki so se že v zgodnji dobi navajeni skrivati za hrbet svojih staršev, ostanejo navadno slabiči. Četudi so imeli izjemno srečo, da so dosegli višje službe, na vodilnih mestih se nikoli ne bodo znali uveljaviti s pravim znanjem in objektivno sodbo. Ostali bodo domišljavi, sebični bahači, katerih slavna dejanja so jim na jeziku, ko jim pa malo globlje pogledaš v možgane, vidiš da so duševne ničle.
' Življenje je pač boj, vsak mora sam vneti orožje, da se brani in uveljavi.
Gorenjka.
Razgled po svetu
Fronta London-Fariz proti osi Rim-Berlin
Japonsko barbarstvo divja dalje. — 6SR druga švlca?
Fiihrer Hitler
V	Ljubljani, 29. sept.
Dva pomembna dogodka smo doživeli pretekle dni: obisk italijanskega diktatorja pri njegovem nemškem tovarišu v Monakovemi Essnu in Berlinu, in energično an-gleško-francosko demaršo v Rimu za odpoklic prostovoljcev iz Španije. Oba dogodka sta v ozki medsebojni zvezi.
Mussolinijev obisk pri Hitlerju je bil že dolgo na dnevnem redu; prav za prav že od Hitlerjevega beneškega obiska pri duceju leta 1934. Zares aktualen je postal seveda šele po skovanju berlinsko-rimske osi, t. j. od letošnje pomladi. Svetovno časopisje meni, da je sestanek med obema diktatorjema bolj simbolnega kakor praktičnega značaja, vendar se med vrsticami bere skrb, ali se ne bo v Berlinu vendarle skuhalo še kaj več. Na primer vojaška zveza med Nemčijo in Italijo.
Nič še ne kaže, da bi bila takšna bojazen zahodnih velesil utemeljena. Preveč je še neurejenih vprašanj med Berlinom in Rimom, da bi tako rekoč čez noč mogla izginiti z dnevnega reda. Eno izmed takšnih vprašanj, nedvomno najkočljivejše, saj visi že dolga desetletja, je Avstrija, je brennerska meja. Dokler se to vprašanje dokončno ne spravi s sveta, je malo verjetno, da bi si šel oprezni Mussolini vezati roke z vojaško pogodbo z Berlinom.
Toda London in Pariz to pot izjemno nista čakala, da ju Berlin preseneti in postavi pred gotova dejstva. Zato sta sklenila morebitni napad iz Berlina že vnaprej prestreči. Ravno v času, ko je duce sedel v vlak, da se odpelje v Nemčijo, se je v rimskem zunanjem ministrstvu oglasil odpravnik poslov francoskega poslaništva v Rimu in sporoči v imenu svoje vlade, da Francija sicer z zadovoljstvom sprejme italijansko obljubo v Ženevi, da bo spoštovala nedotakljivost Španije, vendar pa želi, da bi to tudi konkretno pokazala. Francoska vlada zato predlaga, da se prostovoljsko vprašanje izloči iz pristojnosti londonskega nevmeše-valnega odbora in se uredi z neposrednimi pogajanji med Italijo, Francijo in Anglijo.
Italijo je bilo že uspeh nyon-ske konference presenetil. Predlog francoske vlade jo je še bolj izne-nadil, saj jo je postavil pred določno vprašanje, ki je nanj težko odgovoriti z izmikanjem. Tem teže, ker se je tej francoski demarši pridružila še Velika Britanija.
Veleznačilno je, piše zunanjepolitični urednik zagrebških »Novosti«, da sta se Velika Britanija in Francija to pot našli na istem stališču. Znano je namreč, da se vse do te demarše nista popolnoma skladali, čeprav sta se obe želeli sporazumeti z Italijo, se nista nikoli mogli zediniti zastran taktike in postopka. Francija je pri vsaki priložnosti naglašala, da je zanjo prostovoljsko vprašanje najvažnejše. Angleži so pa ugovarjali, da je treba počakati, kako se bo razvila državljanska vojna, da se
' vidi, kakšne namene ima Italija na španskih tleh. Zunanji minister Eden se je sicer ogreval za francosko tezo, toda predsednika svoje j vlade nikakor ni mogel pridobiti zanjo. Zdaj pa vse kaže, da je Chamberlain le odnehal. Francozi vsaj z velikim zadoščenjem izjavljajo, da sta se London in Pariz v tolikanj kočljivem problemu srečala na isti črti. Velika Britanija se je prej zmerom zavzemala za to, da bi se sama pobotala z Italijo, danes pa odločno zahteva razgovore v treh.
i Seveda nastane zdaj vprašanje, kako bo Italija reagirala. Kar čez noč je nastal nov položaj: proti osi. Rim—Berlin sta zahodni velesili nastopili s fronto London—Pariz, kakor je trdnejše Evropa že dolgo ni videla. Ali bo Italija, se vprašujejo »Novosti«, vztrajala na svoji agresivnosti in bo zapečatila ekskluzivnost italijansko - nemške zveze z vsemi njenimi posledicami? i Ali bo pa spričo svojega kočljivega položaja na Sredozemlju, kjer ji Nemčija ne more dosti pomagati, rajši popustila in skušala posredovati med osjo Rim—Berlin in fronto London—Pariz?
S Politiki ugibajo na obe strani. V I svetovnih časopisih srečamo te dni [ komentarje, ki so drug drugemu diametralno nasprotni. Toda nikjer ne beremo, da bi bila Nemčija danes pripravljena in voljna sklepati vojaško zvezo z Italijo — kljub vsem demonstrativnim vojaškim paradam; zato tudi na skupno demaršo Anglije in Francije ne bo moči drugače odgovoriti kakor s kompromisnim protipredlogom. V tem primeru bi smeli govoriti o uspehu Francije in Velike Britanije. V tem primeru bi smeh reči, da sta zahodni velesili dobro pa-rirali sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem. Toda prav tako, končuje zunanjepolitični urednik »Novosti«, bi znali učakati presenečenja, kakor smo jih pri fašizmu in hitlerizmu že mnogokrat doživeli.
Japonsko barbarstvo se nadaljuje
Japonska invazija na Kitajskem se nikjer prav ne premakne z mesta. čedalje bolj prihajajo v Tokiu do spoznanja, da so to pot vgriznili v oreh, ki bi si z njim utegnili polomiti zobe. Kitajci se branijo junaško in disciplinirano in prehajajo ponekod celo v uspešne protinapade. Videti je, da so bili zadnja leta — po izgubi Mandžurije — pri nemških vojaških inštruktorjih v dobri šoli.
žilavost kitajskega odpora začenja Japoncem iti na živce. Drugače si skoraj ne moremo razla-
Duce Mussolini
gati zverinstva, ki se čedalje bolj k njemu zatekajo. Ne mine dan, da ne bi brali o strahotnih napadih japonskih bombnikov na odprta, strateško docela nepomembna mesta, in o bombardiranju neoboroženih kitajskih ribiških čolnov. Toda to, kar se je pretekli četrtek pripetilo Kantonu, presega že vse meje. Devet velikih japonskih bombnikov je priletelo nad mesto in obsulo nesrečno prebivalstvo s pravo točo vžigalnih bomb in torpedov. V nekaj minutah je bilo mesto v plamenih, na ulicah je nastala nezaslišana panika, ljudje so bežali kakor iz uma na vse strani. Okoli tisoč smrtnih žrtev, največ med ženskami in otroki, je terjal barbarski napad, mnogo tisoč ljudi je pa ranjenih in brez strehe. Japonske bombe so padale v najbolj obljudene okraje, le vojaškim objektom so prizanesle — pač nazoren dokaz, da Japoncem ni bilo do drugega, kakor da vprizore poboj med nedolžnim civilnim prebivalstvom.
Sicer gredo pa Japonci v svojem cinizmu tako daleč, da sami priznavajo: tako dolgo mislijo bombardirati Kitajce iz letal, dokler ne zmrve njihovega odpora in jih ne prisilijo na kolena. To je izjavil zastopnik japonske mornarice v Kantonu, poročnik Isobe, v uradnem intervjuvu pred poročevalci tujega časopisja. Zastopnik japonske mornarice v Šanghaju je šel še dalje: izjavil je, da je japonsko brodovje z uspehi letalskega bombardiranja Nankinga zelo zadovoljno; edini namen takšnega obstreljevanja je po njegovem, »da se sovražnosti čim prej končajo«.
Civilizirani svet takšnega zverinstva ne razume; morda se bodo
V PRIHODNJI ŠTEVILKI:
Začetek naše nove zgodovinske črtice, napisane po podatkih iz angleških in španskih arhivov:
»Oblega Gibraltarja«
(1779 do 1783)
Iz časov, ko Nemci še niso obsojali japonskih grozodejstev: člani japonske »državne mladine« so se na potovanju po Nemčiji ustavili v začetku septembra tudi- v Diisseldorfu in si ogledali razstavo »Ustvarjajoči narod«
Japoncem le odprle oči, ko bodo videli, da se zgražajo nad njimi celo tiste države, o katerih so morda mislili, da jim bodo zaradi podobnosti svoje vladavine z njihovo dajale potuho. Ogorčenim protestom demokratskih držav proti japonskem divjaštvu na Kitajskem sta se namreč pridružili tudi Italija in Nemčija. Japonci so s svojim barbarstvom dosegli še več: celo bojazljiva Zveza narodov se je zganila! Svet tri in dvajseterice —• t. j. odbor za vprašanja Daljnjega Vzhoda — je v eni uri soglasno sprejel sklep, v katerem z gnusom obsoja japonsko divjanje na Kitajskem. Kitajci so doživeli zadoščenje, kakršnega si ga spričo današnje raztrganosti sveta ne morejo lepšega želeti: ves kulturni svet se je uradno zavzel zanje. »New York Times« je po napadu na Kanton zapisal: »Takšno početje je neizbrisen sramotni madež za japonsko zahtevo po prostoru v družbi civiliziranih narodov sveta. Vsaka bomba, ki pade na Nanking in Kanton, poruši kos tega, kar je v zahodnem svetu še ostalo prijateljstva in občudovanja za današnjo Japonsko.«
Le žal, da so vse te lepe besede samo besede brez dejanj...
ČSR — druga Švica?
Švica je ena izmed tistih redkih kulturnih držav, kjer vzlic raznim narodnostim ne poznajo narodnostnih problemov. Od 100 Švicarjev jih 70 govori nemški, 22 francoski, 7 italijanski in samo 1 reto-romanski (romansko narečje latinskega izvora). Pred kratkim je ta retoromanska peščica 40.000 ljudi zahtevala, da se tudi njihov jezik prizna za uradni jezik — in demokratska Švica je brez dolgih debat, brez državi nevarnih pretres-ljajev to zahtevo sprejela.
češkoslovaška je otok demokracije v srednjeevropskem morju diktatur. Prva leta po ustanovitvi samostojne države je veljal za državotvorni narod samo češkoslovaški. Razumljivo: Nemce je vleklo k Avstriji in Nemčiji, Madžare k Ogrski. Takrat Čehi niso poznali jezikovnih šal: država se mora najprej urediti in ustaliti, potem pridejo šele druga vprašanja na vrsto. Zato je moral vsakdo, kdor je hotel dobiti državno službo, obvladati češčino ali slovaščino.
Ko se je nova država kolikor toliko ustalila in uveljavila, je napočila druga etapa: narodne manjšine so dobile mesto v vladi, nemščina in madžarščina sta začeli prihajati v veljavo.
V	nedeljo je predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža napovedal v Bratislavi tretjo etapo konsolidacije notranjih razmer v mladi republiki. Medtem ko le _bilo namreč doslej obvladanje češčine in slovaščine glavni pogoj za državno službo, pripravlja vlada zdaj reformo, ki bo ta pogoj obrnila: v bodoče bo moral vsak državni uslužbenec, ki bo hotel napraviti kariero, perfektno obvladati vsaj enega izmed manjšinskih jezikov (nemščino, madžarščino ali malo-ruščino).
Čehi se zavedajo, da nimajo od svojih sosedov nič dobrega pričakovati, če bi kdaj prišlo do resnejših nasprotij v Srednji Evropi. Kaj bi jim pomagalo, če bi se še tako dobro pripravili za vojno, če bi jim pa že v prvih bitkah skočili lastni vojaki — nemški in madžarski — v hrbet! Zato stremi ysa njihova povojna notranja politika z- tem, da ustvari vsem državljanom prijeten dom v republiki, dom, ki bo vsakomur dražji od sosedovega. Čehi se zgledujejo po Švici; pred očmi jim je trdnost državice, ki si je znala v najstrašnejši vseh katastrof, ko je vse okoli nje divjala vojna vihra, ohraniti samostojnost — ne samo jo je znala obvarovati pred zunanji-m i viharji, temveč ni bila niti trenutek v nevarnosti njena notranja trdnost. -
Dosedanji razvoj češkoslovaško notranje politike je pokazal, da je praška vlada na pravi_ poti. In če nas vse ne moti, ni več tako daleč čas, ko bomo za zgled v vseh pogledih zrele in močne demokratske republike, trdne na zunaj in navznotraj, lahko pridružili imenu Švice še ime mlade in napred« ne češkoslovaške države. •
Observer
Kronika preteklega tedna
na&iA
V Jugoslaviji je približno 4,000.000 nepismenih
t. j. več ko 25% prebivalstva. Najmanjši odstotek nepismenosti (4%) ima Slovenija
Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Gospod otrok...
šolsko leto se je začelo, vendar brez ! vsakih vidnih sprememb, čeprav bi l bile nujno potrebne. Pri nas prosveta [še zdaleč ni dosegla tiste višine, ki bi tjo morala imeti. Po podatkih splošne . državne statistike ima Jugoslavija _	. ...	,	okoli 4 milijone popolnoma nepisme-
Pretekli mesec sem imel opravek r* nih prebivalcev
ttiekdanji šiški. Ker povsod mnogol Let(}s za' osnovno šolo doraslo zidajo, se nisem mogel takoj	242.000 otrok, toda mnogo izmed njih
Iskal sem Švabicevo ulico Bil sem	šolskemu
prav v bližini, ko	kajti v nekaterih krajih so
bosih otrok. Vsi so bih podobni drugi oddaljene po več kilometrov od drugemu kakor otroci sploh. Pristo-*^ Pole^ t p jfi t slab otrQci
pim h gruči in vprašam tistega, ki sel	slabotni	da	ie	ne	zmoreio
mi je zdel najmodrejši:	J	so pa	tako	slabotni	tla	je	ne	zmorejo.
»Fantek, kje je pa tukaj švabičeval.f0 \zJavl Prosvetnega mimstra bi i..	?	t	j	j	n j	♦	bilo	zato	nujno	potrebno,	da dobi Ju-
Otroci so sc prenehali igrati iJsoslavija Še 3400 nov* osnovnih šol in fantek, ki bi mu prisodil kakšniht Pnbhzn° 10 000	jev,	kajti dose-
dcset let, mi je odgovoril:	♦danje ucne m0C1 mkakor ne zado'
»Slišiš, če ti mene tikaš, imam to*sc^;°-pravico tudi jaz! Nisem,fantek', kmeti , V .8585 osnovnih šolah s 251)39 od-
nisem, da bi bil fant, pač pa sem go-* ’	va,	,a r, ■ ‘j -SoP"
spod, ne delavec kakor ti.. Jaz grenit cev-	N8,	en	odde.ek	jih	pnde	približno
v jeseni v prvo gimnazijo. Če hočeš*	_____________________
kaj izvedeti od mene, lepo vprašaj še*
enkrat in mi reci ,per sie‘, kakor bodo* B Letošnja sezona na Jadranu je ikaj tednov rekli v gimna-*hila v celoti precej slabša od lanske.
58. Ker pa razdelitev ni povsod enaka, je ponekod v enem razredu tudi več kakor 70 učencev. Že iz zdravstvenih razlogov bi to nikakor ne smelo biti, zelo naporno in odgovorno je pa to tudi za učitelja samega.
Osnovno šolo konča vsako leto okoli
400.000 učencev. Od teh jih skoraj
290.000 ne more v srednjo šolo, kajti v 185 gimnazij gre komaj 110.000 učencev, povrh je pa tudi profesorjev veliko premalo. V vseh naših gimnazijah je komaj 4958 profesorjev, tako da pride na enega več kakor 250 Učencev. Vprašamo se: ali je mogoče, da lahko en sam profesor dobro vzgoji toliko učencev, ki bodo morali danes ali jutri igrati važno vlogo v javnem življenju? Zato ni prav nič čudnega, če diplomira na naših univerzah od 100 študentov samo 28, 72 jih pa študije opusti ali pa — in to se še pogosteje dogaja — zavlačuje učenje po več let.
V prosvetnem ministrstvu je več kakor 1000 prošenj diplomiranih filozofov in vsi ti že leta in leta zaman čakajo na službo, čeprav bi Jugoslavija nujno potrebovala še najmanj 500 profesorjev.
Naši srednješolci se pritožujejo, češ da imajo preveč učne snovi. Morebiti je to res. Bolj bo pa držalo, da ima današnja srednješolska mladina težave pri učenju le zato, ker je v razredih preveč učencev, profesorjev je pa malo in zato predavanja ne morejo biti takšna, kakor bi sicer morala biti.
če vse to dobro premislimo, nikakor ne smemo pričakovati od učencev boljših uspehov. Nasprotno. Ker je dijakov vsako leto več, učnih moči pa zmerom enako, jim bo učenje od leta do leta težje in tudi njihov uspeh ne bo posebno dober.
(Po beograjski »Pravdi«)
meni čez nekaj
ziji vsi ,prfoksi‘!<	^
Na ta odgovor so sc	vsi	navzočni* kaže prvih	šest mesecev več	gostov
začeli smejati in vpiti	»ua	—- ua«,l kakor lani,	pa manj nočnin.	Največ
gimna-* bila v celoh precej
• Uradna statistika tujskega prometa
tako da me je bilo sram in sem rajši šel dalje iskat ulico, kjer sem, imel opravek.
! Vidite, tako je danes! To naj bi bila vzgoja staršev in šolskih učiteljev v dvajsetem stoletju v veliki iLjubljani! Prepričan sem pa, da bi Itujec še slabše naletel kakor sem jaz, IJcajti že najmlajši med ,zlato ndadino’ hočejo že biti gospodje in nagovo-r-ijeni ,per sie‘.	-čič.
Ja sam Slovenac!
Pred kratkim sem prišel zjutraj v službo. Pred vrati srečam nekega fanta, ki me vpraša pol po srbsko pol po slovensko: »Kada dodje gospod šef?« Ker ga nisem takoj razumel, sem vprašal: »Prosim?« Na ponovno
vprašanje mu Mlgovorim po slovenjobratn jn v njjh menjaU den sko, da pride sele okrog osmih. Videl;; _	’	...
zato- ■ Egiptovski princ Mohamed !\
sem, da me ni dobro razumel, zato sem ga vprašal, odkod je. Spet me ni razumel.
i Po njegovem narečju sem sklepal, da mora biti doma nekje v Srbiji ali Bosni. Torej mojega vprašanja ni razumel. Da bi se rešil zadrege, me vpraša: »Spreehen Sie deutsch?« Na moj pritrdilni odgovor je mislil začeti po nemško, pa sem mu skočil v besedo in predlagal, da govoriva srbohrvatski.
Res je začel po srliohrvatsko.
»Znate, ja sam Slovenac,« mi je pojasnil. »Moj otac i mama so Slovenci, samo sam ja bio malen, kad smo otišli dole. Kod kuče smo uvjek govorili njemački a u društvu i službi srpskohrvatski. Tako sada ne razumem, šta govore ovi ljudi.« In pokazal je na mimoidoče.
Lepa povest, gospod urednik, kaj-: ne? Nalašč za »Zrcalo naših dni«. Namesto da bi slovenska družina govorila v tujini materinščino, da bi je otroci ne pozabili, učijo otroke tuj jezik!	T.	A.
Srčna kultura 20. stoletja
Pridem v skladišče nekega podjetja, da mi gospodična izstavi naročil
 * _ _    V. I — — — t/ n ..11	i	riirana	n	O	li
je bilo Avstrijcev, Čehoslovaki so pa letos rajši odhajali v Italijo. Na naš Jadran je prišlo tudi nekaj Francozov, Švicarjev in zlasti Angležev.
• Klinasta toča je ominn padala nad Rasinskim zalivom pri Kotoru in se je ponekod zarila po več centimetrov globoko v zemljo. Takšne toče ljudstvo v tamkajšnjih krajih ne pomni. Škoda je velika, a človeških žrtev na srečo ni.
■ Finančni minister je na predlog vrhovnega ravnateljstva državnih železnic izdal ek.lep, da smejo pooblaščene obmejne menjalnice po svojih uradnikih, opremljenih z mednarodnim znakom za menjanje, in z dovoljenjem Narodne banke spremljati mednarodne brzovlake od obmejne do prve postaje, kjer se vlak ustavi, in
nico za blago. Začuden izvem, da je ni: umrl ji je oče. Tehten vzrok za izostanek. Mislim, da bo vsak šef dal v takšnem primeru uslužbencu dva;, dni prosto.
Toda gospod šef je rohnel, kakšna nesramnost je to, da ostane doma. In; kaj neki počne doma, saj mrliča ven-; dar ne bo ona devala na mrtvaški; oder. Uro pozneje smo videli gospo-; dično, ki je morala vršiti svoje delo,; kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. ;
To je torej srčna kultura 20. sto-; letja.	A.	D.	J
Reklama	:
Neki krojaški mojster iz Celja jej dal v časopis oglas, da sprejme dva: (pomočnika. Ker je bilo mnogo kro-i □aških pomočnikov brez dela, se jijhi jje nekaj pri njem oglasilo. Seveda je' fenojster, ki je ta oglas uporabil kot: {reklamo, da bi dobil več dela. odpra-: rvil pomočnike z izgovorom, da je že idva sprejel, več jih pa ne potrebuje.
Upam, da je še kakšen kotiček v [Vašem »Zrcalu« za takšno reklamo [ki vodi uboge ljudi za nos. k. p.
»Moderna mladina«
Večkrat se peljem z nočnim vlakom iz Ljubljane. In tako opazujem mlade: gospodične in njih kavalirje, kako se
Egiptovski princ Mohamed Mo-nein in princesa Hadidže Halini sta pred kratkim dopotovala 6 svojim spremstvom iz Beograda v Niš. Visoka gosta sta v Nišu prenočila in sta koj drugi dan odpotovala dalje v Sofijo.
B Glavo je odsekal svojemu očetu-pijancu 17letni Ostoj Gajič v Slavonski Požegi. Fant ni mogel več prenašati! očetovega nasilstva, zapravljenja j i in zapostavi jen ja svoje matere in bra-tov. Zato je ondan s sekiro v roki stopil k spečemu očetu na vrtu in mu odsekal giavo. Potlej se je sam javil oblastem.
■ Svojo ženo je ubil kmet Matija Res iz Murščakov pri Ljutomeru. Zakonca sta že dalj časa živela v sporu Mož je bil na ženo jezen posebno zato, ker je dala pol posestva prepisati na najstarejšo hčer. Ondan je med prepirom pograbil kos železa in je tako dolgo udrihal po slabotni ženi, dokler ni mrtva obležala.
■ Po statističnih podatkih je letos zavzel Sušak po blagovnem prometu
; • prvo mesto med našimi pomorskimi
■ ■ lukami :n je prekosil celo Split. Za-;; rado velikega prometa so postala jav-
■ na in svobodna carinska skladišča na Sušaku premajhna. Občinska uprava je zato za prvo silo zgradila nekaj barak. Ker je pa promet čedalje večji, je občina nedavno sklenila dozidati na javnih skladiščih še eno nadstropje, obenem bodo pa v skladiščih postavili dva moderna žerjava. Stroškov za te investicije bo 4 in pol
na rame ali v naročje svojemu zaščitniku, to je še nedolžna stvar.
Po mojem mnenju bi takšne in podobne nežnosti lahko prihranile za doma, kajti neprostovoljnemu gledalcu je zelo mučno, če se današnja mla dina ne sramuje niti če je poln voz ljudi. Mogoče je pa to dandanašnji moderno? Potem prosim, da oprostite atarokopilnici.	M.	P.
B Od julija do avgusta je število zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani poskočilo za 1540. Sorazmerno je najbolj narasla zaposlenost v lesni stroki. Zaposlenost pri gradnjah nad zemljo se je v dveh letih kar podvojila. V tekstilni industriji zaposlenost že lepo vrsto let stalno narašča, ker eo v tej stroki nastala mnogoštevilna nova podjetja. Naraščanje zaposlenosti opažamo v zadnjih letih tudi v kovinski industriji, v kemijski indus'ri-ji je pa 205 zavarovancev več kakor lani. Manj razveseljiv razvoj je opažati v papirni in čevljarski industriji. Nekoliko ugodneje se ie pa razvila usnjarska industrija. Omeniti je še grafično industrijo, kjer je bilo letos 60 zavarovancev več kakor lani.
■ Naša rudarska produkcija se je m otekli mesec znatno povečala. Zlasti je poskočila produkcija premoga; to je delno v zvezi s povečanim konzu-mom, delno pa tudi z okolnostio. da se je tujski premog precej podražil in ga sorazmerno manj uvažamo. Leto? v avgustu je znašala produkcija premoga 441.060 ton, to je za 35 odstotkov več ko lani. Naglo se dviga tudi naša produkcija železa, medtem ko je produkcija bakrene in svinčeno-cinkove rude le malo poskočila. Zrasla je tu li produkcija bavksita in pirita.
■ Prebrisanega pustolovca iz Subotice so ondan prijeli v Ljubljani. Možakar trdii, da je izučen precizni mehanik, in obiskuje zdravnike in urarje. V vsakem mestu stanuje v največjem in najlepšem hotelu. Ko mn pa predložijo račun, obljubi, da bo takoj plačal, v za.Uavo pa pusti pri ho tel sk. ti vratarjih pri strankah izvabljene inštrumente. Prebrisani žid je tako osleparil več strank v Cel.iu, zasledujejo ga pa tudi druge vojvodinske oblasti. Na ljubljanski policiji se je spretno izgovarjal, češ da bo poplačal vse doigove. Toda vsak izgovor je bil zaman in mož je moral s policijskim spremstvom najprej v Celje, od ondod bo pa najbrže romal še v Sombor.
■ V vinograd je rada hodila škorce streljat 18letna Marija Zerdinova iz Lendave. Ko je ominn kopalo dekle po strmem bregu vinograda, ji je najbrže spodrsnilo. Padla je tako nesrečno, da se ji je med padcem sprožil samokres in jo je strel zadel v levo sence. Ko so mladenko našli, je ležala s široko odprto rano na glavi v mlaki krvi.
B Na drobile koščke sta hajduka Jcegovan Mihajlovič in Pavle Dokič blizu Velike Vrlače pri Zaječaru seseklja 41etnega fantiča Najdana Mt
milijona dinarjev. Mesto bo najelo
posojilo pri kaldrm,inskem skladu in haj,ovi(,a> lmeja s)a pri gebi kot kakor poročajo, bodo brez odloga pri- .	-	!___
čeli gradnjo.
V soilu se je zadušil 34!etni posestnik Ivan Jurko iz Jurklošlra. Mož je odšel na pod, da bi v sod dodal tropin, pri tem so mu pa vratca padla v sod. Da bi jih dobil ven, je Jurko sam zlezel v sod. Tu so ga pa omamili plini in ko sta ga njegova žena in sestra 10 minut pozneje našli, je bil že mrtev.
Banka Baruch
11. Rite Auber, PARIŠ (9«)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurza. — Vrši vse bančne posle najkutantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan diji in Luksemburgu sprejemajo vedejo. Naslanjanje »trudne glavice«! plačila na naše čekovne račune:
-------------- »i....i ""' Belgija: št 8064-64. Bruzelles:
Holandija: št 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Psris; Luzern burg: št 5967, Lutcemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
talca. Ker od fantičevega očeta nista dolila za odkupnino niti novic o tiralicah niti hrane, sta v jezi razmesarila nedolžnega otročička in ustrelila neko žensko. Po krvavem zločinu 6ta z drugim klicem, lbletnim Dragotinom Au-djelkovičem, pobegnila neznano kam.
B Sedemkrat je zabodel z nožem v Radišičih (Bosna) šele ISletni Svetozar Radišič svojo sorodnico 201etno Jovanko Gjurašinovičevo. Mlada žena se je pred 3 meseci poročila in je dobila za doto precej zemljišča. Staremu Radišiču pa to ni bilo prav in ko je pred kratkim izgubil pravdo, je s sinovi sklenil, da bodo Jovanko nasilno spravila s poti. Ko je ondan sama pasla koze, je prišel k njej mladi Svetozar in jo zaklal.
B Celo trumo vnukov ima 701etni kmet Ljubisav Selečenim v va6i Sirče pri Kraljevo (Srbija). Mož ima 51 vnukov in enega pravnuka. Na vse je zelo ponosen in se bo kljub svojini letom v kratkem v drugo jmročil.
B Po šest prstov ima na vsaki roki in nogi Bajrem Redžepovič iz Preleza pri Uroševcu (Srbija). Mezinca na rokah 6ta sicer malo okrnjena, toda to se komaj opazi. Drugi prsti so popolnoma pravilni in če jih človek jx>-gleda, vidi, da ima deček na vsaki roki |io dva kazalca. Na nogah so prsti razviti čisto pravilno.
Skoraj
65 milijonov
dinarjev
znašajo dobitki predstoječega 35. kol* državne razredne loterije, čije prvo žrebanje se vrši dne 20. in 21. oktobra 1937. GLAVNI DOBITEK:
2 milijona dinarjev
Že za eno četrtinko srečke lahko dobil* 500.000 dinarjev!
Opozarjamo naše cenjene čitatelje na prilogo znane glavne kolekture drž. raz. loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Iliča 15, ki je pri' ložena vsej naši današnji nakladi-Dolgoletno vzorno in nadvse korektno ter solidno poslovanje te kolekture j* že toliko znano vsej naši javnosti, da jo moremo tudi mi s svoje strani priporočati našim čitateljem.
® Manufakturo za obleke, plašče, suknje itd. zadnje novoeti kupite vedno najceneje v trgovini NOVAK na Kongresnem trgu.
B V Sarajevo je prišel z večjo skupino zoologov profesor berlinske univerze dr. Kaeiimann. V naših krajih bodo znanstveniki proučevali redke vrste živali.
B Na novi progi Varaždin-Kopriv-nica sta se ondan v Ludbregu prvič srečala vlaka iz Koprivnice in Varaždina in sta pripeljala delavce, inženirje in nadzornike. Vsi skupaj so imeli najprej 6večano mašo, nato jim je pa varaždinski župan dr. Miljkovič priredil veselico. Vsak delavec je dobil liter vina in steklenico piva.
H Vlak je povozil v bližini železniške čuvajnice na progi od Niške banje do Pirota 15 letno Milevo in U letno Leposavo Gjuričevo, hčerki ondotnega železniškega čuvaja. Starejšo so kolesa prerezala na dvoje. Domnevajo, da je dekletei vlak iznenadil na progi in je najprej potegnil podse Milevo, za nio pa ša Leposavo, ki je v obupu in grozi bolela sestrici priskočiti na pomoč.
B Zaradi neprestanih jiožigov so
prebivalci šašincev blizu Srem. Mitroviče živeli v neprestanem strahu. Oddahnili so si šele, ko so orožniki prijeli 17 letno Milico Radisavljevičevo. Dokle je pri |>ožigu zalotil sosed in takoj je priznala, da je zanetila že 14 požigov. Zdravnik je ugotovil, da dekle boleha na možganih. Baje je nekoč videla, kako je strela zanetila požar, in takrat jo je prijela požigalska manija.
B »Ne maram biti sužnja! Hočem živeti življenje sodobne ženske!« je vzkliknila pred občinskim muslimanskim sodiščem v Pantini blizu Prištine (Srbija) mlada moliamedanka Anifa Redžepovičeva. Dekle je namreč vrgla s sebe feredžo (ogrinjalo, ki ga nosijo muslimanke povrh vsakdanje obleke) in se je razkrita pridružila veselemu kolu. Tamošnji muslimani domnevajo, da dekle takrat ni moglo biti pri zdravi pameti. Toda na sodišču se je pokazalo, da misli Anifa o- strogih muslimanskih predpisih čisto drugače.
B Mnogo razburjenja je povzročil sredi noči v Sarajevu Adem Cerič. Doma se je sporekel z ženo in jo je neusmiljeno pretepel. Potlej jo je naložil na rame in jo je hotel čez ograjo na mostu vreči v Miljacko. Ljudje so ubogo ženo razjarjenemu možu komaj iztrgali iz rok, rešil jo je pa šele stražnik, ki (e Adema odgnal v zapor.
B 2000 dinarjev so ukradli ondan neznani razbojniki TOletnemu kmetu Nikoli Iliču iz Pračine pri Čupriji (Srbija). Kmet je bil prejšnji dan prodal kravo in ie za izkupiček hotel kupiti pri kovaču v sosednji vasi kolesa za voz. Toda razbojniki so napravili križ čez njegove račune.
B Pr«te je odgriznil v Preljini pri Gornjem Milanovcu Milan Jokševič svojemu stricu Aleksu, banskemu svetniku in večletnemu županu. Stric je nečaka v hlevu za hrbtom napadel s sekiro, toda fant se je še o pravem času obrnil in je v obrambi odgriznil stricu paste. Zanimivo je. da so našli v istem hlevu ubito že fantovo mater, za kar so obdolžili Aleksa. Toda zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili Aleksa se je sam javil orožnikom.
B V duševni bolnišnici v Gulierovru
(Srbija) sta se ondan stepla dva cesarja ,Cezar* in ,car Dušan*. Življenje je med štirimi stenami v umobolnici potekalo mirno vse dotlej, dokler si ni ,car* začel domišljati, da ga je prišla obiskat neka kraljica in mu je prinesla bogate kraljevske darove. ,Cezar* je po vsaki ceni hotel, da mu sovladar pol darov odstopi. Ker pa ,car* o tem ni maral niti slišati, sta se sprla in stepla, ali kakor sta sama to imenovala, ,mečevala* sta se. Nazadnje je ,Cezar* brcnil ,carja* s takšno silo v trebuh, da je čez nekaj minut izdihnil z nasmehom na ustili in s
krčevito iztegnjeno roko, misleč najbrže, da ima v rokah carski meč in brani z njim čast in denar
B Samo kruli in krompir je jedla od sedmega leta Jelena Matovičeva, hčerka siromašnega kmeta iz Lisice blizu Plitvičkih jezer. Ko je dekletce začelo hoditi v šolo, se učitelj v začetku ni mogel dovolj načuditi, ko je deklica s kosom kruha vselej bežala etian od tople jedi. Pozanimal se j* pri Jeleninih starših in tamkaj ie izvedel, da je dekletce deseti otrok revnih staršev in je že od prvega leta jedla samo kruh in krompir. Le s težavo so jo nazadnje součenci le pripravili, da ie vzela v roko žlico in začela otepati fižol. Prve dni je sanio bljuvala, kajti njen želodec se spočetka ni mogel privaditi topli hrani, zdaj je pa mala Jelena že vse od kraja.
B Pri lomljenju kamenja se je v kamnolomu blizu Karlovca odtrgala velika skala in je zasula 21 letnega delavca Ilijo Stojilkoviea. Tovariši so* ponesrečencu prihiteli na pomoč in so ga nezavestnega in vsega okrvavljenega privlekli izpod kamenja. Nesrečnega mladeniča so takoj prepeljali ' bolnišnico.
B Svojo neporočeno ženo Darinko je na zverinski način ubil kovač Dragotin Durmaševič v Malem Šinjegovcu pri Kraševcu. Neusmiljeno jo je pretepal in io trpinčil, dokler ie ni ubil. Potlej si je pri bratu izposodil 10 din, kupil svečo, io prižgal poleg ženinega trupla in legel na naštel io. Tako je ležal, dokler ni prišla policija.
B Tri stotake je izmaknila zvita ciganka Pesnerjeva iz Laškega neki posestnici v Studencih pri Mariboru. Prebrisanim je ženski ponuiala najprej neke zdravilne maže, potlej ji je pa prerokovala bodočnost. Ker se ni zadovoljila z 10 din. je posestnica odprla skrinjo, ki ie v njei hranila denar. V tem ji je ciganka izmaknila 300 din. Žena ie takoj poklicala orožnike, toda pri prebrisanki so našli samo 100 din, druga dva stotaka sta pa izginila brez sledu.
B Obesil se je v svojem stanovanju v Saraievu 56 letni židovski milijonar Leon Finci. Mož je bil v trgovskih krogih znan širom po Jugoslaviji. Zadnje čase je bil precej potrt in so-ga videli samo še na nogometnih tekmah. Njegova vdova pravi, da je bila z njim srečna vse do zadnjega. Vzrok samomora ni znan. ker Finci tudi poslovilnega pisma ni pustil.
B Ker so mu prijatelji rekli, da ga žena vara. io ie delavec .Toča Dudič iz Velike Kikinde ubil. Tako dolgo jo je pretepal, dokler ni nesrečnica-omedlela, potlej jo je j>a nabodel na gnojne vile. Meneč, da ie že mrtva, je odšel v gostilno k prijateljem. Sosedje so pa zaslutili, da se je pri Du-dičevih nekaj zgodilo, šli so gledat in so našli na tleh nezavestno ženo v mlaki krvi. Kliub skrbni zdravniški negi je nesrečnica drug dan v bolnišnici podlegla.
Vsakdo, kdor čita »Družinski tednik«,
mora priznati, da vidi v njem strem-Ijei.je po izboljšanju in napredku, da vsestransko ustrežemo našim čitateljem. Če ste torej z »Družinskim tednikovi« zadovoljni, povejte to vsem svojim znancem in prijateljem, ie pa niste zadovoljni — povejte samo nam■
I
Hranilne
knjižice
vrednostne papirje vnovču-e po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. Iipdlu ji vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkutantneje
Alojzij PLANINŠEK
TRG. AG. BANČNIH POSLOV LJ UBLJANA Beethovnova ul. 14 1. nadstr. Tel. 35-10
f
Osem narodov se peha za 10 milijard
Skrivnostna dediščina Abdula Hamida
(d R. 1.) Curih, sept.
Gotovo se še marsikdo spominja Abdula Hamida, skrivnostnega turške-8» samosilnika, čigar ime bo ostalo vsele-i zapisano v zgodovini osmanske države. Bil je poslednji sultan po staroorientalskih pojmih, poslednji, ki Je iz pravljičnega gradu ob Bosporu siril strah in grozo, dokler ga niso Pregnali mladoturki in ga ni leta 1918 doletela smrt v pregnanstvu.
Se danes, 19 let po njegovi smrti, ** prepirajo dediči za njegovo ogromno dediščino 50 milijonov funtov, to Je svojih 10 in pol milijarde dinarjev.
»Sultanovi milijoni« bi se lahko imenoval velefilm ali senzacionalen roman. Tako ima pa ta naslov samo sodni akt, ki ga bodo te dni uravnavali na kantonskem sodišču v 3urihu.
Zagonetni John de K*y
Sultan Abdul Hamid je zapustil Vse svoje, po šimi državi raztreseno Premoženje, 22 dedičem. Ko so Turčijo razdelili med nasledstvene države, so dediči skušali dokazati upravičenost svojih zahtev tudi v teh državah.
Nasledstvene države so bile pa med Seboj in nasproti Turčiji v nejasnih Pravnih odnosih. Bile so na podlagi Predvojnih obligacij upniki Turčije,
po drugi strani pa, ker so si razdelile med seboj vse cesarsko in državno imetje bivše Turčije, njeni dolžniki. Spričo takšnih okoliščin je bil za dediče položaj zelo nejasen.
Nekateri med njimi so zaupali svoje težave skrivnostnemu Johnu de Kayu, ameriškemu državljanu in znamenitemu finančnemu svetovalcu v povojnem gospodarskem kaosu. John de Kay je znal s svojim očarujočim nastopom vsakogar pridobiti; uganil je tudi, kako bi mogli sultanovi dediči priti do zapuščine. John de Kay si je pa znal tudi zaračunavati mastne predjemščine za svoje »posredovanje«. Lepega dne je pa izginil, kakor bi se bil v zemljo vdrl.
S tem pa zmešnjav ni bilo konec. V Newyorku so ustanovili posebno delniško družbo »Ottoman Imperial Esta-tes Incorporated de Richmond, U. S. A.« in njej je kakor kakšni realitetni tvrdki 17 dedičev prepustilo svoje pravice. Tako so dediči danes prav za prav brezpravni in bo šele sodna obravnava pojasnila te zamotane okoliščine.
Pri procesu, ki obeta postati prava babilonska zmešnjava tožb in proti-tožb, so udeleženi pustolovci vseh vrst in narodnosti.
Proces sam traja prav za prav že štirinajst let, vendar upajo, da bo zdaj kantonsko sodišče vendar že za-
devo dokončno razpletlo. Razumljivo je, da so tožitelji samo lutke v rokah držav, ki si obetajo dobiček po razsodbi tega senzacionalnega procesa. Te države so Francija, Italija, Grčija in Turčija.
Obsežnost pravdnih aktov presega vse meje. Priključene so jim še cele skladovnice strokovnih mnenj iz vseh mogočih področij znanosti. Argumenti s področja javnega in naravnega prava, iz vojne zgodovine, narodopisja, zemljepis j a, geologije in naposled še mednarodnega prava so orožje v tem boju za za’.clad mrtvega sultana.
Najtežje je pa pri vsem tem dognati, kdo ima prav za prav pravico do tožbe, ker je večina dedičev, kakor smo že rekli, prepustila vse svoje pravice raznim dvomljivim pravnim osebam. Celo nafta igra vlogo v tem procesu. Dediči so namreč v svojem pohlepu ix> bogastvu kupili v Iraku dragocene vrelce, njihovi prejšnji lastniki hočejo pa zdaj uveljaviti svoje pravioe do dediščine.
Položaj je torej res skrajno zapleten. Kako neromantično likvidira današnji materialistični svet spomin na najromantačnejšcga vladarja zadnjih petdesetih let!
Blagodejno vplivajo na nežnolcožo
ELIDA MI
ELIDA CVETIC MILO
I
posebno blago in učinkovito čudovitega vonja
Pretkana sleparija
(d P. i.) Kjobenhavn, sept. Neka tukajšnja zavarovalnica je postala pozorna na brezposelnega Svenda Aa-Bena Nilssona. V kratkem času mu je morala štirikrat izplačati zavarovalnino, ker so mu psi raztrgali obleko, lastniki teh psov so bili pa zavarovani za odškodnino, ki bi jo mo-rali plačati oškodovancem.
Zavarovalnica je na skrivaj pričela nadzorovati Nilsiona in je kmalu dognala, da je njen sum opravičen. Nilsson je bil dogovorjen s štirimi sorodniki; kakor hitro je kdo izmed njih opazil na cesti psa, ki je bil videti popadljiv, je brž poizvedel, kdo je njegov lastnik.
Kmalu nato sta se pri lastniku zglasila dva člana te čedne družbe: eden °d obeh je hitel pripovedovati, kako mu je pes raztrgal hlače; v dokaz jih je prinesel s seboj. Drugi je pa igral očividcg.. ki je po naključju opazoval dogodek na cesti. Napadeni je lastniku predlagal mirno poravnavo in je terjal le 50 kron odškodnine, čeprav ni vedno dobil zahtevane vsote, je izsilil vsaj nekaj, ker lastniki psov niso maraii imeti opravka s policijo.
Nekoč so sleparji napravili posebno dobro kupčijo. Trdili so, da je neki 'elik ruski pes popadel enega od njih in mu raztrgal vso obleko. Ker je bil Pes res popadljiv in lastnik niti mislil hi na možnost sleparije, je dal sleparju popolnoma novo obleko in še !00 kron za prestani strah.
Zdaj je čedna družba pod ključem. Policija je dognala, da so se s temi sleparijami bavili že poldrugo leto in so od njih prav dobro živeli.
Premeri, preden se poročiš!
(d N. i.) London, sept. Tudi poročni Prstani se z modo spreminjajo. To nam potrjuje pravkaršnja statistika angleških zlatarjev.
Danes n. pr. nosijo prstane prav tako ozke, kakor so jih nosili naši Pradedje pred 100 leti. Zato so morali biti pa pred 50 leti široki vsaj pol centimetra in primerno težki, če so hoteli kaj veljati. Med vojno in neposredno po njej so pa nosili spet same ozke prstane, zaradi varčevanja seveda. V dobi povojnega inflacijskega blagostanja so ponovno prišli v modo široki obročki.
Kronika poroča, da so pred 100 leti nevestini starši merili in tehtali hčerin poročni prstan. Baje se je na Škotskem veliko zakonov razdrlo, ker je hotel zaročenec vede ali nevede varčevati s preozkim in prelahkim prstanom.
Presenetila nas bo pa ugotovitev statistike, da ima vsaka draga zakonska žena na svetu prstan iz Birminghama na Angleškem; tamkajšnja industrija poročnih prstanov je stara že svojih 200 let.
Golobi so hitrejši od brzovlaka
(d P. i.) Kjobenhavn, sept. Tu se je te dni vršila zelo zabavna tekma. Klub, ki se bavi v Horsenu z rejo Golobov-pismonoš, je poslal v Aalborg šestnajst golobov in jih je tam izpustil v istem trenutku, ko je odpihal brzovlak proti Horsenu.
Razočaranje v klubu ni bilo majhno, k° je prvi golob priletel šele eno minuto po prihodu vlaka. Vendar klu-haši niso izgubili poguma. Izgovarjali so se z nevšečnimi okoliščinami, češ da je jutmja megla onemogočila golobom orientacijo in zato niso mogli doseči svoje največje hitrosti.
Nekaj dni nato so iste golobe poslali v Norre Sundley, 133 km od Horsena. Spet so golobi tekmovali z brzovla-kom, ki odpelje popoidne v Norre Sund-ley. To pot so se golobi izkazali vredne zaupanja; prileteli so celih osem minut pred vlakom v Horsen.
Kaj je folklora?
be-
to S. d.) Pariz, septembra. To sedo srečamo večkrat, posebno v zvezi z raznimi razstavami ali velesejmi.
Tudi na letošnji pariški razstavi so jo neštetokrat rabili, morda so jo že kar obrabili. Osrednje društvo za tujski promet je zato sklenilo, poiskati izvor te besede.
Tako je prišlo na dan, da so prvi krat rabili ta izraz 22. avgusta 1818. leta v časopisu »Athenium«. Angleški zgodovinar in starinoslovec Williams Thones je tedaj predlagal, naj učenjaki združijo v eno samo besedo vse, kar razumemo z »ljudskimi in književnimi starinami«. Izbrali so v ta namen dve besedi; ,folk‘ (ljudstvo) in ,lora‘ (vedeti). Beseda .folklora1 je torej skovanka iz devetnajstega stoletja. Svojevrstni zvok tega nevsakdanjega izraza je menda vsem tako ugajal, da so ga brez oklevanja spre- binskomova
Milijone je zavrnil
(n S. d) Trst, septembra. V Italiji je te dni neki star in reven časopisni raznašalec zavrnil ogromno premoženje, ki ga je podedoval po svojem sinu.
Sin je bil pred leti odšel v Ameriko ,s trebuhom za kruhom1 kakor toliko njegovih tovarišev.
V Novem svetu si je s trdim delom in s podjetnostjo prislužil težke milijone. Umrl je brez otrok in brez žene.
Njegov odvetnik je sporočil staremu očetu, da je podedoval vse sinovo premoženje, t. j. svojih 20 milijonov dinarjev.
Toda v veliko odvetnikovo presenečenje je stari raznašalec odklonil dediščino, ker se mu je zamerilo, da ga je sin tako dolgo pustil v revščini, ne da bi se bil zmenil zanj.
Priznati je treba, da je takšnih ponosnih značajev danes kaj malo na svetu.
jeli.	(»Pariš	Soir«)
»Lenuh« dobil službo
(n O. k.) Praga, septembra. V nekem severnočeškem listu si lahko te dni čital tale zanimivi oglas:
»Mladenič, len, površen, pozabljiv in neumen, bi rad poskusil svojo srečo kot uradnik. Ponudbe pod značko .Nereden 777‘ na upravo.«
Oglas je opazilo mnogo ljudi in neki industrijec si je takoj priskrbel naslov nevsakdanjega oglaševalca.
(»Praser Tagblatt«)
Najdaljša cesta na svetu
Ali veste, katera je najdaljša cesta na svetu?
Pravkar jo grade; vezala bo Fairbanks na Aljaski z Buenos-Ayresom v Argentini... Imenovala se bo »Mednarodna pacifiška cesta«, šla bo do Mehike čez razne severnoameriške in južnoameriške države in bo dograjena merila 21.000 km, t. j. več ko pol obsega zemeljske oble ob ravniku.
V Evropi žive najboljši zakonski možje
<dč. i.) Newyork, septembra. Ameriška pisateljica Marjorie Dob-znana boriteljica za žen-
ske pravice, je v uglednem newyor-! škem časopisu »Forumu« opikala raz-i liko med ameriškimi in evropskimi zakonskimi možmi. Omenila je, da si žele evropskh mož ne samo ameriške dolarske princese, ampak tudi druga dekleta.
Kaj je vzrok, da so evropski zakonski možje toliko boljši od ameriških?
Naj večja razlika je menda v tem, da ceni evropski zakonski mož ženo Kot sebi enakovredno bitje, išče njene družbe in je doma zadovoljen in srečen. Anglež pravi »My home is my castle« (Moj dom je moj grad, to se pravi, dostopen je samo meni in mojim).
Američan je pa ravno nasprotnega mnenja. Glavno mu je delo in spet delo, pa nič drugega, še za dom se ne zmeni. 2eni prinese le denar, drugače jo pa pušča samo. In prav zato je v Ameriki toliko ločenih zakonov.
Evropski zakonski mož ne bi bil zadovoljen, če bi bil kar zakopan v delu. živi bolj človeško, kultivirano življenje in je zato zelo prijeten in za-
nimiv v družbi. Poleg tega je rad doma in se dobro počuti v družbi svoje žene in otrok.
Američanke si večkrat žele resnega pogovora s svojimi možmi. Toda možje se za to ne zmenijo mnogo. Ker ne vedo, da je za srečno zakonsko življenje prvi in poglavitni pogoj duševna vez.
Zelo značilno je za Američane, da si izbirajo mlajša dekleta. Kajti žena jim je le v zabavo in zato si žele njene mladosti.
Evropski zakonski mož bi' pa rekel, da je ravno žena med 30. in 40. letom najbolj očarljiva, ker je njena osebnost tokrat že popolnoma razvita. Evropcem nista prvo mladost in lepota, zato toliko bolj cenijo prijateljstvo.
Zena postane nemirna, malenkostna in kar solzavo čustvena, če je ne družijo z možem globlje duševne vezi. Cim bolj je mož zanjo nepristopen, tem bolj postane vsakdanja in enostranska. Prav takšne ženč si pa ustvarjajo s svojim ravnanjem ameriški možje.
4 milijarde vžigalic
porabi Evropa na dan
(d R. i.) Ženeva, sept. Iz letopisa statističnega urada Zveze narodov izveš prav zanimive stvari. Tako na primer tudi o vžigališki industriji.
Izračunali so, da porabimo v Evropi vsak dan povprečno štiri milijarde vžigalic. Za njih izdelavo je potrebnih 800.000 kubičnih metrov lesa in 420.000 kilogramov fosforja, če pomislimo, da prižgemo vžigalico v eni sami sekundi, lahko izračunamo, da porabijo Evropci za ta »opravek« vsak dan 126 let 10 mesecev 5 dni in 2 sekundi.
Zanimive številke
(d P. i.) Kjobenhavn, sept. Danski statistični urad je izdal letno poročilo za leto 1937. V njem srečamo kopico prav zanimivih podatkov. Tako je štela danska prestolnica letos v februarju 844.817 prebivalcev, to je 12.256 več kakor lani. Leta 1885. je imel Kjobenhavn le 320.727 prebivalcev, v petdesetih letih se je torej skoraj potrojil.
5. novembra lanskega leta je imelo 8 o/oo zakonskih žen manj ko 20 let. Takrat je bilo v Kjobenhavnu 3056 šoferjev in izvoščkov, med njimi pa le 62 žensk.
Gledališče je prodalo 351.828 vstopnic, kinematografi pa več ko 11 milijonov.
600.000 radijskih poslušalcev
(d) Avstrijski radio poroča, da se število radijskih naročnikov stalno množi. Družba Ravag je namreč ugotovila, da ima že 605.914 naročnikov. Od 1. januarja do začetka avgusta se jih je pri Ravagu na novo prijavilo 72.424.
Po sedanjem stanju naročnikov jih
pride na zvezne dežele 318.141, na dunajski okoliš pa 287.776.
Mi ste sutz&toi ptedsodkto/?
Odgovorite na spodnjih 12 vprašanj, pa boste vedeli
Dr. Wrightson, ugledni profesor za psihologijo na kolumbijski univerzi (USA), trdi, da lahko nezmotljivo dožene, ali je človek slep suženj vseh mogočih predsodkov ali ne. Njegova preizkušnja ni posebno težka; »kandidat« mora le odkrito odgovoriti na tehle dvanajst vprašanj, ki jih je sestavil učeni profesor:
1. Ali volim vselej najzmožnejšega kandidata, nc (Jlede na njegovo politično opredeljenost?
2. Ali so Američani prav tako dobro vzgojeni kakor Evropci in ali dobro kuhinjo prav tako cenijo kakor evropski sladkosnedneii?
S. Ali grem s prijatelji k predstavi filmske veseloigre ali revije, tudi če ne maram takih predstav?
4. Ali rajši živim v nesrečnem zakonu, kakor da bi pustil, da pride moje ime v ločitveno pravdo?
5. Ali nikoli več ne verjamem človeku, ki me je že enkrat osleparil?
6. Ali se ima po mojem poročena ženska ukvarjati z gospodinjstvom, ne pa s kupčijskim življenjem?
7. Ali so po mojem vse hazardne igre, tudi loterija in kvarte, nemoralne?
8. Ali rajši zaupam svoje slcrbi in težave zdravniku in odvetniku Ica kor zdravnici in odvetnici?
9. Ali pravim, da je moj prijatelj ali sorodnik norec, ker je pustil do-Irro službo in se posvetil pesništvu ali leakšnemu drugemu umetniškemu poklicu?
10. Ali sme po mojem ženska prav tako javno kaditi kakor moški?
11. Ali mislim, da so velepodjet-niki sebičneži, ki jim je samo denarja mar?
12. Ali mislim, da je otrok ali človek, lei je mlajši od mene, nespoštljiv nasproti meni, če me vpraša za svet, potem pa rajši po svoji glavi naredit
Na vprašanja je treba odgovoriti »da« ali »ne«. Nato primerjajte svoje odgovore s profesorjevimi:
1. Da.	J,.	Ne.	7.	Ne.	10.	Da.
2. Da.	5.	Ne.	8.	Ne.	11.	Ne.
3. Da.	6.	Ne.	9.	Ne.	IS.	Ne.
Vsak odgovor, ki se ujema z odgovorom profesorja VVrightsona, šteje eno točko.
Ako ne dosežete niti šestih točk, ste prav gotovo polni raznih predsodkov. če imate šest do devet točk, ste že nekoliko boljši; profesor Wrightson pravi, da je v tem primeru vaša miselnost nekaj srednjega. Tisti pa, kdor ima več kakor devet točk, sme biti zadovoljen sam s seboj, ker ni suženj predsodkov.
še nekaj čisto zaupno: nikar ne odgovarjajte na naša vprašanja pred svojo ženo, kajti zna se vam zgoditi, da vam bo vse življenje očitala še tako nedolžne predsodke.
Krotka kanja
(nq-o) Koln, septembra. Neka kanja, roparica Iz družine sokolov, je postala neločljiva prijateljica nekega moža v Caprinu, neznatni vasici ob južnem bregu Luganskega jezera.
Krotka kanja je svojega prijatelja spremljala na izprehodu, prhutala nad njegovo glavo in se igrala z žogo kakor psiček. K »dar je mož sedel, je tudi kanja zgrnila krila in sedla poleg svojega gospodarja. To prijateljstvo je trajalo tri leta, vse do zadnjega časa, ko je neki nevoščljivec iz gole hudobije žival ustrelil.
(»Kolnische Zeitnng«)
Slabo poplačani nasveti
(n M. d.) Newyork, septembra. Gotovo se še spomnite zakonskega spora lepe hollywoodske igralke Mac We-stove, ki je še danes najbolje plačana igralka na svetu. Očarljiva Mae je pred mnogimi leti kmalu po poroki zapustila svojega moža in se tudi potlej ni več zmenila zanj. Menda je docela pozabila, da sploh še živi.
Smola je pa hotela, da je prav ta igralka objavila v nekem velikem ameriškem časopisu članke z nasveti, »kako naj ženska obdrži svojega moža«. Ni nam znano, ali je igralka pobrala te nasvete iz lastnih skušenj.
Kako sta se pa Hollywood in ves svet začudila, ko je kmalu nato lepa Mae VVestova dobila nepričakovane nov''« od moža, za katerega se ni nekoč prav nič trudila, da bi ga obdržala. Te novice niso bile pa nič kaj dobre, saj je pozabljeni možičel: zahteval kot odškodnino za dolga »suha leta« polovico ogromnega igralkinega premoženja, ki mu po ameriških zakonih tudi gre...
Cepivo za influenco
(d R. 1.) London, sept. Zdravnika Fairbiother in Hoyle sta leta in leta delala na bakteriološkem oddelku na manchestrski univerzi in sta zdaj izdala poročilo o vzrokih influence, kakor Angleži hripo imenujejo. Baje bomo kmalu dobili cepivo za to nadležno bolezen, ker se je raziskovalcema posrečilo dognati klico, ki jo povzroča.
Zdravnika mislita že letošnjo zimo preizkusiti izsledke svojega dolgoletnega raziskovanja.
AneUdate
Žepni robec
Car Aleksander II. je nekoč povabil v goste poljskega grofa R. Le-ta je takoj opazil, da je pozabil doma žepni robcc, in se je zato useknil v papirnat prtič.
Knez Gorčakov je to videl in je grofa posmehljivo zafrknil:
»Oho, grof, useknili ste se pa prar po poljsko.«
»Da,« je pritrdil grof R. »če bi se hotel po rusko, bi pa moral seči pa robec svojemu sosedu v žep.«
Neuglašen
Skladatelj Johannes Brahms je bil zelo nepristopen mož. Nekoč je prišel k njemu mlad glasbenik z -notami v rokah. Brahms je že slutil, da bo moral oceniti skladbo in je zato kakor po naključju sedel na zaprt klavir In začel govoriti o čisto drugih stvareh.
čim bolj je mineval čas, tem bolj je postajal mladenič nervozen. Nazadnje se je le ojunačil in vprašal Brahmsa, ali bi mu lahko zaigral neko skladbo. Brahms se je branil, čeS da je klavir popolnoma neuglašen. Toda mladi glasbenik je menil, da ga to ne bo nič motilo.
Tedaj je Brahms lakonsko dejal:
»Zato bo pa mene!«
Preveč rok
Saški kralj Avgust Močni (1694 do 1733) je imel generalnega adjutapta, v. Kyaua po imenu, ki je slovel po svojih izvirnih domislekih.
Nekega dne ga je kralj vprašal pri kosilu, kaj je prav za prav vzrok, da carina tako malo vrže. Namesto odgovora si je dal Kyau prinesti kos ledu iz shrambe; podal ga je svojemu sosedu s prošnjo, naj ga da dalje, dokler ne pride do kralja.
Tako je romal kos ledu iz rok v roke in ko je prišel naposled do kralja, ga je ostalo le še prav majcen koščefc.
»Vidite, Veličanstvo,« je rekel Kyau, »tako vam carine zvodenet«
Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
IV	sedanji čas postavil In v stihe prelil Ivan Rob
XXXII.
»Kdo, duh, si, ki v tej uri pozni oni trgaš spanec raz oči,
Id javljaš se v obliki grozni, da mraz me stresa do kosti? če si v tem gradu trpel muke, obrni se na drug naslov!.
Jaz nisem kriv. če iz pekla si, te prosim, vrni se domov, ker bolje je v peklu goreti ko v naših norih dneh živeti.«
XXXIII.
A duh stoji in se ne gane, po vsem telesu me mrzli, poskušam formule mi znane, ki z njim duh se prepodi:
Exi, diabole impure, kadabra sila men krom, krom, odženi blisk te, piš in grom, tu, paenitentia naturae.«
Zaman! Saj duh se le smehlja ko dete, ki mu ded čeblja.
XXXIV.
»Jaz nisem duh, ne sin pogube,« od vrat zaslišim nizek bas,
»le kar opusti eksorcizme,
.preljubi bralec* — to sem jaz. Prišel sem te samo povprašat, kak dolgo boš me še moril, zahteve svoje bom razložil, da boš od njih se ti učil.
Zato me, avtor, zdaj poslušaj, poboljšati se vsaj poskušaj!
XXXV.
Ce že nesramnost si zagrešil, da si se vštulil v svoj roman, bi vsaj ko burkasta oseba, fco harlekin prišel na dan.
Kaj mar mi tvoja bolečina, kaj mar mi tvoj nemir srca?
Le to kar bere nas večina, naj avtor v svoja dela da. Dejanja daj nam, daj dejanja, dovtipnih verzov in smejanja!
XXXVI.
l^otrpežljivost mi zlorabljaš, ker meniš: bralec vse požre, na rečenico pa pozabljaš: brez bralca avtor mrtev je.
Ne drezaj z mislijo v oblake, lepo na zemlji naši stoj in pusti preučene spake, nam jasno, po domače poj! Predvsem tvoj spev moderen bodi sodoben duh naj v vsem te vodi!
XXXVII.
Vsa vrenja, ki jih svet ima, neznatna, skromna in velika, naj z rožno barvo spev tvoj slika naj temne barve ne pozna!
Zakaj pero ti žalost seje, ko rad se smeješ tudi ti?
Se rajši pa se bralec smeje, da s tem pozabi vse skrbi.«
Ko t&ko je modrost izustil, me ,ljubi bralec* je zapustil.
DESETO POGLAVJE I.
Dejanja daj mi, daj dejanja,
dovtipnih verzov in smejanja!
Poredno solnce z bilko zlato poščegetalo me je v nos, preskočil sanj sem svetlo trato in stopil na zavesti voz.
Življenja težo v hlače spravim in svojo sobo zapustim, na vrtu Manico ustavim in jo tako nagovorim:
»Ob treh popoldne na verandi imela z Lovretom boš randi.«
/ASobe
Po
priporoči naših zobozdravnikov
ovsod«
Dobi se V
Novele »Družinskega tednika*
Pc dvajsetih letih
Grofica Marija Falkenau ali Mici, kratko in malo Mici, kakor jo še zdaj poznajo njeni ožji prijatelji, je zatopljena v spomine zamišljeno zrla v pismot. Njeni ozki, lepo oblikovani preti s krasno izbočenimi nohti so nežno božali papir. Tako nežno, kakor da ne bi gledali nekaj neživega, ampak glavo ljubljenega bitja.
»Spoštovana grofica,« je čitala, »oprostite človeku, ki vas še po dvajsetih letih odsotnosti ni pozabil. Oprostite mi, če vas bom e tem pismom motil. Na Dunaju sem in doživel sem srečo, da sem vas včeraj videl... Zunaj v Doblingu, med nizkimi grički. Najbrže ste prihajali s tenisa. Leta se vam prav nič ne poznajo. Isti zlati la6je, iste zelene oči, ki se v njih krešejo zlate iskrice kakor takrat na Škotskem, ko me je doletela sreča, da sem vas kot gosta svojega očeta videl v naši poletni vili... Pojutrišnjem odpotujem. Ali bi vas smel še enkrat videti? Pomislite, nemara bo moralo to zadoščati za vsa poznejša leta mojega življenja...«
Grofica Marija je spet in spet čitala pismo... »Najbrže s tenisa... leta se vam prav nič ne poznajo... zlati lasje... zelene oči...«
Zamislila se je. Kdaj bd jo bil lahko videl? Pomislila je na včerajšnji dan. Zjutraj se je odpeljala k brivcu, potlej je obiskala neko bolno prijateljico. Pomerila je obleko v salonu Made-leine, nato se je pa malo sprehodila po mestu. Pri tenisu ni bila. Zdajci jo je pa prešinilo kakor blisk. Da, tako bo. Da se ni že prej tega spomnila!
S srečnimi očmi in z lahno bolestno črto okoli ust se je pripravljala, da napiše nekaj vrstic za odgovor. Zakaj bi mu ne izpolnila želje? Dobri Leslie Raleigh! Talko vljuden in ljubezniv je bil takrat! Ona je prav za prav bila, ki je tega nedostopnega in molčečnega moža pripravila, da ji je razodel, kar čuti njegovo 6rce. Delala se je ravnodušno in je med tem, ko so njenemu možu razkazovali posestvo Lesli-jevega očeta, odjezdila z njim. Še zdaj vidi hlev s plemenitimi čistokrvnimi konji, ki si je izmed njih smela po mili volji izbrati enega za ježo drugi dan. Tudi k tenisu sta šla skupaj... In takšno jo je bil včeraj videl...
Njegova strast se z leti ni ohladila. Vedela je, da se ni poročil, čeprav bi se najodličnejše angleške družine rade ponašale s takšnim zetom, da o vitkih dolarskih Američankah, ki bi tudi drugega sina kakega angleškega lorda rade odtehtale z zlatom, 6ploh ne govorilno...
’ »Dragi prijatelj!« je pisala. »Vaše pismo me je po tolikih letih silno ganilo in osrečilo. Toda čemu bi najino življenje, ki je doslej, čeprav ne skupno, potekalo vendarle po začrtani poti, danes razburkala? Razumeli boste, zakaj nerada govorim z vami o preteklosti, toda vašo željo vam bom vendarle izpolnila. Jutri bo čajanka na angleškem poslaništvu. Poskrbela bom, da bodo povabili tudi vas. In tamkaj me boste videli. Toda zanesem se na vaše viteštvo: storiti morate, kar od vas zahtevam. Povabite me na ples. Na en sam ples. Nič več ne sme biti, da se ne bi moj mož po nepotrebnem razburil. In prosim, ogibajte se vsakega pogovora o preteklosti. Na svidenje...«
Ko je Leslie Raleigh med poslanikovimi gosti čakal na grofico, je imel
Radio Ljubljana
od 30. septembra Jo 6. oUobra 193/.
ČETRTEK, DNE 30. SEPTEMBRA
12.00: Plošče ■ 12’45: Vreme, poročila B 13.00: čas, spored, obvestila 13.15: Koncert Radijskega orkestra B 11.00: Vreme, borza ■ 18.00: Plošče
■ 18.40: Prosvetni spored prihodnjega leta ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nae. ura ■ 1950: Deset minut zabave ■ 20.00: Koncert ■ 21.15: Plošče ■ 21.30: Koncert Radi jskega orkestra B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski jazz ■ Konec ob 23, uri.
PETEK, DNE 1. OKTOBRA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza
■ 18.00: Duet: klavir in harmonij ■ 18.40: Dramske prireditve v prihodnjem letu ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Adamičev jazz in Jožek in Ježek ■ 22 00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, DNE 2. OKTOBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila * 13.00: Čas, spored, obvestila
NAPISAL F. HILL
občutek, kakor da se mu bo izpolnila dolgoletna srčna želja. Srce mu je razbijalo, kakor da bi mu hotelo počiti, čeprav se je delal mirnega. Nihče naj ne opazi njegovega razburjenja. Samopremagovanje ee mu je zdelo ena izmed največjih čednosti. Ze od zgodnje mladosti se je uril v njem, in ga je izpopolnili v pravo mojstrstvo.
Nazadnje jo je zagledal. Njena vitka postava, odeta v svetlozeleno, kakor dih nežno oblačilo, je bila pravljično lepa. Do plesa je čakal na hodniku. Potlej, ko je godba zaigrala tango, ki je v njem tlela pritajena strast pod navideznim mirom, je stopil pred njo in se ji poklonil. Čeprav je moral paziti na ples, je njegov pogled nepremično počival na njej.
»Mici,« je rekel. Toda spomnil se je njenega opomina in je začel govoriti o čisto vsakdanjih stvareh.
»Recite mi vendar Mary kakor drugi,« je iznenada menila e srebrnim smehom. Ali je mar slutila, kako zelo ga je osrečila s temi besedami? Najbrže je vedela, da mu bo v simbolen spomin, če jo bo smel imenovati Marv, kakor takrat, tisto edino, večno dolgo pa vendar neskončno kratko blaženo popoldne.
Leslie Raleigh je nalašč izbral tango. Tango je bil lepši in kar ee mu je zdaj zdelo najvažnejše, počasnejši in zato tudi daljši ples. Morebiti najdaljši med svojimi brati, med foksom, rumbo in hitrim valčkom... A tudi tango je le prenaglo minil. Raleigh bi bil sam sebe zatajil, če bi jo bil za-
prosil še za drug ples. Tako je bila pač zahtevala grofica Mary. Toda pisati ji in se ji zahvaliti za čudovite trenutke, ki je v njih objemal njeno sladko telo, čutil dih. njene bližine, slišal njen smeh — da, to bo smel...
»...Hvala, tisočkrat hvala za prekrasne trenutke,« je pi6al. »Še zdaj ste takšni, kakor ste bili vedno v mojih sanjah. Leta se vam prav nič ne poznajo. Vitki, ljubki, cvetoči in mladi. O, Mary, zakaj morajo najini dnevi iti ločeno 6vojo pot? Toda nočem tožiti, saj sem bogato poplačan.
V mojem srcu je samo hvaležnost, neskončna hvaležnost...«
Grofica Marija Falkenau je čitala pismo. Okoli ust se ji je 9pet zarisal bolestni in obenem 6rečni nasmeh. Še iz njenih oči je žarela sreča. Vstala je Stopila je pred veliko zrcalo, vzela toaletno ogledalo in se dolgo gledala v njem. Globoko je vzdihnila; nato je pa rahlo položila ogledalo na stekleno ploščo. Potlej se je usločila. Na njen obraz je spet legel prejšnji izraz in samo v očeh je še žarel odsev notranje 6reče.
Odprla je vrata in stopila v hčerkino sobo. Mary je bila pravkar vzela iz omare svojo teniško obleko. Materine roke so se ljubeče ovile okoli dekletovega vratu in poljub, nežen in lahen kakor dih, je pobožal njena lica.
V zahvalo za to, da je nevede ohranila ljubljenemu možu iluzijo in za to, da ni izvedel, da neizprosni zob časa niti idolu še tako 6ilne ljubezni ne prizanese...
Preizkušnja
Francoski napisal Paul Bringnier
Peter ni nikoli poznal mehkobe ženske roke. Mati mu je umrla, ko je prižel na svet, pozneje so ga pa vzgajali v veliki mrzli hiši, kjer si je bil njegov ljubi oče iz žalosti nad ženino smrtjo vzel življenje. Nikoli ni pobožala dečkovega ušesa nežna uspavanka, nikoli ni njegovo srce vztrepetalo v burnem materinem objemu...
Sam je živel na svetu, sam brez ljubečega srca, brez bližnjega človeka, ki bi mu toplo svetoval v težkem trenutku. Nekje daleč v velikem mestu je imel strica, starega, po Petrovem mnenju pustega odvetnika. Toda tudi stric se ni kaj prida zanimal za svojega zapuščenega nečaka.
Lepega dne se je pa zgodilo nekaj nezaslišanega. Petrov stric se je pri-
,Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte!
■ 13.15: Plošče 14.00: Vreme ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Zabavne oddaje v prihodnjem letu ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Pratika za mesec oktober > 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Koncert Radijskega orkestra ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA, DNE 3. OKTOBRA
8.00: Operni Šramel ■ 9.00: Čas, poročila, 6pored B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve ■ 9.45: Versko predavanje ■ 10.00: Švicarski ljudski napevi B 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert Radi jsl ega orkestra ■ 13.00: Čas, vreine, poročila, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ (oddaja prekinjena od 14. do 17. ure)
■ 17.00: Kmetijska ura B 17.30: Plošče • 18.00: Na ogledih — zvočna igra a 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura
■ 19.50: Slovenska ura B 20.30: Jožek in Ježek ter Adamičevi fantje a 22.00: Čas, vreme, poročila, spored a 22.15: Ruske ciganske pesmi B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, DNE 4. OKTOBRA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Zdravniška ura B 18.20: Plošče B 18.40: Kulturna kronika B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored,
peljal v staromodnem »Fordu«, in še več: objel je Petra in mu zaupal, da bo ostal nekaj dni pri njem na oddihu. In glej: pusti stari striček in mladi od sveta pozabljeni Peter sta se kmalu sprijaznila. Lepega dne sta spoznala, da se izvrstno razumeta, in striček je povabil nečaka k sebi v mesto.
»Poročiti te bo treba, fant moj!« je dejal in skrivnostno pomežiknil.
»Katera bo pa marala takega divjaka, kakor sem jaz?« je otožno odvrnil Peter. »Sploh se pa ne bom ženil, ženske so mi zoprne!«
Striček se je namuznil in ni ničesar rekel. Ko se je s svojim nečakom pripeljal v veliko mesto, ga je pričel voditi v družbe, kjer je bilo dosti mladih, cvetočih deklet, godnih za možitev. Nekaj časa se Peter ni zmenil zanje. Lepega dne je pa začel brez vzroka zardevati, pogovor mu ni več gladko tekel in ženska družba mu ni bila nikakor več zoprna.
-»Zaljubil se je, to je na dlani,« je presodil stric, »toda težko je reči, v katero...«
Naposled je Peter po dolgem oklevanju sam priznal. Bila je Lucija.
»Ali jo pa tudi res ljubiš?« je vprašal striček.
»Mislim da. Jutri bom tako odpotoval: kakor vsako leto sem se namenil na taborjenje in sredi samotnih gozdov in gor& se bom v tem tednu lahko prepričal, ali je moja ljubezen res prava.«
Striček se je nasmehnil.
obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Koncert Radijskega orkestra B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Šramel kvartet učiteljskih abiturientov B Konec ob 23. uri.
TOREK, DNE 5. OKTOBRA
11.00: šolska ura B 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Koncert Radijskega orkestra B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Plošče B 18.40: Davčne oprostitve in olajšave B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Akademski pevski kvintet B 20.45: Koncert Radijskega orkestra B 20.00: Čas, vreine, poročila, spored B 22.15: Koncert tainburaškega seksteta B Konec ob 23. uri.
SREDA, DNE 6. OKTOBRA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Mladinska ura B 18.40: Industrializacija Slovenije B 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. lira B 19.50: Šahovski kotiček B 20.00:	Koncert opernih
spevov B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Saksofon solo B Konec ob 23. uri.
»O, Peter! Zakaj bi sam hodil na taborjenje? Vzemi še Lucijo s seboj, tako ti bo bližja, videl jo boš vsak čas ob vseh mogočih priložnostih 1** laže se boš prepričal o svoji ljubezni.«
»Saj res, povabil bom tudi njenega brata slikarja. Odšli bomo vsi štirje, že jutri!«
»štirje? Kdo je pa četrti?«
»Moja tajnica. Pazila bo na telefonsko zvezo s planinsko kočo.«
Odpeljali so se z avtomobilom.
Peter in Lucija sta sedela spredaj, za njima pa brat in tajnica, mlada, neznatna osebica z gladko počesanimi lasmi, resnimi črnimi naočniki in v črni obleki; Peter jo je poznal že več let, toda še nikoli si je ni bil dobro ogledal.
Prvi večer so se ustavili ob gozdnem parobku, na jasi, po kateri je žuborel bister gorski studenček. Peter in brat sta pričela pripravljati šotore; tedaj pa zasliši Peter jezen, cmerikav glas. Neprijetno presenečen se ozre; bila je Lucija, ki se je pričela pritoževati nad komarji. Stala je brez dela sredi trave, nasprotje med svežostjo narave in njenim naličenim obrazom je bilo presenetljivo, skoraj žaljivo. Naposled so se le odpravili spat. Zjutraj je Peter kakor navadno zgodaj vstal. Nehote je pogledal v odprti sosednji šotor, kjer je spala Lucija. Zagledal jo je in prestrašil se je: Lucija je ležala zvita v klobčič na blazini, po bledem in mlahavem obrazu ji je polzel pot, pomešan s pudrom in rdečilom. V Petrovem srcu je tedaj ugasnila ljubezen...
Odšel je žalosten v mlado jutro. Ob studencu je zagledal neko dekle V beli platneni obleki. Ko se ji je približal, ga je s smehljajem pozdravila, čudeč se, da je ni takoj spoznal. Ali je to snažno in čisto, kakor v jutrnji rosi okopano dekle, res njegova dolgočasna tajnica? Ni dvoma. Samo ona ga zna tako vdano in ljubeznivo pozdraviti. Peter se je zmedel in odšel...
Z Lucijo je bilo težko. Pritoževala se je kar venomer in nad vsem. šotor ji je bil premajhen, jedi preslabe, postelja preveč neudobna in naposled je proti večeru odločno izjavila, da to noč nikakor noče več spati pod platneno streho. Njena malenkostna, sebična duša se je razgaljala v slehernem njenem gibu in v slednji besedi.
čez mesec dni se je Peter vrni) k stričku.
»Čez dva tedna se bom poročil!«
Striček je vstal in počasi in previdno vprašal:
»Ali si pa prepričan, da delaž prav? Lucija je videti nekam majhna, po telesu in po duši!«
Peter se je bučno in veselo zasmejal.
»Hvala za vaš opomin, stric, toda to pot je docela nepotreben! Lucija ni niti štiri in dvajset ur vzdržala preizkušnje! V istem času, ko sem spoznal, kaj ne sme biti ženska, sem odkril pravo ženo zase. še nekaj dni in moja tajnica bo moja žena!«
»Zmerom sem ti zameril, da nisi opazil tega bisera, ki je tako skromno blestel ob tebi!« je veselo vzkliknil ganjeni starček in objel svojega nečaka.	(n)
Poravnajte naročnino!
H
umor
Prav zato...
Pri krstni predstavi vstane ob koncu prvega dejanja neki gledalec in krene proti izhodu. Avtor ga prestreže in mu reče:
»Nikarite no, saj ima igra še eno dejanje!«
»Saj, saj, prav zato pa grem...«
Dober izhod
Zaročenka: »Dragi moj, od gole ljubezni pa vendar ne bova mogla živeti!«
Zaročenec: »Zakaj ne — če te bo tvoj oče dovolj ljubil?«
Modema šola
Učitelj: »Zdi se mi, da tl je oče naredil to nalogo!«
Učenec: »Res, gospod učitelj, toda jaz sem mu tudi pomagal.«
Dober spomin
»Moja žena ima najslahši spomin na svetu,« pravi France svojemu staremu prijatelju.
»Kako to? Ali mar toliko pozabi?«
»Kaj še, vsega se še spomni!«
KAKOR KDO VZAME...
»Ona na levi je moja žena, na desni pa moja prijateljica.«
»Pri meni je pa ravno narobe.«
‘faašča	ali
Ondan sem se vozila v vlaku proti Ljubljani; na neki manjši postaji je vstopila starejša gospa. Kmalu sva ®« zapletli v pogovor. Gospa mi je hitela, pripovedovati vse mogoče pripetljaje iz svojega življenja.
»Res polno in lepo je bilo moje življenje,€ mi je dejala ponosno, Hoda Ua stara leta me je Bog udaril...*
»Kakšna nesreča vas je pa doletela?* sem vprašala sočutno, f^plabo snaho imam, površno in ne-brižno, povrh pa še zapravljivo,* mi Je zaupala gospa.
»Tako, tako,* zdelo se mi je pametneje, da ne vprašujem dalje, toda Bospa je sama povzela:
»Veste, tri sinove imam, pridne in dobre, kakor je bil moj pokojni mož. Bva se ge nista poročila, najmlajši je pa lepega dne kar pripeljal domov svojo nevesto. Tako težko mi Je postalo ob misli, da bo ta mlada zenska gospodarila z menoj. Z obraza *em ji brala, da ničesar ne zna, ob-enem je pa tako gospodovalno nasto-Pdld,' da me je kar zazeblo pri srcu. skočila je k meni in me poljubila, čeprav me ni še nikoli videla. Moj sin ee se zmenil ni zame, samo njo je zaljubljeno gledal. V zakonu se je pa Pokazalo, da sem imela prav. Ni znalo kuhati, pri pranju si je natikala Bumijaste rokavice in vsak mesec je hotela iti v gledališče. Najhujše pa čele pride: ko je dobila prvega otro-ga je koj tretji dan prehladila, heveda, hotela je, da bo njen otrok čvrst in utrjen, in ga je nesla iz tople 2\belke v svojo mrzlo posteljo. Lahko ** mislite, kako huda sem bila. Naj-rajši bi ji bila otroka vzela...*
»Kako pa zdaj1 Ali se že kaj bolje rdzumeta?* sem vprašala previdno.
»Nekoliko že, toda samo zaradi otrok. Otroke imam rada, čisto naši rodbini so podobni. Vsak dan grem 2 njimi na sprehod in vesela sem, ko ■vidim, kako radi me imajo. Sinu pa Večkrat povem resnico, samo ne razume me in se mi le smehlja. Saj Pravim, res udaril me je Bog na ctara leta, še lastni otroci se mi izmikajo!*
Skušala sem gospe dopovedati, da moti in da pretirava, toda zaman. Preveč se je bila že vživela v trpečo Vlogo zanemarjene tašče. Omenila mi Jc, da je njena edina uteha stanovitnost obeh starejših sinov, ki se sploh rte mislita ženiti. Opustila sem torej vse prigovarjanje in sem se rajši vdala svojim mislim.
Ali torej res še velja pregovor: >mlada v hišo, stara iz hiše1? Ali se moramo še zmerom odločevati za taščo ali za snaho?
Ljube matere in ljube novopečene Zenice, naredite temu nepotrebnemu Problemu v naših težkih časih enkrat za vselej konec! Med vsemi skrajnostmi drži zmerna, srednja pot. Torej jo moramo najti tudi v našem primeru.
Ali je krivda na taščah ali na snahah? Na obeh in na vsaki pol. Seveda imamo tudi izjeme, toda nanje 8® ne smemo ozirati. Vsaka mati z
odraslimi sinovi in hčerkami naj bo pač pripravljena, da bo morala prej ali slej njihovo ljubezen deliti s snahami in zeti. Slepa ljubezen do otrok še nikoli ni bila dobra, prav tako pa tudi ne slepo sovraštvo do snah!
Snaha naj se pa vsak trenutek zaveda, da je prišla v tujo hišo, kjer ji bosta šele ljubezen in delavnost pridobila gospodinjino naklonjenost in spoštovanje. Pereča točka sta skupno gospodarstvo in skupna kuhinja. Razumljivo je, da tašča le težko da kuhalnico iz rok, ko jo je pa s pridom vrtela toliko let. Pametna snaha si torej nikjer ne bo lastila gospodinjstva, najmanj pa v kuhinji. Poslušala bo moževo mater in jo ho ubogala — vsaj prvi čas. Novotarije bo obdržala zase, kajti prav novotarije lahko taščo na moč razdražijo, šele po dobrem letu uboganja si lahko tudi snaha lasti nekaj besede. Pokaže naj tašči to in ono, seveda vselej tako, kakor da bi jo vpraševala za svet. Morda se bodo zdeli snaham moji nauki prestrogi, toda zavedajo naj se, da bodo pri strogih taščah še premili!
Snaha je mlada, ljubka, polna življenja, tašča je pa že nekoliko utrujena od toliko težkih let. Zatorej naj snaha vselej odneha, že iz ljubeznivosti in vljudnosti do starejšega človeka. Tašča ljubi svojega sina z materinsko ljubeznijo, žena z zakonsko. Zakaj neki bi se ti dve ljubezni izključevali? Pametna snaha bo poskrbela, da se bosta izpopolnjevali v srečo njenega možička.
Še nekaj uporabnih nasvetov za snaho, saj njej lahko brez škode in zamere svetujem: mlada si in rada hodiš na zabave, v kino in gledališče, toda pri tem pozabljaš, da ima morda tudi tašča podobne želje! Popeljita jo torej z možem sem in tja na izlet ali na zabavo, nič zato, če vaju bo opominjala in vzgajala. Dvakrat, trikrat bo zapovedovala, četrtič se bo pa že predala vajini ljubezni, prepričana, da je storila svojo dolžnost in da zdaj lahko počiva.
Nasprotje med snaho in taščo navadno izravnajo otroci, in tako je prav. Ko postane tašča babica, preneha biti tašča. Otroci se zatekajo k njej, babica jim pripoveduje pravljice in skriva njihove napake pred starši. V pravem zakonu se kmalu rade otroci, doba preizkušnje za taščo in snaho kaj hitro mine! Žene, zakaj bi si torej po nepotrebnem grenile življenje? Tašče, pomislite, da ste bile tudi ve nekoč mlade, in snahe ne pozabljajte, da vas čaka ista usoda! Snaha, tašča naj ti bo »mati*, kakor jo tako lepo imenuje slovenska beseda, in ti tašča, kliči svojo snaho za »mlado*, za novo, sveže cvetje, ki je prineslo novih sokov v tvojo rodbino! Popuščajta obe, zavedajoč se, da vaju veže največja vez: prehod iz preteklosti v bodočnost; tašča naj gleda v pokojno preteklost, snaha pa v veselo bodočnost! Vajino ljubezen naj pa blagoslovijo zdravi in lepi otroci.	Saška
slanino, malce limonove lupinice, belega (finega) zmletega popra in 6oli. Pusti na ognjišču, dokler ne porjave tudi gornji deli. Vzemi pastelni modelček, naloži na dno narezanega dušenega mesa, potem plast tenko narezanih koščkov prsnega dela (prav za prav v rezinah), nato epet nekaj sesekljanega mesa in tako dalje, dokler ni oblika naložena do polovice. Obliko dobro zapri in kuhaj v sopari eno uro. Manj ne!
Če paštete ne boš takoj rabila, jo zalaj z vročo mastjo, ostala bo sveža 4—6 tednov.
Naš nagradni natečaj
Najboljša šola
za materin ženo je lastno gospodinjstvo, pravi gospa Burianova
Ko sem pred dvema mesecema či-tala »Družinski tednik«, v katerem ste objavili gospodinjski naetčaj, sem se takoj odločila, da bom rešila nalogo, čeprav nisem kaj prida upala v uspeh. Že večkrat sem reševala kakšne naloge, a odposlala nisem nobene, saj sem vedno mislila, da bi bilo zaman. Nepopisno sem se pa razveselila, ko sem bila med nagrajenkami tudi jaz.
Naša kuhinja
Dunajčanke vam bodo odgovorile, da bodo velemoderni mični! klobučki a la Marija Stuart,[ potegnjeni globoko iz čela, Pa-| rižanke so pa svet presenetilel z čisto drugačnim stilom; nje-! gova najizrazitejša lastnost je,J da neugnano sili kvišku. Zatorej bodo pariški modeli zelo, zelo! visoki in ozki. Taka bo torej! »moda«, zdaj poglejmo pa še] njeno praktično stran.
Nazaj potegnjeni klobučki se! podajo le ženskam z nežnimi inl pravilnimi črtami, visoki klo-f buki so nekoliko preveč »svoje-j vrstni«; najbolje bo, da se dr-j žimo nekako na sredi in nosimo] razne ljubke berete, ki se podajo] vsakemu obrazu.
Popoldanski klobuki imajol bolj žensko noto, dopoldanski] klobučki so pa zelo podobni! raznim kapicam in imajo naj-! več športnih črt. Prijetno novosti bomo doživele pri športnem klo-| buku s krajci; oglavje bo nam-* reč štirioglato in videti je, da se bodo morale klobučarke pošteno seznaniti z geometrijo.
Povem naj še, da bo letos bolj stroga razlika med dopoldnevom in po-
m 12 ©Voslu %G5 <dcirms>K« I0.kašč<2* ©lbWei
poldnevom in da bo elegantna dama imela dopoldne športni klobuček, popoldne le nežno oblikovan klobuk s tenčico, zvečer pa ljubko kapico iz cvetlic ali b&ržuna.	(n)
iiako si satna pdpeavis točno. iotUco
kaj bo ta teden na mizi?
Četrtek: Bučna juha, kruhovi cino-fi. špinača. — Zvečer: Rižota s solato.
Petek: Rezančev kipnik s prekaje-ribo,* mrzli mlečni riž z malino-vim odcedkom. — Zvečer: Brusnice v kompotu in sladki pečenjak.
Sobota: Zajec v obari, krompir. — Zvečer: krompirjevi svaljki s solato.
Nedelja: Svinjske zarebrnice z jabolčno kašo in pečenim krompirjem. Beli venčki.** — Zvečer: Hrenovke z gorčico.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, paradižnikova omaka in krompirjev pire. Zvečer: Mrzli narezek z mešano ®olato.
Torek: Možganova juha, kisla repa * krompirjevim pirejem. — Zvečer: Možganovi cmoki.***
Sreda: Kruhova juha, mesni hlebčki ® krompirjem in zelenovo solato. — Zvečer: Kolač in kakao.
Pojasnila
* Rezančev kipnik s prekajeno ribo:
Pripravi testo iz dveh celih jajc, ■' dkg ostre moke in nekaj vode; razbeli ga na štiri dele, zvaljaj in Pu«ti, da se docela izsuši, potem pa rrreži rezance in jih daj kuhati v ®uino vodo. Odcedi, zabeli z mastjo ,n vmešaj še 12 dkg margarine, nekaj e°B, 4 rumenjake, nekoliko muškat-nega oreška, nekaj sesekljanega zele-*|eKa peteršilja in popra. Naposled primešaj očiščeno in prekajeno ribo, ki 1 jo razrezala na 1 cm velike kosce. ** Beli venčki: Vzemi 28 dkg ostre *J°ke, 14 dkg presnega masla, 10 dkg ‘Upljenih in sesekljanih lešnikov,
, rumenjak, 6 žlic mleka, soli in 1 dkg oK?Sa' Naredi enakomerno testo in bi!kuj majhne venčke. Potem dobro masti pekačo, jih polagaj nanjo in .'zla toru meno opeci. Še vroče po-akaj najprej v sladko vodo, potlej w v sladkor.
**• Možganovi cmoki: Dobro operi Vi kg govejih možganov, nato jih odcedi, nareži na rezine, vsak listič povaljaj v moki in ga položi v vročo mast, tako da bo na obeh straneh ocvrt. Ko so vsi lističi ocvrti, jih pretlači dvakrat skozi mesoreznico. Nato pretlači še dve omehčani žemlji in pol čebule, začini s poprom, soljo, majaronom in papriko in podmeti s tremi jajci in 10 dkg drobtinic, čez pol ure oblikuj cmoke in jih skuhaj v slani vodi.
dva recepta za shujšan je
Zelenjavni zrezek
Vzemi 5 dkg korenčka, 5 dkg cvetače, 5 dkg svežega graha (stehtano še presno), pol jajca, sol, 1 dkg belega kruha, presno maslo za peko in 5 g drobtinic.
Kruh namočiš v mleku, ga iztisneš in na maslu nalahno opečeš. Zelenjave kuhaš posamič, dobro jih odcediš in pretlačiš cvetačo, korenje in žemljo skozi mesoreznico. Zmesi nato dodaš kuhanega graha, polovico jajca in drobtine; nasoliš jo, oblikuješ zrezke in jih spečeš na maslu ali olju. Za okrašenje uporabiš sveže paradižnikove rezine.
Jerebična pašteta
Jerebičke dobro očistiš, jetra, srce in čreva vzameš ven. Posebno pazi, da žolčnika ne streš. Čreva tudi dobro očisti, potem jih z želodcem, srcem in jetrci in polovico gosjih jeter pretlači skozi mesoreznico. Če gosjih jeter nimaš pri roki, lahko uporabiš tudi kokošja ali račja jetra. Med tem ptiče nasoli, vsakega dobro naperi 8 slanino in jih na presnem maslu opeci. Ko so pečeni, izreži prsne dele in jih daj na krožnik.
Dotlej pa pripravi tole mezgo: b hrbtišč in z nog snemi meso in ga s strojem pretlači. Prgišče 6lanine zreži na majhne koščke, nastrgaj eno čebulo in jo na maslu zlatorumeno opeci. Dodaj presno in pečeno zmleto meso,
Ga. Frančiška Burianova z otroki
Za poslanih 100 din se vam iskreno zahvaljujem. Takoj sem naredila načrt, kako bom denar najbolje porabila. Namenila sem ga svojim trem sinčkom. Saj bo zima kmalu tukaj in potrebna so jim topla oblačila; spletla jim bom puloverčke.
Kot ženi trgovskega uslužbenca mi ne ostane toliko denarja, da bi plačala šiviljo. Zato delam otrokom vse obleke sama in tudi sebi marsikatero sešijem, čeprav se šivanja nisem učila. Saj je najboljša šola vsake žene in matere lastno gospodinjstvo. Šele takrat zna pravilno ceniti denar in čas. K temu ji pa pripomorejo tudi razni praktični nasveti, ki jih v »Družinskem tedniku« nikoli ne primanjkuje. škoda samo, da izhaja ta list samo enkrat na teden; jaz bi ga čitala in kupila vsak dan. Priljubljen mi je tako, da mu bom zmerom ostala zvesta čitateljica. Priporočam ga vsem svojim prijateljicam in znankam. Marsikatera mi je obljubila, da se bo naročila nanj.
Na vašo željo vam prilagam sliko, a za denar še enkrat najlepša hvala!
Z odličnim spoštovanjem
Frančiška Burianova.
Letoe so posebno v modi temne obleke z živim okrasjem; najbolj praktično in poceni okrasje je bržkone ročna torbica, ki se ujema z barvo obleke ali jo pa podčrtava. Lepa ročna torbica je pa dokaj draga, posebno že 6i moraš k vsaki obleki kupiti drugo.
Bistra glavica in pridne roke pa kaj kmalu najdejo tudi tu primeren izhod:
»Sama ei bom naredila ročno torbico,« pravi praktična ženska. Nikar ne ugovarjajte, češ da usnje tudi stane, da potrebujete celo kopico ne vem kakšnega orodja, da je to delo pre-težavno itd. Seveda zastonj tudi takšne torbice ne dobite, pač pa mnogo ceneje kakor v trgovini.
Ako kupiš uenje živih barv, ti pač ni treba kupiti najboljšega, saj ee moda vedno spreminja, torej ne potrebuješ preveč trpežne torbice. Usnje kupi pri večjem trgovcu z usnjem, ker je tamkaj navadno najbolj poceni. Torbica je lahko večja ali manjša, na vsak način mora biti pa usnja toliko, da sega prednja stran preko vrečice, nekako tako kakor pri pisemskih ovitkih. In orodje? Prav enostavno: brus, oster nož, klešče za usnje — to je vse, kar potrebuješ. Torbico podložiš s koscem svile, ki ti je ostala od kakšne obleke, in s polo »guta-perčnega« papirja, da bo torbica tudi nepremočljiva.
Zdaj pa na delo: z nožem, ki ga vsak čas zaostriš na brusu, izreži pravokotnik, trikrat tako dolg, kakor bo visoka tvoja torbica- Dve tretjini tega trikotnika bosta služili za vrečico, ostala pola pa za zapiranje. Zdaj naredi na obeh dolgih straneh in na eni kratki stranici pravokotnika Uk ob robu luknjice, prav tako na podlagi, a ne na gutaperčnem papirju. Iz istega usnja, ali pa iz usnja v nasprotni živi barvi nareži y, cm široke usnjene trakove, ki jih previdno sešij na konceh, da bodo videti kakor dolga usnjena nit. Outaperčni papir vloži med podlago in usnje in torbico z likalom polikaj. Zdaj pride pa najza-mudnejše delo: vtikanje usnjenih trakov ekozi podlago in usnje, ali »šivanje« torbice. Vsako luknjico pred vtikanjem še s škarjevo konico nekoliko razširi, potem pa pravidno vtikaj usnjene trakove. Seveda je treba imeti pri tem delu nekoliko potrpljenja, toda zavest, da si ustvarila nekaj praktičnega, ti ga bogato poplača. Torbico zapiraš s stiskačem ali pa z velikim gumbom; prišiješ ga sredi vrhnje pole. Torbica je gotova!
Najlepše in na nvoč praktične so torbice iz divjega usnja, prav čedne so pa tudi torbice iz jelenovine. Velikost je odvisna od okusa nosilke. Na isU način lahko narediš tudi pisalno mapo in jo kot poceni darilo podari? svoji mami ali prijateljici.	(n)
Razkuževanje in razkužila
Na jesen novi klobuki
Solnčnl žarki postajajo milejši in milejši, vročina ponehava, prijetno in neprijetno nas pozdravlja prvi jesenski dežek. Z jesenjo prihajajo v deželo tudi novi klobuki iz baržuna, velurja, sukna in svile, slamniki in panamski klobuki se morajo pa umakniti in počakati drugega poletja.
Gotovo zanima naš ženski svet, kakšni klobuki bodo »vladali« to jesen.
Filmska igralka Lil Dagover si Je ohranila mladost s dobro voljo in ■ zmernim lepotičenjem, tako da še pri štirih »križih« lahko igra vloge mladih deklet.
Za razkuževanje rok in kože priporočajo: sublimat v l°/ooni (enoodtisočni) raztopini, sanitol (lizol) ali sanoform (lizoform) v 2—3%ni raztopini (močan duh!), rdeči kalij (kalijev permanganat) v l%nni (enoodtisočni) raztopini, ki je rožnato rdeča in pušča močnejše madeže na belem perilu.
Za razkuževanje perila napolnimo posodo s 3 do 5%no raztopino sanitola ali 6anoforma, vanjo denemo bolnikovo perilo V6aj za eno noč.
Skodele, krožnike, kozarce in drugi pribor razkužuje-mo v vročem lugu ali v raztopini sode.
V bolnikovo posodo, stra-
nišče in greznico devamo apneni belež.
Za razkuževanje ust uporabljamo 2°/ono raztopino vodikovega prekisa ali borove kisline ali prav redko raztopino rdečega kalija.
Vse razkuževalne tekočine učinkujejo močneje in hitreje, če so kar s» da tople.
Tla bolniške sobe odrgnemo z vročim lugom, stene pobelimo z apnenim beležem, posteljo in drugo pohištvo otereino s 5%>no raztopino ea-nitola ali sanoforma, za razkuževanje volnene odeje, obleke, čevljev in podobnih predmetov pa uporabljamo kar solnce in veter. Obleko obesimo na zrak vsaj za teden dni.	(n)
Prvi jesenski plašči
Poletja je torej prav zares konec in bomo kopalne obleke zamenjale za jesenske plašče. Navadno se moramo zadovoljiti le z enim plaščem, marsikatera si bo pa letos omislila novega, čeprav bo še starega lahko sem in tja oblekla ali pa uporabila za športni paletot.
Prav moderni bodo angleški plašči iz grobo tkanih športnih blag. Blago je tkano v vozlih, ki tvorijo majhne kvadrate ali kroge, v obliki blag in volne buklč. Največja prednost novih blag je pa v tem, da niso samo lepa in moderna temveč tudi praktična in dokaj topla. Varčna in iznajdljiva ženska si bo pomagala tako, da si bo jesenski plašč prihranila tudi za zimo in mu vložila toplejšo podlogo.
Prevladovale bodo jesenske barve: sivozelena, zelena, rjava, medlo modra in vinsko rdeča. Diagonalni vzorci bodo mnogokrat prepleteni z angorasto volno in tako bodo videti plašči še bolj športni in zimski.
Blaga za jesenske plašče lahko uporabiš tudi za kostime. Posebno moderna bo enobarvna obleka s športnim plaščem v isti barvi, škotska kockasta blaga so tako živa, da jih ne uporabljamo za plašče temveč samo za krila ali za okrasje na reverjih in žepih.
Plašči imajo spet starejšo športno
linijo, le nežna blaga režemo »A la redingote«. Poleg plaščev bomo videli tudi precej dolgih ozkih jopic, spominjajočih na ozke tunike, precej strogih angleških kostimov in celo nekaj ohlapnih jopic v škotskem vzorcu.	(n)
Paca&Ha nasveta
Mravlje ne prenesejo duha po kafri in petroleju, pa tudi močan lug, pomešan s sladkorjem, jih v kratkem času prežene.
Belo loščeno pohištvo pomaži z laškim oljem, potresi z ostro moko in izdrgni nato z mehko, čisto krpo. Pohištvo bo videti kakor novo.
"Aiihahh KOLESJI, MOTORJE
in vse nadomestne dele
dobile eo ugodnita cenah in plačilnih pogojih pri
S. REBOU & DRUG
Ljubljana • Oosposvataka IS
P r
b /
m
a
ZNANOST NAM OBETA LJUDI IN POL
lavleCek I* Nauka Johna Havdna v newvoržkem časopisu ,Physical Culture*.
Pred nekaj leti je porodila neka mati dva otroka, toda dobila ju ni od svojega moža, temveč od nekakšnega .duševnega očeta', ki ga pa z možem še nikoli videla nista.
Zakonca sta bila že več let poročena, toda otrok nista imela, čeprav sta si jih oba zelo želela. Neplndovi • ten je bil mož. Potožila sta svojo bol nekemu newyorškemu zdravniku. Ta je priskrbel oploditev od nekega moškega, ki si ga je žena sama izbrala
Is časopisov, ki so poročali o tem dogodku, je javnost Izvedela, da so tako imenovani .retortni otroci' postali «e neovrgljiva resničnost. Bili so to že nekaj let, le da javnost ni vedela zanje. Ta primer je bil le eden izmed mnogih, čedalje mnogoštevilnejših, ki pa nikoli ne pridejo na dan.
Na stotine je že žensk z nezmožnimi možmi, ki rode, oplojene po .duševnih očetih*. Newyorški zdravnik dr. Fran-oes Seymour je v dveh letih z uspe hom umetno oplodil trinajst žensk.
Pred nekaj leti so sodili, da se v Združenih državah rodi vsako leto okrog 150 umetno oplojenih otrok in da je vsa stvar šele v začetnih poganjkih. Način umetnega oplojanja je kaj preprost in ga lahko izvrši vsak zdravnik. Edina prava ovira sta neinformiranost ljudi in konservativnost zdravnikov; tudi je med ljudmi, 1 med zdravniki i med laiki, še preveč skeptikov, ki se ustavljajo ob nrav-uostnih, pa tudi pravnih pomislekih te novotarije.
Okrog 40 odstotkov vseh primerov nerodo v itnosti pride na moževo nezmožnost zaploditve. V t“h primerih pride v poštev pomoč .dufevnega očeta1. Med ženskami, ki se na leto po-roče v Združenih državah, jih je svojih 50.000 rodovitnih, ki pa ostane o vseeno v zakonu brez otrok. Med njimi bi jih 40,000 lahko imelo otrok<3. Danes živi v Združenih državah okrog 1,000.000 rodovitnih žensk, ki pa ne morejo spočeti otrok. Ni si moči predstavljati, kako veliko bo povpraševanje po umetni nosnosti, ako bo ta postopek prišel v splošno rabo. John Hor-wey Calrtwells, sodelavec »Scientific-Americana«, ga ceni na 10 do 20 tisoč.
Že zdaj lahko gresta zakonca, ako je njuna želja po roditeljstvu ostala neizpolnjena, v zakonsko posvetovalnico, ki jo vodi cerkev dr. Johna Hay-nesa Holmesa v Newyorku, in vprašata, do katerega zdravnika naj se obrneta zastran umetne oploditve.
.Duševne očete1 zdaj nr>vadno izbirajo iz vrste darovalcev krvi; seveda jih zdravniki najprej zelo natanko preiščejo. Včasih vzame s-dravnik seme kar trem darovalcem hkratu, potem se pa odloči za seme enega izmed Veh treli dprovalcev — za katero, ve edino on sajn. —
Med umetno oplojenimi Senekami dr. Seymourja sta tudi dve neporočeni ženski. Ni jima bilo c!o moža, toda radi bi imeli otroka. Na svetu živi nešteto takšnih žensk. Mnogim izmed njih ni do zakona, nekatere bi se bile rade poročile, pa niso našle pravega moža. Vse to načenja zanimivo vprašanje, ali bo kmalu prignan običaj, da bodo ženske, ki so prostovoljno ali pa neprostovoljno ostale neporočene, lahko z umetno oploditvijo zadostile svojemu materinskemu čutu, ne da bi pri tem kršile zapovedi nravnosti.
Dr. Norman Haire, angleški predsednik svetovne lige za spolne reforme, trdi, da je umetno oplojanje že stara navada pri evropskih plemiških rodbinah, ki so zaradi pomanjkanja sveže krvi začele propadati.
Nedavno tega je napisal Herbert Brewer, angleški strokovnjak na polju evgenike, v »Eiigenics-Reviewu« članek, ki je zbudil veliko zanimanje.
Predlagal je nič več in nič manj kakor umetno oplojanje žensk (tele-genezo) s semenom nalašč v ta namen izbranih moških (eutelegenezo). Brewer meni — svojo tezo je podprl tudi z računi — da bi bilo s takšnim postopkom mogoče v nekaj rodovih tako požlahtiti človeški rod, kakor bi ga ne mogli s sterilizacijo manj vrednih ljudi in z evgeničnimi zakoni niti v več tisočletjih.
Dosti smo že brali o novi pripravi, ki sta jo izpopolnila dr. Alexis Carrel in Charles A. Lindbergh za kulturo kar celih organov. Znamenita raziskovalca pravita, da sta umetno vzgojila jajčnik, ki je pričel rasti in čigar teža je poskočila z 90 na 284 miligramov; v njem so se razvila tri telesca f.corpora lutea‘). .Corpus 1 ute um* je rumeno telesce, ki se naredi na tistem kraju, kjer jajčnik odbije jajčno slanico.
Ni še dolgo tega, ko je dr. Gregory Goodwin Pincus, psiholog na harvardski univerzi, položil v steklenico zajčja jajčeca z zajčjimi semeni. Mešanico je tresel dvajset minut, potem je pa oplojena jajčeca vbrizgal v jajcevod neke zajklje; čez tri in dvajset dni je pa iz te .čarobne malhe' dobil šest zdravih mladih zajčkov. Z zajkljo, ki jih je nosila, niso bili v krvnem sorodstvu; bila jim je le .krušna mati'. Pri zajcih imamo torej tako že .krušne matere' in .duševne očete'.
Dr. Pincus je šel še ko \k dalje in pravi, da tudi .duševni oče' ni potreben. Dal je nekaj neoplojenih zajčjih jajčec v slano vodo, druge je pa ogrel in vse skupaj vbrizgal v zajkljin jajcevod. Pozneje je zajkljo ubil in ugotovil, da so nastali v njej normalni zaploditi, ki pa niso imeli očeta. Ako bi zaplodki dozoreli, bi se pa rodile same zajkljice.
Iz tega lahko sklepamo, da bo prišel čas, ko bodo .krušne matere' rodile otroke, ki ne bodo z njimi v sorodstvu. Z drugimi besedami: ženska, ki iz kakršnega koli vzroka ne bo mogla nositi svojega otroka, bo naprosila drugo žensko, naj naši in rodi njeno dete, nekako podobno kakor najame mati za svojega otroka dojiljo, če ima premalo mleka, ali če je njeno mleko slabo.
Ameriški biolog J. H. Muller je napisal knjižico, ki je zbudila veliko zanimanja; imenuje se ,Out of the Night, A biological View of the future', ali po naše: ,Iz noči; biološka slika bodočnosti'. Dr. Muller se strinja z dr. Brewerjem, ko pravi, da je umetno oplojenje najbolj neposredno sredstvo za požlahtitev človeškega rodu. Gre pa celo še kbrak dalje in dopušča misel, da bi izumi, kakor gori omenjena Carrel-Lindberghova priprava, omogočili gojitev moškegu zaplojeval-nega tkiva v laboratorijskih kulturah. Dr. Muller meni, da bi lahko uporabljali seme takega izbranega tkiva še leta in leta po darovalčevi smrti, tako, da bi bil darovalec še dolgo po smrti lahko oče neštetih potomcev. Vendar bi bilo po Mullerjevem dobro, počakati kakšnih dvajset let po darovalčevi smrti, kajti šele tedaj bi lahko zanesljivo ugotovili, ali so bila njegova dejanja in njegove zmožnosti res izredne.
Ali so ta domnevanja o prihodnosti zgolj akademska, to je, samo zanimiva za premišljevanje, v resnici pa nemogoča? Ljudje, ki labijo besedo .nemogoče', navadno nasedejo. Danes se nam ni treba več baviti s tehniškimi težavami, temveč le še s konservativnostjo ljudi. Ellsworth Hun-tington je napisal v svoji knjigi »To-morrow’s Children« (»Jutršnji otroci): »Mraz nas skoraj strese ob spoznanju, da stojimo na robu nove razvojne dobe, katere meji današnji človek niti pregledati ne more.c
Ob 60letnid gramofona
I* članka Ernesta Friedmauna v »N.
Wiener Journalu« (Dunaj).
Te dni bo poteklo 60 let, odkar je Edison dobil prvi patent za izum gramofona.
Edison je imel tako plemenit značaj, da se je vedno spominjal svojih sodelavcev in da jih ni prezrl pri omembi njihovih zaslug. Samo enemu — in to je Edison pozneje baje tudi večkrat priznal — je delal krivico. Nikdar ni jasno povedal, da gre zasluga in pobuda za eno izmed naj-večjih iznajdb — gramofon — prav temu možu. Pa so bile tudi okoliščine, ko se mu je porodila misel, da bi ustvaril govorilni stroj, tako svojevrstne.
Zgodilo se je takole:
Leta 1876. je dogradil veliki iznajditelj nove laboratorije in delavnice v Menlo-Parku. Velikost teh naprav je osupila celo Američane, ki so sicer vajeni velikih razsežnosti. Časopisi so vsak dan prinašali senzacionalne članke o teh pravljičnih Edisonovih delavnicah. Veliki izumitelj je bil središče ameriške pozornosti. In takrat se je zgodilo, da je Edison sprejel nekega mladega poročevalca, ki si je obetal z obiskom znamenitih laboratorijev svoj prvi zaslužek. Mlademu poročevalcu je bilo ime WiUiam Har-vey ali Harley.
Poslušanje s konci prstov
Pri obhodu po delavnicah je zagledal William pod svilenim prtom ‘majhen aparat z govorilno trobo. O tem aparatu pa iznajditelj ni hotel dati nikakega pojasnila. Osnovna zamisel, na kateri je bil aparat zasnovan, se mu je namreč zdela neizvedljiva. Hotel je ustvariti aparat, kjer bi se zvočno valovanje prenašalo z opne na iglo. To valujoče gibanje, ki bi ga otipali s prsti, bi pa občutili kot besede in stavke.
Osnovna zamisel je bila torej, da bi
poslušali s konci prstov, seveda z nekoliko vaje. To bi bil neprecenljiv dar za gluhe in naglušne. Ko se je pa kmalu pokazalo, da je ta zamisel neizvedljiva. je Edison postavil mali aparat »v kot«, kakor je sam dejal.
»Ali right!«
Zagonetka pod svilenim prtičem z govorilno trobo, opno in iglo pa poročevalcu ni dala miru. S svojo bujno domišljijo je sestavil članek, ki je nekaj dni nato izšel v njegovem časopisu pod senzacionalnim naslovom »Konzerviran človeški glas« in zbudil ogromno pozornost. Najnovejšo Edisonovo iznajdbo so primerjali s pravljičnim poštnim rogom, kjer zadone zmrzli zvoki šele takrat, ko se prično tajati.
Ko je »čarovnik iz Menlo-Parka« na hitro prečital objavljeni članek, si je za nekaj minut pokril oči z levico, nato je pa izročil časopis nekemu svojemu sodelavcu, ki je bil prav takrat skupaj z njim v sobi, z besedami »Ail right«.
Po njegovem naročilu so prinesli aparat »iz kota« in Edison se je še tisti dan pričel na novo ukvarjati z njim. Bilo je konec leta 1876. Kakor vedno, kadar je Edison videl določen cilj pred seboj, so tudi zdaj delali s podvojeno hitrostjo. Konec poletja 1877, torej pred 60 leti, je pa že imel britanski patent v rokah — prvi patent za gramofon. Igla govorilne opne je zdaj drsela po posebnem valu, obloženem s štaniolom, ne pa z voskom kakor prej.
Ker si Edison ni bil sam zadal tehniške naloge, da izumi govorilni stroj, in je imel elemente zanj pripravljene v drugačne namene še od prej, je pozneje večkrat omenil, da ne ve, ali je res sam iznašel gramofon: po njegovem mnenju mu je tudi oni časopisni poročevalec nevede pokazal pot k Izumu.	(d C. i.)
VELIKA IDEJA
I/. članka H. C. Maxon& v ncwyor-Skeiu časopisu »Miladjr«.
Ako bi na primer poklicali tvrdko Bodkins, tel. št. 6-3552, bi vam morda odgovoril nežen, a podjeten mlad glas: »Tu mednarodna pasja družba; dobro jutro.« Koj nato pa:
»Radi bi govorili z gospodično Win-stonovo? Trenutek prosim, pogledala bom, ali je tukaj.«
Trenutek pozneje pa z glasom človeka, ki hoče nekaj pomeniti: »Tukaj Winstonova. Saj res, gospod Adams, dobro jutro! Niste prejeli pošiljke, ki smo vam jo obljubili? Tisočkrat prosim za oproščen je! Ze včeraj bi vam jo bili morali poslati. Povprašala bom v prizadetem oddelku in moja tajnica vas bo potem spet poklicala. Najlepša hvala, gospod Adams, da ste me na stvar opozorili!«
»Prijeten glasek za tako z delom obloženo poslovalko,« si boste rekli, ko boste odložili slušalko. Tudi gospdič-na Winstonova bo odložila slušalko ln bo dejala sama sebi — ker drugega nima, da bi mu to rekla, saj je sama vse osebje in edina oseba te .Mednarodne pasje zveze': »Sama bom odnesla pošiljko v Adamsovo pisarno. Morda bo prav on moj prvi kupec.«
Kajti .Mednarodna pasja družba' ali .Celinska družba za ušesna varovala', ln kakor že zvene vsa ta doneča imena — je le ena izmed stotih majhnih trgovinic, ki v Newyorku prav pri malem začno. Vse kar potrebuješ, da se predstaviš za .Mednarodno krovsko podjetje1, za .Celinsko družbo za sponke', s pisarno v donebnicl v trgovskem okraju največjega mesta v Ameriki, z zlatom okrašenim dvigalom in z dečkom, ki v uniformi z zlatimi gumbi vodi dvigalo — za vse to je treba le V/t dolarja in prijeten glas. Vendar tudi brez prijetnega glasu gre, kajti ako ne zmorete lastnega telefona, imate cel kup telefonistk, ki s sladkim glaskom sprejmejo klice vaših strank.
V telefonskem imeniku newyorških trgovcev je vpisanih 27 tvrdk za izposojanje prostora s pisalno mizo, toda to je le skromen odstotek takih podjetij, ki jih odkriješ šele, če se peš podaš na iskanje. V nekaterih velikih pisarniških zgradbah dobiš prostor za majhno pisarno že od 15 dolarjev navzgor, vendar jih ne vpišejo v telefonski imenik, da ne bi njihovih najemnikov ljudje preveč nadlegovali.
Te pisarnice oddajajo navadno posebne družbe za oddajanje pisarn, lete imajo pa same vse poslopje v najemu pri pravem lastniku.
Za sedem in pol dolarja imaš pravico do polovice majhne pisarne, dolge 3 metre in široke 2 metra. Navadno deliš pisarno s trgovskim potiskom, ki pride vsak mesec le za nekaj dni, da napiše in odda svoja poročila. Tako imaš pisarnico skoraj popolnoma sam.
Za 15 dolarjev lahko oddaš celo pisarnico. Pisarna, dolga 3 metre in široka 21/* metra, z vrati v vežo, kjer lahko obesiš ime svoje tvrdke, po 75 centov (30 din) črka, stane na mesec osemnajst dolarjev (700 din).
Te male pisarne oddajajo navadno podjetnim mladim ljudem. Toda nika-rite nad .mednarodno pasjo družbo'
IF.DRNATA UČENOST
žlH&HstveMi dac/HAnja i/
ut	Miki
Če bi vsa tisočletja od začetka zgodovine do danes zgostili v en sam dan, bi videli, da nima prvih 23 ur takega dne v prirodoznanstvu ničesar pokazati; ta veda se je rodila šele v poslednji uri. Prav tako kakor se človeški otrok razvija po težavni poti v moža, je rasel tudi ia otrok narave, ki
Čudeži fotografije*
ii
Bodočnost fotografije
zielo dobro se spomnim razgovora z nekim trgovcem za fotografske potrebščine. Bilo je že pred več leti; govorila sva o bodočnosti fotografije, o nevšečnostih dela v temnici pri rdeči luči in o možnosti, da bi se to delo uredilo kako drugače.
Pri tej priložnosti mi je trgovec povedal tole zanimivo in resnično zgodbico:
»Pred kratkim je prišla k meni neka stranka, kupila sl je aparat, plošče, kemikalije, rdečo in rjavo luč, papirje in sploh vse, kar je potrebno za fotografiranje. Lepo sem Ji vse zavil, stranka je plačala, vzela zavitek in hotela oditi. Prej sem jo še nalašč vprašal ali naj JI pojasnim postopek; toda kupec ml ja užaljeno rekel, da rii potrebno,
• Ol. i. članek v številki s dne 16. septembra.
češ da je prebral Davida (takrat najboljšo in najtehtnejšo knjigo o fotografiji) in ga zna tako rekoč na pamet.
»Nekaj dni nato se je isti kupec vrnil in je zahteval denar nazaj. Po njegovem so bile plošče za nič, kemikalije takisto, sploh vse je bilo staro in pokvarjeno.
»Stvar se mi je zdela zelo čudna, še bolj sem pa ostrmel, ko sem videl plošče: bile so pojtolnoma črne in neprozorne. Vprašal sem to in ono in na koncu sem dognal, da je novopečeni fotoamater svoje posnetke res razvijal pri rdeči luči, toda ne v temnici, temveč pri dnevni svetlobi.
»No, stvar se je potem kaj hitro pojasnila, pokazalo se je, da so bile plošče vendarle v redu, le novi fotograf je moral Davidovo knjigo še enkrat prebrati.«
To poučno zgodbico sem vam napisal zato, da boste vedeli, da se v fotografiji in razvijanju plošč in filmov ni toliko spremenilo, da bi recimo filme mogli razvijati pri dnevni svetlobi.
Mogoče bomo to nekoč še doživeli, toda posebno verjetno se mi ne zdi.
Se vedno torej razvijamo filme v temnici, samo s to razliko, da se danes ne poslužujemo vedno samo rdeče luči, ampak uporabljamo včasih tudi zeleno. Filmi so se v svoji občutljivosti zelo izpopolnili. Postali so 3 do 4krat občutljivejši, kakor so bili pred 4 ali 5 leti; pa niso samo občutljivejši za svetlobo, temveč tudi za barve. Danes Imamo filme, ki so občutljivi skoraj za vse barve, tudi za rdečo (panhromatski); teh filmov zato ne moremo razvijati pri rdeči luči ampak pri zeleni.
Tudi temnica se je dokaj spremenila. Včasih je bil križ, kajti za temnico so služile kuhinje in sobe, danes je pa stvar veliko preprostejša. Kdor še danes sam razvija in sam vse doma dela — večina jih tako da razvijati in kopirati pri trgovcu za fotografske potrebščine — se poslužujejo tako imenovanih doz za razvijanje. To so popolnoma zaprte posode, držeče približno pol litra. Postopek je zelo enostaven. Film vložiš v to dozo v popolni temi, n&to pa dozo popolnoma zapreš. Skozi odprtino v dozi naliješ razvijalec — imeti mora natanko 18 do 19 stopinj toplote — nato pa dozo treseš.
Ta postopek traja 10 do 12 minut. Kaj se dogaja v dozi, ne vidimo, vemo pa, da se film razvija. Po 12 minutah je torej postopek končan, to se pravi, film je razvit. Skozi drugo odprtino na dozi odlijemo razvijalec in nalijemo fiksir ter pustimo, da se v nadaljnjih 20 minutah film fiksira. Po preteku tega časa odlijemo fiksir in odpremo dozo: film je razvit in fiksiran, ne da bi bili kaj videli o postopku. Zdaj ga še operemo in posušimo.
Fotografija je od Daguerra do danes neverjetno napredovala, toda strokovnjaki pravijo, da se jim odpira še velika bodočnost. Pravijo, da je današnja fotografija le polovičarska rešitev fotografskega problema.
Težko je danes odgovoriti na vprašanje, kako se bo fotografija razvila. Veliko je že stvari, ki so jih v tovarnah in tovarniških laboratorijih preizkusili, pa še niso prišle v promet. Vsekako smemo upati, da bomo dobili še občutljivejše filme, občutljivejše za svetlobo in za razne odtenke barv. V bližnji prihodnjosti lahko pričakujemo še veliko novosti v fotografiranju v naravnih barvah. N# samo, da bomo fotografirali v barvah, ampak bomo I tudi kopirali v barvah. In tedaj bomo |
vihati nos! Nekatera podobna pod' jetja, ki so tako rekoč iz nič začelai so danes že tako velika kakor njih doneče ime.
Sam moraš delati v takšnem podjetju, potem šele veš, kako to gre. Ako ste .Mednarodno pasjo družbo' 1* po telefonu poklicali, se vam najbrž® komaj sanja, kako je v resnici. P® tudi, če osebno pridete v pisarno, s® vam razodene šele pičla polovica.
Na primer, gospodični Winstonovl sporoči gospod Adams, njen morebitni kupec, da bi se zaradi pošiljke rad oglasil pri njej v pisarni. Gospodična Winstonova odgovori:
»Le pridite, gospod Adams — samo da pogledam, kako imam jutri razdeljen čas —« in nato se obrne do gospoda, ki ima v najemu drugo polovico pisarne:
»Prosila bi vas za prijaznost, da nai jutri posodite svojo pisarno. Denimo o poU treh! Velja? Imenitno! Najljubše bi mi bilo, da bi še vi ostali v pisarni, ko ste tako podjetni po svoji zunanjščini.«
Nato pa zelo vljudno v slušalko: »Kako bi bilo jutri o poli treh, gospod Adams? Soba št. 453. Hvala. N» svidenje!«
Kadar pride gospod Adams do sob« 453, ga telefonistka popelje v pisarno gospodične Winstonove, v privatno pisarnico, seveda prav takšno, kakor so vse zasebne pisarne v velikih podjetjih. Telefonistka prav dobro ve, da lahko moža onkraj pregrade vsak čas poprosi za uslugo; vsak član tega velikanskega nameščenskega štaba jo od srca rad izkaže.
Pravi diplomat teh malih pisarnic Je pa gospodična pri telefonu Biti mora prisebna, taktna in zelo ljubezniva.
Le poslušajmo nekaj trenutkov njene odgovore pri telefonu in videli bomo, kako raznovrstne so njene naloge. Od devetih do dvanajstih in od ene do petih potekajo njeni pogovori nekako takole:
»Bodkins 6-3552, dobro jutro. Ne, gospoda Jonesa še ni, pričakujem g* pa vsak trenutek. Ali naj mu kaj sporočim?«
»Bodkins 6-3552. Da, tukaj je tajnica gospoda Smitha. Gospod Smith je danes odpotoval v Baltimore. Ali bi bili tako dobri in mi povedali svoje ime, da mu sporočim, kdo ga le klical?*
»Bodkins 6-3552, Da, pisarna gospodične Martinove. Prosila jo bom, da vas pokliče, kakor hitro se vrne.«
»Bodkins 6-3552. Da, gospod Jacobs, gospod Dixon vas že čaka. Ali naj mu povem, da pridete ob treh?«
Tudi če nebeški angel knjiži te pogovore kot laži iz zadrege, so to le neznatne laži, bržkone nič hujše od neštetih drugih, ki jih zagreše marsikatera velepodjetja svetovnega slovesa.
Prednosti teh miniaturnih podjetij za prizadevne mlade ljudi so res velike: ako podjetje ne uspeva, ga lahko vsak čas zapro, ne da bi bilo treba plačevati najemnino vnaprej; ako P* vzcvete, se lahko brez spremembe naslova preseli v večje pisarniške prostore v istem poslopju — seveda mora potem odriniti večjo najemnino, sorazmerno z velikostjo prostorov in z višino mesečnih dohodkov.
ga je rodila 6000 let stara kultura, rasel s tako stalno naraščajočo močjo, da je v poslednjih desetih minutah svojega obstoja — v poslednjih 35 letih sedanjega stoletja — vse tisto, kar je dosegel v svoji mladosti in v mladeniških letih, prekosil in iztrgal na' ravi več skrivnosti, kakor jih ji if-mogel človek izpuliti v vsej prejšnji zgodovini svojega obstoja.
W. F. Swann, •Arhitektura vesoljstva*
*
Zelo verjetno je, da je v telesu vsak-terega izmed nas še nekaj atomov, ki so bili nekoč v telesu Julija Cezarja.
W. F. Stvanll
doživeli tisto, po čemer ljudje tako hrepene: črnolasa dekleta bodo tudi na fotografijah imela črne lase, plavolaske bodo plave in pri starejših osebah bomo tu pa tam prav tako kakor v naravi uzrli kakšen srebrn pramen na senceh. In če bo dama, ki jo bost® fotografirali, imela recimo oblekco * rožastimi vzorci, bo tudi slika pokazala vse barve tega vzorca.
Izumitelji delajo, javnost pa čaka M si želi vedno kaj novega, če boste torej danes ali jutri vprašali tovarnarja fotografskih potrebščin ali fototrgovca, kaj bo prihodnje leto v fotografiji novega, se vam bo skrivnostno nasmehnil in vam bo rekel:
»Ljudje si žele takšen fotografski aparat, da bo neverjetno natančen« neverjetno enostaven in majhen k® škatlica vžigalic. No, da, čisto gotovo bomo nekoč kaj takega dobili. V aparat boste vložili film in ko boste hoteli koga fotografirati, boste pritisnili na gumb in na drugi strani aparat* bo priletela gotova slika.«
Seveda tega ne mislijo resno, toda tudi Jules Verne najbrže ni resno mislil, da se bodo uresničile prav vse njegove fantastična ideje o letalih i® podmornicah.	h.	Kern*
a. DAME w
krojV,nudi°velpla5Mfc» kostumih in palitojih”^* n !et c 1' * - PAULIN ±«r.
Naš
novi roman
PO TRM| EVI POTI
Po nemškem izvirniku priredila K. K.
G. nadaljevanje
»Julija!« jo je poklicala. eda,j se je mladenka hitro obrala ln teta Frida je zagledala
len mladi obraz, ki se je na njem velika notranja sreča. Za-
Krbijena. žena tega ni opazila. Videla je samo njeno čarobno lepoto in to jo je vselej zbodlo v srce, JO jo spomnilo njene žalostne Mladosti.
»Hodi vendar dostojno!« jo je Pokarala.
Mladenka je uravnala svoj korak Po tetinem.
»Kje si bila?«
»Pri šivilji, teta, kakor si mi najela. Rekla je, da bi bila obleka ■*«> ljubka, če bi imela zraven še rdec trak.«
Teta ni nič odgovorila.
»Drevi pridi v mojo spalnico, mi “os nekaj izračunala!« je rekla, Potlej sta šli pa skupaj proti domu.
Pred hišnimi vrati sta srečali sPodnje.
»Kako je? Ali si dobila denar?« le vprašala Minka svojo sestro. •'Stavim, da ti je doktor tudi to P°t posodil. Drži? Srečo imaš!«
Zgoraj sta teta in nečakinja se-neli dolgo v noč in računali. Pred toladenkinimi očmi so številke kar Plesale in vse je izračunala narobe, frida je postajala že nestrpna in čedalje bolj prebledevala.
»Tri tisoč mark obresti moram Plačati, dobila sem jih pa komaj štiri tisoč pet sto,« je mrmrala, sin °d tega jih dobi tisoč Fricko...«
Potlej je na lepem utrnila luč in Sedla v naslanjač.
Trenutek je bilo čisto temno, ftato je pa sobo obsijala svetla Mesečina, ki je lila skozi okno. Iz dalje se je slišalo otožno slavčkovo Petje in šumenje mogočnega Rena.
»Julija!«
Zlovešče je zazvenel klic v tišino.
»Kaj je, teta?«
»Hudo mi je, toda povedati ti moram, Stran moraš, ne morem te •več vzdrževati. Odslej si boš morala sama služiti kruh. Kolikor imam, .Sli ostane komaj še zame.«
Julija ni odgovorila.
»Ali ne slišiš, Julija? K meni stopi!«
Tedaj je mladenka pristopila k nJej in stara gospa ji je pogledala v nien odreveneli obraz.
»Ali si me razumel, otrok moj?«
»Ne!« je komaj dahnila.
»Torej ti bom bolj natanko razložila. Fricko je porabil mnogo več, kakor sem premogla denarja. In dandanes je na svetu vse drugače. Kakor veš, nimam čisto nič pojma ° častniškem poklicu in tudi ne vem, kako je bilo s Frickom, ko so 6a pred poldrugim letom prestavili v Berlin. Samo to vem, da imam denarja komaj zase za najnujnejšo hrano in da ti ne smeš stradati. Nekaj se že razumeš na gospodinjstvo, drugo se boš pa še naučila. iV začetku moraš biti zadovoljna Judi z majhno plačo. V časopise bom dala oglas in upam, da se bo &e kaj primernega našlo.«
6e vedno nobenega odgovora.
»No, kaj je, Julija?«
Mladenka je tedaj iznenada pokleknila pred njo.
1 »Prosim te, teta, naj ostanem »ukaj in naj stradam s teboj!« je broseče vzkliknila. »Ne pošiljaj me Stran, teta, samo zdaj ne! Delala bom vse dni in vse noči. Tudi tukaj bom zaslužila. Ali verjameš? Oh, teta, dovoli, da ostanem tu. Ne morem iti proč!«
»Tvoje besede mi teže srce,« Je ■»mrmrala stara gospodična.
»Teta, eno sobo zgoraj bova oddali in jaz bom delala namesto služkinje. Ne maram hoditi na plese in zabave! Rajši bom čisto tiho sedela doma na vrtu. Oh, teta, naj Ostanem pri tebi!«
In ko se ni ona niti zganila, je Mladenka še vneteje prosila, da bi ^nela ostati v tem skopem domu, *jer nikoli ni našla tople in ljubeče besede, kjer je vsa mladostna leta okusila samo zapostavljanje jj1 strogost. Prosila je, da bi se *amnu smilila, kajti hujše se ji je *delo zapustiti njegovo bližino, *akor pa umreti. On ji je bil vse
že od tistega večera, ko so jo natenli in ozmeriali in io lačno JaDrli v njeno sobico in jo je prišel tolažit.
»Teta, ljuba teta!«
Njene lepe oči so s pretresljivo Prosečim izrazom pogledale njo, ki
je imela v rokah usodo njenega življenja.
»Bom še videla. Vstani!«
To je bilo vse, kar ji je obljubila v tolažbo, toda mladenki se je zdelo neskočno mnogo. Kar poskočila je na noge.
»Hvala ti, teta! Videla boš, ne bo ti žal!«
Potlej je izginila kakor mesečina, ki je še trenutek prej srebrnobelo lila v sobo.
Frida je ostala sama v sobi in je gledala temne oblake, ki so zastrli luno. In njeno srce se je ob spominu na Julijino mater spet odvrnilo od dekleta. Tako je naj-brže znala tudi ona prositi. Kolikšno pomanjkanje ženskega ponosa! Če bi bil njej, Fridi Traut-mannovi, nekdo rekel: »Pojdi!« se ne bi niti trenutek obotavljala. Toda kako naj pričakuje to pri hčeri nje, ki se je ponujala svojemu bodočemu možu?
Julija je medtem odšla na vrt. Kaj je prav za prav hotela, sama ni vedela. Njeni razburjeni živci so koprneli po miru in pokoju. Skozi vrtna vratca je smuknila dol k reki. Tamkaj se je ustavila in si pritisnila roke na razbijajoče srce. Pred oči so ji stopila mračna otroška leta, ki so poznala edino svetlo zvezdo v njegovem prijateljstvu. In ta zvezda je zdaj postala sonce, svetlo zlato sonce! In tema se je spremenila v dan, o kako j blažen dan!
»Dober večer, Julija!« je nekdo zaklical za njo.
Prestrašena se je obrnila.
»Kaj stojiš tukaj in strmiš v reko, kakor da bi hotela skočiti v vodo?«
»Dober večer, Zinka!« je odvrnila mladenka z lahnim vzdihom. Potlej je stopila proti zidu sosedovega vrta in podala prijateljici roko. V svetli mesečini se je Zinka ljubko in lahno kakor vila sklanjala čez obraslo vrtno ograjo.
»Kako se imaš?« je vprašala Zinka dalje. »Želim ti vse najboljr-še za tvoj rojstni dan! Hotela sem priti k tebi, toda zjutraj sem videla, da si prala perilo, popoldne je pi-išla pa tvoja teta z gospodom doktorjem k nam na obisk. Saj veš, kakšen je oče. Ves je blažen, če koga iztakne, da ga lahko povabi v klet. Tvoja teta in doktor sta ostala pri nas na večerji in sta se [ šele pravkar vrnila.«
Njen nežni obrazek se je izpod zlatobleščečih las hudomušno namuznil mladi sosedi.
»Poslušaj, Julija! Zdi se mi, da vaš mladi doktor poje!«
Res se je zaslišal iz vrta globoki glas mladega zdravnika.
Dekleti sta nemo prisluškovali. Mirko je prihajal čedalje bliže. Iz vrta je krenil po stopnicah dol k vodi, odpel čoln in zaveslal čez široko vodno gladino.
»Lahko noč!« je Julija tiho rekla prijateljici in smuknila na vrt. Toda Zinka se za to ni zmenila. Pomahala je z robčkom k reki in zaklicala:
»Gospod doktor, še kakšno zapojte! In na vodne vile pazite!«
In ko se je Julija obrnila, se ji je zdelo, da je Zinka s svojimi bleščečimi plavimi lasmi in v beli dehteči obleki sama takšna vodna vila. Vendar pa odgovora iz čolna ni dobila in Julija se je blaženo nasmehnila predse.
In če bi prišle tudi vse vodne vile, ne boji se jih, ker je upala in ljubila.
•
Tisto noč, ko se je Roettgerjev Mirko vrnil domov, je teta Frida pisala Fricku zelo ljubeznivo pismo.
»Moj predragi fantiček!
Pošiljam ti denar, ki si me prosil zanj. Žal mi je, da imaš toliko izdatkov. Tvoje pisane obleke so zelo drage. Toda saj se bo obrnilo
in boš spet lahko živel skromneje, kaj ne, Fricko? Glede denarja sem se s teto Minko nekoliko sporekla. Ona namreč misli, da več porabiš, kakor bi bilo treba. Ne ve pač ničesar o zahtevah, ki jih ima častnik. V naši družini še nikoli ni bilo nobenega vojaka. Zaupam ti in mislim, da že svoji stari teti na ljubo ne zapravljaš denarja po nepotrebnem. Dobro veš, kako malo ga imamo in tudi to ti je znano, da moram skrbeti za tvojo sestro. Srečna sem, da boš prišel o bin-koštih. Takrat bo zame velik praznik. Mirko se je vrnil. Pravi, da te skoraj nikoli ni videl v Berlinu. Nujlepše te prosim, bodi z njim prijazen, kadar prideš, saj vendar nista vec otroka. Bog s teboj, moj zlati otrok!
Zmerom tvoja kakor mati ljubeča te teta
Frida Trautmannova.«
Tudi Julija mu je tisti večer pisala.
»Ljubi Fricko!
Pošiljam ti osem tolarjev, ki sem si jih prihranila. Prosim te, nikar spet tako kmalu ne piši teti za der.ar. Zaradi denarja je namreč zašla v resne skrbi. Zelo mi je žal, ko sem danes v tvojem pismu brala, da ne moreš izhajati, in zato bi bilo res boljše, da si postal inženir ali pa uradnik, kakor je želela teta. Toda zdaj je že prepozno. Teta je že čisto obubožala. Nikar ji ne povej, da ti pošiliam denar, kajti zaslužim ga na skrivaj. Za ta denar sem se hotela učiti slikarstva, toda saj tudi tako ni vržen v vodo. Najlepša hvala za voščilo.
Tvoja zvesta sestra
Julija.«
In nekega sončnega predpoldne okoli desetih je ti dve pismi in denarno nakaznico prinesel čast-
sRar"1
pasizmodri
'Sete I
Dobro, da Sem :ela dežniki s seboj!
V 24
barva, plisira m kemično ('isti obleke, klobuke ibi akrohi in Sl'<*tlolika srajce, ovratnike, za pestmre itrt Pere. sttAi menja in lika itomafe perilo Parno čisli posteljno perie in puh
tovarna JO$. REICH LJUBLJANA
niški sluga svojemu gospodu na posteljo. Ko je prikupni mladi po- i ročnik zaslišal zveneče zlatnike, ki1 jih je v razkošno opremljenem I majhnem salonu našteval pismo- . noša na mizo, kjer je bil še osta- j nek njegove večerje, se je njegov čemerni obraz nekoliko zvedril.
r Hvala Bogu! Toda najbrže je spet prav malo!« je zamomljal.
Pisem sploh ni odprl, saj ga tudi niso zanimala. Družinska pisma je sovražil. Nežnosti stare tete ni maral, in njegova sestra... moj Bog, kakšno debelo pismo! Kaj neki bij spet rada? Nanjo je mislil vselej z nekim sočutjem in s strahom. S sočutjem pač, ker je bila preživela j tako žalostno mladost, s strahom pa zato, ker bo nekega dne moral skrbeti zanjo, če se ne bo poročila Le zakaj je to dekle soloh na svetu? že od nekdaj je bila tako odveč!
čisto natanko se je spominjal dneva, ko se je sestra rodila, in da so od takrat v očetovi hiši živeli še bolj skromno kakor popre). Kaj pa šele zdaj! Saj je stara samo zato tako prekleto skopa, ker skrbi še za sestro. O binkoštih mora torej domov, nič ne pomaga. Večno se povabilu tudi ne more upirati. Sicer pa to ni tako strašno, kajti binkošti ob Renu imajo tudi svoj čar in ženski vendar ne bosta
zahtevah, da bo ves dan presedel pri njima na vrtu! Od hiše do pristanišča je komaj sto korakov, in kadar bo na ladji, zbogom takrat dolgočasje!
Tako premišljevaje je pozajtrkoval. Potlej je pisal nekemu tovarišu, da je zvečer po gledališču voljan iti z njim na majhno intimno večerjo. Slugi je še naročil, naj mu priskrbi posebne čokoladne bonbone, najljubšo slaščico neke dame, prav tako pa tudi ne sme pozabiti na šopek rdečih vrtnic, mešanih s šmarnicami, ki je najljubše cvetje neke druge njegove znanke. Potlej je oblekel najnovej šo civilno obleko, ki jo je bil pravkar dobil od krojača, in odšel na kosilo v najodličnejšo in najdražjo restavracijo.
Teta Frida je zvečer pred bin-koštmi vsa v solzah od veselja ob jela svojega miljenčka; da so njegove oči tako medle in obraz tako bled, je pač kriva naporna služba in nezdravi berlinski zrak. Sku hala mu je njegovo najljubšo jed, iz kleti je pa prinesla poslednje steklenice najboljšega vina. Julija je pogrnila mizo spodaj na vrtu in jo je okrasila s šopkom dehtečega španskega bezga.
Tako srečna je bila! Brat jo je osuplo ogledoval, ko mu je priha jala naproti z lahno zardelimi lici in s svetlimi baržunasto rjavimi očmi, ki so zrle izpod temnih trepalnic. Njene ustnice so bile rdeče ko škrlat in med njima sta blesteli dve vrsti prekrasnih zob. Nikoli ni vedel, da ima take biserne zobe, sicer je pa še nikoli ni videl, da bi se smejala. Zdaj se je pa smehljala, kakor pač vsakdo, ki gleda v duhu nekaj lepega, sladkega. čudovitega...
»Dober dan, Fricko!«
Tako sveže je zvenel ta pozdrav!
Fricku ni hotela v glavo, da je ta mladenka nekdanja plaha, tolikokrat ozmerjana »mamzel Izguba«, ki jo je na skrivaj tako rad brcal in tepel in ji nikoli ni privoščil prijavne besede.
Julija mu tega vsekako ni štela v zlo. Kakor prava zvesta sestra je poikibela za njegovo ugodje. Ko je bila pa tako srečna! In srečni ijudje ne morejo biti zlobni. In s kako majhnim je bila zadovoljna!
Kako skromno je bilo njeno veselje! Nihče ne bi mislil, da more biti dekliška ljubezen tako ponižna! Kadar koli je zjutraj vstala, da bi pospravila sobe, ss ji je zdelo tako nepopisno prijetno, če je mo°ia čez stopniško ograjo prisluškovati njegovim korakom, ko je po hodniku krenil na vrt in dol k reki. Tako lepo se ji je zdelo, če ga je nekaj ur nato srečala na vrtu in jo je prijazno in resno pozdravil. Nikoli si nista podala rok.
Zakaj bi si jih tudi? Julija ga je popolnoma razumela. Bil je samo ubog zdravnik brez prakse, in kako naj bi jo potem zasnubil? Saj je nekoč čisto nafanko slišala, ko
je v uti rekel materi:	, i le najboljši krojač. Imela je lastno
' Prevideti moraš, mati, da si; sobico s svilenimi tapetami in z moram najprej ustvariti dobro j ličnim pohištvom, papigo in psička ■ SJ h?? PkI ^.,vscl?iin je v lepi očetovi hiši gospodo-dru.gim Pn miru. Vse bo pnsio ob Vala kot neomejena gospodarica.
\
umazanosti
i bo
sploh ne
moqo£e več. ■) v odstraniti ..s\
Kaj ji. je zašepetala modra teta l Tu pomaga samo:
5CHICHT0V0
MILO
3ELEN
svojem času, tudi ženitev.«
In zdaj še teta!... Vse življenje ji ta stroga žena še nikoli ni bila tako naklonjena kakor to pomlad. Ob večerih jo je klicala pod oknom, naj pride k njej v uto, in mladenka je s košarico za ročno delo vselej kar stekla dol po stopnicah. Nekoč se je celo zgodilo, da ji je gospa Minka vzela ročno delo iz rok, samo da je mladina lahko odveslala na livado. In kako čudovita je bila tista vožnja! Doktor je pel in Zinka ga je neprestano prosila, naj še in še kaj zapoje. In pel }« vse mogoče, žalostne in razposajene. In nazadnje je še zapel, da bi bil rad tam, kjer na oknu rožice cveto in rjave oči dol na reko strme.
In na njenem oknu je stalo cvetje in pomladni vetrič se je lahno poigraval z zaveso. In... mar njene oči niso rjave?
Zinka Krautnerjeva je bila ljubka in zelo okusno oblečena mladenka. Očetovo bogastvo se ji je poznalo v vsaki gubici njene obleke. Bila je polna pa vendar ljubka in za pol glave manjša od Julije. Male nožiče so ji tičale v ličnih čeveljčkih in na nežnih okroglih ročicah je nosila najmodernejše rokavice. Obleke ji je delal vedno
SMBT PLESAVOSTI! ..MORANA" PRAVO CU DO S
s® £1	\	m	v	&	;
■MORANA’ JE USAVRŠENA.ODPRAVI.PRHIJAJ.EKCEMEJAČI IM HRANI LASIŠČ E. Takoj ustavi izpadanje las.lasje porastejotudi naplešastom mestu.
CENA STAKLENICE PO POVZETJU DIN 40.-P0ŠTNMA DIN 7.-
MODEPNA KOZMETIKA -SPLIT-
MORANA " DIPLOMIDANA V LONDONU sOFGRANDPRIX IN ZLATO KOIAJNO
Cene našim 'nalim oglasom so zmerne in času primerne!
Skratka, Zinka je bila zelo razvajen otrok; njena edina skrb je bila, da se njen oče nikakor ne more otresti navad nekdanjega zidarja, ki je pred štiridesetimi leti privandral bos in s popotno torbo ves zaprašen v neko turinško mestece. Tam si je kmalu ustanovil stavbno podjetje in je imel toliko dela, da mu je denar kar deževal v hišo. Sam se je zelo rad pohvalil, da v tistem mestecu ni niti hiše niti hišice, ki bi je ne bil on sezidal.
Zdaj si je v stari domovini sezidal lično vilo in je vsak večer posedal v gostilni, kjer je nekoč še kot vajenec dobival zaušnice. Mestni svetnik in častni meščan gospod Krautner je bil sam s seboj zelo zadovoljen. Bil je okrogel in dobrodušen, rad je pomagal revežem in po smrti svoje žene je če* mero razvadil svojo edinko. Kaj rad se je oobahal, da sme njegova Zinka vzeti kogar hoče. samo tega ne bi nikdar dovolil, da bi se poročila s častnikom.
»Rajši jo obesim!« je navadno končal tak pogovor.
Sicer pa Zinka tudi ni imela priložnosti, da bi se v častnika zaljubila, kajti v Andersheimu ni bilo vojakov. Snubili so jo učitelji, uradniki in trgovci, toda ona je vse odbila, kajti menila je. da se ji s poroko še nikamor ne mudi in da je pač dobro, če svojo mladost še malo izrabi.
»čisto prav ravnaš!« ji je vselej z nasmeškom pritrdil oče, kadar je spet odbila kakšnega snubca
Napočil je torej predbinkoštni večer. Julija je pogrnila mi?o pod starim orehom. Posrečilo se ji je bilo teti spraviti med seboi. tako da so bili po dolgih letih spet vsi skupaj zbrani za isto mizo.
(Dalje prihodnjič)
ARTIST B U X
VEL K ROMAN IZ CIRKUSKE-Q A ŽIVLJENJA
Napisal Hans Possendorr
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo „Družinskega tednika“ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
K on e o
Bux je Vegi povedal, da nima z njegovim dekletom nikakih zvez; toda Vega mu ni verjel in je v svoji ljubosumnosti Buxa napadel. To je opazoval slon Brama in si je takoj zapomnil: »Ta mož je sovražnik mojega gospodarja!« Bux je Vego z enim udarcem odbil, tedaj se je pa Vega odločil za drugačno maščevanje. Naščuval je ameriško časopisje proti nemškemu artistu, češ da trpinči svoje živali. Bux je pa obrekovalskega tovariša tožil, toda Vega še zmerom ni odnehal. Podkupiti je hotel Buxova čuvaja, da bi pričala proti svojemu gospodarju. Črnec Tom Bras je po neki skušnji skušal Vego pregovoriti, naj odstopi od sramotne tožbe. Tedaj je Vega poskusil podkupiti Indijca Dakja. Zvečer ko je Bux pravkar skončal svojo točko in odšel • v obla-čilnico, je stopil Vega v hlev k Dakju, hoteč ga z denarjem podkupiti h krivemu pričanju. Slon Brama je sovražnika svojega gospodarja seveda takoj spoznal in ko je Vega slučajno prišel v njegovo bližino, je iztegnil rilec in preden je mogel Dakje poseči vmes, pograbil nesrečnega artista, ga bliskovito zavihtel proti stropu in ga z glavo treščil ob železni kavelj jeklenega podboja.
Da ne bi ljudje zaslutili pravega morilca, je Dakje takoj odvlekel truplo na dvorišče in ga pustil tamkaj. Nato je brž odšel nazaj v hlev in izmil krvave sledove s podbojev.
časopisno poročilo popisuje nato nam že znane dogodke: odkritje trupla, ki ga je zagledal najprej Bux, potem artist White in naposled Tom Bras; pripoveduje, kako se je izgubila palica, kako so Buxa obtožili umora in kako so ga morali naposled zaradi pomanj-kania dokazov oprostiti. Nato je poročilo prešlo na
Benso novo zadevo.
Najprej je popisovalo Bensonovo sovraštvo do Buxa, dalje kako je Ben-son našel palico, kako je Buxa ovadil pri ameriškem generalnem konzulatu v Neaplju in kako so končno Bu-xa v M. zaprli. Nato je list nadaljeval: Ponoči so ugotovili, da je eden izmed tovornih vagonov poškodovan. Na neki majhni postaji ga je bilo treba Izmenjati. Nekaj artistov je izstopilo in v temi stikalo okrog njega. Bux je za popravilo ponudil tudi svojega slona Bramo s čuvajem Dakjem. Ko je slon porinil ravnateljev stanovanjski voz na drugo loro, je Dakje peljal svojega varovanca nazaj. Tudi Bilx je nameraval oditi v svoj voz, tedaj je pa opazil nekega artista, kako je v temi stikal okrog njegovega voza. Spoznal je Bensona in ves razjarjen zakričal nanj: »Aha, ti si, nizkotni lopov!« saj je vedel, da ga bodo po zaplenitvi palice zaradi Bensonove ovadbe v M. zaprli, takoj ko bo prišel tja.
Benson je ves prestrašen pobegnil, tedaj je pa trčil ob Bramo; vzlic temi je slon spoznal v njem moža, ki je nekoč v pripremišču napadel njegovega gospodarja. Brama je Bensona zgrabil, ga vzdignil visoko v zrak in ga vrgel na odprti voz, v katerem so bila spravljena sidra, t. j. dolgi železni drogi za napenjanje cirkuških šotorskih vrvi. Na teh drogovih je obviselo Bensonovo truplo in našli so ga šele drugo jutro v M., ko so razkladali iz vagonov.
Dakje tudi v tem primeru ni mogel preprečiti slonovega ko blisk hitrega napada. Nihče razen starega Indijca ni videl strašnega prizora, in obupni Bensonovi klici na pomoč so se najbrže izgubili v žvižganju lokomotive.
Seveda je sum spet letel na Buxa, toda prav tako kakor v Vegovi zadevi mu zločinskega dejanja niso mogli dokazati.
Časopisno poročilo je naposled prešlo k tretji zadevi, k
zadevi Lorenza Baredeza.
Ta zadeva je edina, ki jo je bilo moči spraviti pred sodišče, in vendar je prav ta najbolj skrivnostna in nenavadna.
Brama, čigar podstavek je stal nasproti Juditini kletki, je najbrže videl, kako je Bux s kavljem nekoliko dvignil pregrado v kletki, da bi iz Lorenza izsilil priznanje. Ko je Bux odšel iz hleva k Fedi v svoj voz, je slon s svojim dolgim rilcem prijel kavelj in nekoliko vzdignil pregrado. Ko je Bux tekel iz hleva, je Dakje zaslišal obupno klicanje; brž je vstal in pogledal, kaj je; prišel je še o pravem času, da je videl, kako tigra ravno vtika glavo skozi špranjo pri pregradi. Dakje je takoj zavpil nad slonom, toda bilo je že prepozno: Brama je v naslednjem trenutku ze docela dvignil pregrado. Tigra se je besna vrgla nad Mehikanca in ga v nekaj sekundah razmesarila. Dakje je na smrt prestrašen stekel nazaj na svoje ležišče, ne da bi ga bil kdo opazil.
Zakaj je slon vzdignil pregrado, se je nato vprašalo časopisno poročilo. Iz golega igračkanja ali pa z namenom, da bi tigra ubila osovraženega Lorenza? To bo za zmerom ostalo
vsako
uganka, ena izmed toliko skrivnosti slonove duše. Najverjetnejše je še, da je Brama dvignil pregrado iz igračkanja, ker ga je v to zavedel kavelj, ki je bil drugače zmerom spravljen v zaboju poleg kletke.
*
Večer je; ura je odbila deset. Bux se je takoj po prihodu v M. odpeljal na kliniko. Zdaj sedi v mali bolniški sobi ob Cilkini postelji in drži v svojih rokah njene drobne ročice.
Dolgo je trajalo, preden sta se prijatelja toliko opomogla od ganotja, da sta našla besedo. Potem sta se pa tem bolj zapletla v pogovor, tako da ga kar nista mogla končati. Bux je bil ves srečen, ko je videl, da Cilka nima več vročine in da - je njeno mlado življenje docela izven nevarnosti. K sreči so se ji Butanovi kremplji zadrli le v meso, kite so pa ostale popolnoma cele. Vedno iznova je morala Buxu pripovedovati, kako jo je grdavš Butan napadel in kako ji je vrla Judita rešila življenje.
O senzacionalnem razpletu Bukovega procesa je sicer Cilka že čitala v opoldanskih časopisih, vendar jo je zanimalo še tisoč podrobnosti. Izvedela je tudi o tragični Dakjevi smrti, ki jo je zelo prevzela, čeprav se je kar zgrozila ob misli, da bi Dakje še dalje molčal, če ne bi bil Brama poginil.
že nekajkrat je bolniška sestra svareče pomolila glavo skozi pri-
Manufakturo
vseh vrst za perilo, posteljnino itd. in blago
za obleke, plašče, suknje,
najnovejše vzorce v ogromni izbiri dobro in poceni kupite vedno
v manufakturni trgovini
NOVAK
Ljubljana, Kongresni trg 15
pri nunski cerkvi -<—<m
prta vrata bolniške sobe. Cilka je vedela, kaj misli. Toda šele ko je že v tretjič nič kaj zadovoljno ošinila Buxa, jo je prijazno poprosila: »O, sestra, le pet minut še, toliko si imava povedati!«
»Prav imate, sestra,« je dejal Bux, »otrok potrebuje miru!«
»Lep otrok — s skoraj osemnajstimi leti!« se je zasmejala Cilka. Sestra je spet odšla, Bux je pa vstal in se jel pripravljati za odhod.
»Menda veš, da sem se ločil od Fede?«
»Da, tudi to sem brala v časopisih.« Da bi pa obrnila pogovor od Fede, se je hudomušno nasmehnila: »No, kaj takega se meni s Pietrom Hemsterhuisom ne more pripetiti!«
Buxa so njene besede zbodle v srce: ,Tak tako rada ima zdaj tega Pietra? Kmalu se bo torej poročila in ostal bom sam, čisto sam! Oh, ti ljubi Bog!‘ Toda brzo je potlačil svoje občutje, boječ se, da bi ga njegova mala varovanka ne opazila, in je oprezno dejal:
»Upajmo vsaj, da se ti kaj takega s Pietrom ne bo pripetilo!«
»Ne,« je vzkliknila Cilka in prešeren smehljaj ji je razširil obraz. »Da bi se od njega ločila, se mi že zato ne more pripetiti, ker se sploh ne misliva poročiti, že zdavnaj sem mu tako pisala. Takoj potem, ko so tebe v Berlinu zaprli, kajti šele tedaj sem spoznala, kako neizmerno rada te imam in da se ne bi mogla nikoli, nikoli ločiti od tebe!«
»Moja ljuba mala prijateljica!« Buxu je bolestno trznilo okoli ustnic. »No, bova že pazila, da se ne bova več ločila — še dolgo ne!«
»Kaj naj to pomeni: še dolgo ne?« ga je kar prestrašeno vprašala Cilka.
»No, nekoč se boš gotovo poročila in zapustila svojega starega strička Buxa!«
»Starega strička Buxa?« Cil-kin smeh je veselo zadonel po sobi. »Pri tri in tridesetih letih hočeš biti že star!«
Bux jo je nežno pogladil po razgretih licih in se tiho zasmeh-ljal predse: ali jih ima res šele tri in trideset? Menda je na to že docela pozabil, tako starega se je čutil zadnje mesece.
»Ne, striček Bux,« je pogumno nadaljevala Cilka, »mene se ne boš več odkrižal, kajti pravim si: čevljar naj ostane pri svojih kopitih, artist pa pri cirkusu! Cilka naj pa ostane pri stričku Buxu!«
»Ti ljuba, ljuba!« Bux se je pri slovesu nagnil nad njen obrazek in ji pritisnil na ustnice poljub, dolg, dolg poljub, kakršnega ni Cilka še nikoli dobila od svojega strička.
Ko se je Bux spet vzravnal, je bila Cilka rdeča do ušes. Prijela ga je za roko in jo nežno pritisnila na prsi:
»Striček Bux, rada bi... rada bi te nekaj vprašala. Toda morda ■ je... neumnost. Ali res ne boš hud name, če te vprašam?«
»Seveda ne, deklič moj!« je nežno odgovoril Bux in nato je zmedeno, kakor ga Cilka še ni bila slišala, dodal: »Le vprašaj, ljubezen moja!«
»Reci no, striček Bux, zakaj prav za prav... ne vzameš za ženo... mene?«	(Konec)
Nagradni natečaj za odgovore na 4 vprašanja o razpletu romana »Artist Bux« je potekel 16. t. m. Uredništvo je dobilo več sto odgovorov in jih zdaj natanko pregleduje in klasificira. Ker je to delo zelo zamudno in zahteva veliko vestnost, ne moremo že danes objaviti rezultata natečaja. Vsekako bodo pa najkasneje v začetku oktobra naši čitatelji vedeli, katerim izmed njih so pravilni odgovori na vsa naša vprašanja prinesli nagrade.	UREDNIŠTVO
ScmiirmJiMtptttfumte S*alea mi/p ■;
s&M&enkml Soleakpenur! \
Presenetljiv je trajni, sveži vonj in obilna, j' smetanasta pena blagega Solea mila, preše- 1 netljivo, kako mehka in voljna postane raskava in razpokana koža že po enkratnem temeljitem mazanju s Solea kremo!
In vendar: Vrednost Solea-kožne nege ne sloni na takoj vidnih učinkih; Solea milo vsebuje aktivni, učinkoviti lecitin, Solea krema pa kolesterin, ki krepi kožo. Oboje vpije koža kot hranivo, oboje se medsebojno dopolnjuje, oboje je drugo drugemu prilagojeno in po leta trajajočih težavnih poizkusih drugo za drugo ustvarjeno.
Mlada, prekrvljena in elastična koža, občutek ugodja in telesna svežost, to so uspehi redne Solea-kožne nege!
&
OLEA
Miler in kmruu
Noveleta »Družinskega tednika«
■v---------------------
Sahove
Francoski napisal Charles Bleunard
Ko je gospod Poche pohajkoval po ulici Sv, Martina, je obstal pred neko trgovino s čevlji. Na ujej je bil napis »Pri baskovski čepici«, pod njim pa ime Charles Maligny. Spomnil sa je, da je bil letos na morju večkrat v družbi z nekim gospodom Malignyjem, ki je imel v ulici Sv. Martina trgovino s čevlji »Pri baskovski čepici«. Dejal si je, da bo ta trgovina gotovo last njegovega prijatelja z morja.
Ker je ravno utegnil, je previdno odprl vrata trgovine in vstopil. Spoznal je takoj gospoda Malignyia, svojega znanca z morja: stal je na lestvi in polagal zelene škatle na bele.
•»Dober dan!« je veselo pozdravil. »Kako gre kaj kupčija?«
Gospod Maligny ga je premeril z dolgini, kratkovidnim pogledom in je ui no splezal z lestve.
»O, kako prijetno presenečenje! Kako kaj kupčija? Slabo, zelo slabo,« je vzdihnil. »Sama izguba. Prekrasne stvari imam, prodajati jih moram pa po smešno nizkih cenah. Kakor v dobi Ludovika XIV. In vendar blago ne gre v denar. Nihče se za te reči ne zanima. Le poglejte, tu imam čudovito lepe copate, resda niso čisto nove. Za štiri franke pet in sedemdeset centimov jih dam. Izredna priložnost V enem mesecu sem prodal tri.«
»Tri pare?«
»Ne, tri kose. Eden izmed kupcev je imel namreč samo eno nogo. Vidite, takšne so moje kupčije.«
»Moj dragi Maligny,« je rekel Poche, »nekaj mi je šinilo v glavo. Ali mi dovolite, da vam dam dober svet?«
»O, prosim.«
»J a z na primer bi vsak dan razstavil samo en par takšnih copat. Lepo v sredo izložbe bi jih dal, na pisano preprogo, okrog in okrog njih bi
se bohotilo zelenje, nad njim bi pa visel okusen lepak: ,Izreden zgodovinski priložnostni nakup! Copate perzijskega šaha! Mehke in tople — namesto za sto frankov jih dam z nezaslišanim popustom za devet in sedemdeset frankov in pet in štirideset centimov.'«
»A če jih prodam?« je menil gospod Maligny.
»Potem postavite v izložbo spet drug par, lepak naj pa ostane isti. Pariz je velik. Bedakov, ki jih bodo kupili, ne bo zmanjkalo, nič se ne bojte.«
Gospod Maligny se je gospodu Pochu prisrčno zahvalil za nasvet. Na vogalu sta stopila še na vrček piva in sta sa dobre volje razšla.
Teden dni pozneje je sedel gospod Poche doma v salonu in bral časopis. Takrat je vsa žareča od veselja planila v sobo njegova žena in ga nežno poljubila. Nato se je med njima razvil tale zanimivi pogovor:
»Kdo ima rad svojega možička?«
»Moja Erna.«
»Koga vedno zebe v noge?«
»Tvojega malega možička.«
»Kdo bi rad imel lepe, tople copate?«
»Bibi.«
»No, ljubček moj, mislim, da boš zadovoljen. V ulici Sv. Martina sem kupila copate — premisli! — copate perzijskega šaha! Lepe, tople in mehke — saj so pa tudi zgodovinska znamenitost! — in namesto za tri sto frankov so mi jih dali — no, ugani, za koliko! 7.a sto petdeset! Saj to je tako rekoč zastonj. Če jih ne bi maral nositi, bi jih pa lahko postavila v salonu v vitrino. Kaj praviš, srček?«
(d T. i.)
DO 5000 DINARJEV MESEČNO (tudi kot po stransko delo) lahko zaslužijo oni, ki pre-\zamcjo za svojo banovino našo samostojno podružnico za dobavo in obračun. Kavcija ni potrebna' Posebno znanje ni potrebno; zato so bivališče, prostori in poklic postranska stvar!. Zanesljivi interesenti' naj se samo pismeno javijo pod štev. 45.305. Ponudbe po srednje dalje Fubljcitas d. d., Zagreb, Ilfca 9.
TEČAJI NEMŠČINE v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji. IV, stopnišče, pritličje, levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno.)
FR. P. Z Al F C
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih steke', daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermometrov, hvgrometrov <. t. d. - Raznovrstne ure, zlatnina h srebrnina. - Ceniki brezplačno!
Prilika
ugodnega nakupa Huberfus perilo — obleke — za šolarje
Preske?
Sv. Petra c. 14
K
POZOR
GOSPODINJE I
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VEIEPIČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem ;
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v LjubljanL