Leto XIII številka 6 cena 1,46 EUR 29. junij 2011 Iz vsebine Po trinajstih letih Žalska noč uspešno nazaj Grad Komenda na novi poti str. 8 str. 9 "M a rt - 9 ~r galerija stili caffel na Slandrovem trgu v Žalcu 1 Ly-Uht Pri nas dobite vedno nekaj odličnega Domoljubje in zaupanje ubranila Slovenijo Ob slovenski himni na proslavi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu Adi Vidmajer, predsednik OZ ZVVS SSD, je predal posebno priznanje predstavnikom vseh občin v nekdaj skupni Občini Žalec Ob letošnjem dnevu državnosti je bilo po vsej Sloveniji še več prireditev kot običajno, saj smo praznovali 20-letnico samostojne države. Tudi v Spodnji Savinjski dolini je bilo ob tem jubileju veliko dogodkov, osrednjo •"proslavo pa je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinj- ske doline skupaj z žalskim odborom policijskega veteranskega združenja Sever in območnim Združenjem borcev za vrednote NOB Žalec prejšnji petek pripravilo v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. »Danes ni čas, da bi se prepirali, kdo je bolj ali manj zaslužen za samostojno Slove- nijo ... Danes je pomembno, da ponovno strnemo vrste in premagamo vse težave, v katerih se nahajamo,« je med drugim na svečanosti povedal žalski župan Janko Kos. Slavnostni govornik, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer, pa je ob poudarku, da je bila nekdanja skupna Občina Žalec ena izmed komaj šestnajstih, ki niso oddale orožja jugoslovanski armadi, povedal, da smo samostojnost države obranili zaradi srčnosti, modrosti in vojaške sposobnosti Slovencev. Ob kritičnem pogledu na poosamosvojitvena dogajanja v povezavi z divjim privatiziranjem družbenega premoženja in nepojasnjenim trgovanjem z orožjem je dejal, da bi pravna država morala vse to že zdavnaj pojasniti in povrniti vero ljudi v pravičnost. Več na str. 3. K. R., L. K., foto: D. N. NELSKAMP 'rhunska nemška kritina.________ ZASTOPA IN PRODAJA: d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si ... ZE 15 LET, PA ŠE VEDNO KOT NOVA ! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Nika Gostečnik, Aškerčeva 12, Rogaška Slatina 2. Frida Gjerek, Ločica 53 a, Polzela 3. Štefka Urh, Kasaze 103, Petrovče Praznovanje 20. obletnice samostojne Slovenije, ko so se vrstile različne proslave, prireditve in srečanja, so nekateri komentatorji nacionalnih medijev pospremili z mnenji, da ni vzdušje nič kaj j praznično, da nekateri dvomijo, daje Zdravljica primerna za našo himno, ker da je preveč sveto- j vljanska inje Slovenci ne razumemo, in da se naši narodni zavesti slabo piše. Vsem odgovarjam: j Potem pa pridite k nam na deželo, spustite se iz nebotičnikov bele Ljubljane in iz dvoran, kjer podobo narodne zavesti aranžira le politika. Če o čem, smo se tukaj, na deželi, v Spodnji Savinjski dolini, v dneh pred in ob prazniku lahko j prepričali o nečem: Ni res, da Slovenci nismo domoljubni in narodno zavedni. Ni res, da nismo j ponosni na svojo zgodovino in na svoj narod. Ni res, da naši otroci ne bodo vedeli ničesar o naši j polpretekli zgodovini. Letos so nas denimo žalski osnovnošolci na zaključnem koncertu svojih ; zborov, posvečenem jubileju naše samostojnosti, presenetili z izborom pesmi, ki so opredeljevale našo zgodovino od kmečkih uporov do čitalnic, preko borbenih pesmi II. svetovne vojne do svo- i bode v Jugoslaviji in samostojnosti v svoji novi državi. Le vkup, uboga gmajna, Hej brigade, Oj, ; Kozaro, Od Vardara pa do Triglava, Naprej zastava slave, pa celo Avsenikova Slovenija, od kod j lepote tvoje in še mnoge druge so odmevale v nabito polni dvorani in dvigovale vzdušje. Pravzaprav bi lahko z njimi pela vsa dvorana, saj smo se tega repertoarja učili tudi starši, dedki in babi- ; ce. Mnogi so sicer skomigovali, češ da so nam dali »samo program nekdanje rajnke države, če ne j celo komunistični program«, kar je seveda legitimno subjektivno mnenje, a kratkovidnost takih pomislekov gotovo diktira politična obremenjenost. Sicer pa ob robu tako ali drugače obremenjenih pogledov »nas ta starih«: vsi tisti, ki so res dobro pogledali naše, v tem smislu še relativno nepokvarjene otroke na odru, ki so jih je pod skupno taktirko združili zavedna učiteljica pred njimi in tudi druge učiteljice ter ubrane pesmi, vsi tisti so v trenutku pozabili na takšne pomisleke, če sojih imeli. Na odru so bili naši mladci kot ekipa »eden za enega, eden za vse«, pozibavali so se v ritmih teh različno navdihujočih pesmi, sodelovali so z gestami, obrazno mimiko, se smejali, skratka potegnilo jih je vzdušje in zdelo se je, da uživajo. Hej, naši otroci, med njimi so se naj-starejši - devetošolci rodili šele leta 1996, najmlajši pa leta 2005, torej »globoko« v samostojni Sloveniji!? A ni potem pomembno samo to, tukaj in zdaj, brez tistega obremenjenega balasta, ki nam ga vsiljujejo v različnih dozah za potrebe dnevne politike? V naši dolini so takšno zrelost pokazali ne le številni orgaizatorji prireditev in njihovi obiskovalci, tudi politiki različnih barv, ki so tako ali drugače praznovali z domovino in izražali domoljubje in ponos na korenine, ne glede na njihovo prepredenost. Zgodovina je pomembna šola in če ne narediš šole (v vseh razsežnostih, od znanja do odnosov v njej), vsaj osnovne, ti manjka del zrelostnega izpita, ki ti pomaga bolj zrelo in odgovorno stopati naprej. Zato pa, politiko na stran, mi smo najprej Slovenci, ponosni, domoljubni in sposobni v ključnih trenutkih stopiti skupaj! Živela Slovenija, živela domovina! Pa da ne pozabim, dragi naši šolarji, učite se, a bodite neobremenjeni s frustracijami starejših generacij. Za začetek pa naj vam zaželim varne in brezskrbne počitnice. Lucija Kolar Ponosni na domovino foto: D. N. Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. HORMANN garažna in industrijska vrata Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. mcitjaž Ustvarjamo pozdrave Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si •"- - 888 € J ST1LM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Letos 43 raziskovalnih nalog 92 dobitnikov državnih priznanj Z raziskovalno nalogo na temo gozd v naši okolici seje pod vodstvom mentorice Eme Selič predstavilo 24 otrok iz žalskega vrtca (enota 1 ) S sprejema najboljših učencev pri županu Komisija za natečaj Mladi raziskovalec 2011 pri Občini Žalec je v sodelovanju z Osnovno šolo Šempeter v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila prireditev, na kateri so predstavili letošnje raziskovalne naloge mladih raziskovalcev Občine Žalec. Konec maja so žalski svetniki na 6. redni seji sprejeli sklepe o kar nekaj podražitvah. Občutili jih bodo uporabniki storitev pomoči na domu, višje pa so tudi cene pokopaliških in pogrebnih storitev na pokopališčih v žalski občini. Kot je povedal Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, ki v žalski občini izvaja storitve pomoči na domu, je razlog za precejšnje povišanje cen predvsem v tem, da letos niso uspeli pridobiti toliko javnih del za socialne oskrbovalke, pa tudi njihov normativ se je s 120 ur na mesec znižal na 110. Povišanje je občutno. Nova cena ure opravljene storitve je 17,48 evra, ob nedeljah, državnih praznikih oziroma dela prostih dni pa 19,38. Subvencija občine znaša 9,33 evra (10,28 na dela prost dan), subvencija države pa 2,90 evra na uro. Nova cena za uporabnike je 5,25 evra na uro, to je kar 22 % višje od cene v preteklem letu (na dela prost dan 6,20 oziroma 19 %). Povišanje velja od 1. junija, svetniška skupina SDS pa je ob tem predlagala, da se subvencioniranje s strani občine poviša s 50 na 60 %. Lani je bilo v žalski občini opravljeno povprečno 657 ur mesečno za povprečno 68 uporabnikov. Precej razprave je spodbudil tudi predlog povišanja cen pokopaliških in pogrebnih storitev za pokopališča v žalski občini. Te storitve izvaja JKP Žalec - enota za urejanje javnih Uvodoma so učenci OŠ Šempeter pripravili prisrčen kulturni program, nato pa je mlade raziskovalce, njihove mentorje in številne poslušalce v dvorani pozdravil podžupan Občine Žalec Robert Čehovin, ki je med drugim izrazil veselje nad številom raziskovalnih nalog, zaradi česar so morali predstavitev pri- površin. Povišanje cen, ki velja od potrditve na majski seji občinskega sveta, bo omogočilo postopno pokrivanje realnih stroškov, so zapisali predlagatelji. Lani je bilo na področju pokopališke dejavnosti 27.770 evrov izgube, zlasti zaradi velikih stroškov za odvoz mešanih odpadkov, odpadnih sveč in porabljeno električno energijo. Dodatni strošek je bil najem infrastrukturne opreme in nepremičnin pokopališč, ki jih mora obračunavati občina kot njihov lastnik na osnovi zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin, občine. Pogrebna dejavnost ima pozitiven rezultat, razen v Gotovljah. Negativni finančni rezultat za pogrebno in pokopališko dejavnost imajo manjša pokopališča, kar pa se krije iz proračuna občine. O tej solidarnosti je bilo tudi nekaj razprave v občinskem svetu. Cene so se sicer povišale v manjših odstotkih, kot so jih predlagali v žalski komunali, odstotki pa segajo od 10 (najemnina za grobove, prispevek za soglasja, odstranitev cvetja ter prva ureditev groba, pogrebno moštvo in zastavonoša, ozvočenje, odvoz odpadkov) do 35 (cena stenskega žarnega spomenika) in 35,7 % za izkop in zasip jame. Režijska ura za dela izven cenika se je povišala za kar 73 %. Cena raztrosa pepela na posebej urejenem prostoru je oblikovana na novo: 50 evrov. Na majski seji so sicer žalski svetniki potrdili tudi dopolnje- praviti v dveh delih. Letos je bilo razpisanih sedem tem, največ, kar devet od skupno 43 raziskovalnih nalog, jih je bilo na temo pošta v našem kraju. Osem nalog je predstavljalo, kakšen naj bo učitelj vzgojitelj, sedem nalog je govorilo o vlogi žensk v preteklosti, šest o odnosih v razredu, pet nalog z naslovom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet, po štiri naloge pa na temo o dvajsetletnici samostojne Slovenije in gozdovih v naši okolici. Največ raziskovalnih nalog, kar enajst, je na natečaj poslala I. OŠ Žalec, deset OŠ Šempeter, po sedem OŠ Griže, OŠ Petrovče in žalski vrtci ter eno II. OŠ Žalec. Naloge so recenzirali na Inštitutu Erico Velenje. Ob tej priložnosti so izdali tudi zloženko in v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravili razstavo vseh 43 raziskovalnih nalog. T. Tavčar ne letne načrte pridobivanja nepremičnega premoženja občine v letošnjem letu, razpolaganja s tem premoženjem in ravnanja s premičnim premoženjem. V načrtovane nakupe je vključeno tudi zemljišče žalske tržnice, ki je sprožila razpravo o tem, ali jo mora občina kupiti ali morda ne in kakšna cena je še sprejemljiva. Zagotovo bi moral ta prostor ostati javni prostor, je bilo slišati. Po razpravi so bile potrjene tudi vse predlagane premoženjsko-pravne zadeve. Sprejet je bil zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto. V zaključnem računu lanskega leta je razvidno, da je bilo iz lanskega v letošnji proračun prenesenih skoraj 1,8 milijona evrov, ki pa morajo biti porabljeni za iste namene. Pri tej točki je prvič kot predsednik novega nadzornega sveta spregovoril Rok Žagar. Predstavil je tudi dokončna poročila o izvedbi nadzora vseh osnovnih šol v občini, ki vsebujejo nekaj priporočil za učinkovitejšo porabo javnih sredstev. Svetniki so potrdili tudi Pravilnik o oddaji službenih stanovanj Občine Žalec v najem (trenutno ni evidentirane nobene vloge za službeno stanovanje, občina pa ima 57 takšnih stanovanj) ter v drugi obravnavi Odlok o turističnem vodenju na turističnem območju Občine Žalec, seznanili pa so se tudi s poročilom o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva za lansko leto v žalski občini. V Svet JZ I. OŠ Žalec sta bila kot predstavnika ustanovitelja imenovana Andrej Vengust in Jerneja Nina Voga, svetniki pa so sprejeli tudi ugotovitveni sklep o prenehanju mandata svetnici Tanji Razboršek Rehar, ki je od začetka maja direktorica občinske uprave, namesto nje pa so prejšnji četrtek imenovali Alenko Polšak. K. R. V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je župan Občine Žalec Janko Kos pripravil tradicionalni sprejem za najboljše šolarje ob koncu šolskega leta. Sprejema so se udeležili učenci, ki so bili vsa leta osnovnega šolanja odlični, in tisti, ki so v tem šolskem letu osvojili zlata ali srebrna priznanja na državnih in drugih tekmovanjih. Uvodoma so nastopile učenke OŠ Petrovče s pravljično plesnim popotovanjem, nato pa je zbrane nagovoril gostitelj, žalski župan Janko Kos. Učencem je čestital za dosežene uspehe in se jim zahvalil Občina Žalec je s 1. julijem lanskega leta uvedla medobčinsko redarstvo in inšpektorat. Redarji in inšpektorji delujejo v okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Celje, Laško, Štore in Žalec. Inšpektorat je za vse občine pripravil poročila o delovanju v letu 2010. Osnovni namen inšpekcijskih in redarskih služb ni finančni prihodek, poudarjajo v svojem poročilu v medobčinskem inšpektoratu, je pa jasno, da pri večini kršiteljev zaleže samo globa. Prihodek žalske občine od glob je bil lani dobrih 7 tisoč evrov, za delovanje medobčinskega inšpektorata pa bo država občini povrnila še polovico priznanih stroškov, kar pomeni skoraj 20 tisoč evrov. Glede učinkovitosti v poročilu navajajo: »Inšpektor ali občinski redar je dober in učinkovit toliko, kolikor mu to omogočajo predpisi. Zelo pomembno je tudi vprašanje izterljivosti izrečenih glob, saj je od tega odvisno, kako bodo kršitelji občinskih predpisov ravnali v prihodnje.« V poročilu opozarjajo tudi na poskuse različnih vplivov na izvajanje inšpekcijskega in redarskega nadzorstva, med katerimi so izogibanje sodelovanju v inšpekcijskih postopkih, nespre-jemanje uradnih aktov, verbalni napadi in grožnje, dajanje napačnih informacij in tudi za trud, staršem in učiteljem pa za spodbudo in podporo pri učenju. Zaželel jim je veliko uspehov tudi v prihodnje, predvsem pa, da bi šolanje nadaljevali uspešno, da bi bili zdravi in zadovoljni v življenju. V generaciji, ki letos v žalski občini zaključuje osnovno šolanje z odličnim uspehom vseh devet let, je takih 38, kar je nekoliko manj kot lani, od tega na OŠ Griže 6 učencev, na OŠ Šempeter 9, na OŠ Petrovče 8 in na I. OŠ Žalec 15. Vseh tistih, ki so dosegli zlata in srebrna priznanja na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, fizike, kemije, zgodovine, poskusi fizičnih napadov. V okviru medobčinskega inšpektorata delujeta dve službi: Služba za občinsko redarstvo in Služba za inšpekcijski nadzor. Pri izvrševanju upravnih nalog se inšpektorat ravna po usmeritvah župana in direktorja občinske uprave, naloge inšpekcijskega nadzora pa so opredeljene z letnim programom dela. Lani so nadzirali predvsem sanacije divjih odlagališč odpadkov in vključevanje v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Na tem področju je bilo uvedenih šest postopkov. Štirje ukrepi so bili izvedeni glede divjih odlagališč odpadkov v naravi. Očiščena so bila tri manjša divja odlagališča, poteka še sanacija enega večjega v Kasazah. Dva postopka sta bila vodena zaradi neustreznega zbiranja komunalnih odpadkov. Zaradi odlaganja komunalnih odpadkov izven urejenih odlagališč je bilo izrečenih pet opozoril. Inšpektorat nadzira tudi občinske ceste, odločb vzdrževalcem teh cest ni bilo izdanih, pomanjkljivosti pa so bile odpravljene na osnovi pisnih in ustnih opozoril. Ob tem inšpektorat izpostavlja, da je občinska cesta javna cesta v lasti občine, ki mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti občine in je kategorizirana, vendar pa je malo občinskih cest v resnici spelja- zemljepisa, slovenščine, tujega jezika, sladkorne bolezni, mednarodnega debatnega turnirja in astronomije, pa je 92. Posebno nagrado je prejelo tudi 5 učencev z II. OŠ Žalec za učni uspeh in uspešno tekmovanje na državni ravni, in 17 učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec za državna in mednarodna priznanja na glasbenem področju. Odlični učenci so prejeli posebno priznanje, vsak učenec tudi knjižno nagrado. Posebne zahvale so bile izrečene tudi mentorjem in ravnateljem posameznih šol za dosežene uspehe učencev v šolskem leto 2010/2011. T. Tavčar nih po občinskem zemljišču. Lastništvo se mora po mnenju okoljskega ministrstva urediti s kupo-prodajno pogodbo ali z razlastitvijo. Prav tako večina javnih poti ni projektiranih po predpisih o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti. V žalski občini z javnimi potmi večinoma upravljajo krajevne skupnosti, mnoge javne poti pa so nevarne in neustrezno vzdrževane. Večino ukrepov za varstvo cest je inšpektorat naslovil na lastnike in uporabnike zemljišč in objektov vzdolž občinskih cest. Izrečenih je bilo 21 ukrepov, 12 se jih je nanašalo na zagotavljanje preglednosti križišč občinskih cest in priključkov nanje. Med drugim so inšpektorji ukrepali tudi glede nedovoljene uporabe javnih plakatnih mest in izrekli devet opozoril in štirinajst glob. Občinski redarji pa so od 1. 7. do 31. 12. lani obravnavali 667 kršitev zakonskih določil. V prekršitvenem postopku so izvedli 374 poizvedb o kršiteljih pri ministrstvu za notranje zadeve in 9 poizvedb pri organizacijah. Prva dva meseca so v skladu z dogovorom z občino za lažje kršitve izrekali le opozorila, nato pa so do konca leta izdali 384 plačilnih nalogov, od tega 75 prehitrim voznikom. Izrečenih je bilo 283 opozoril. K. R. Koncesija za mladinsko zobozdravstvo Občina Žalec je 26. maja na svoji spletni strani objavila razpis koncesije za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti za šolske otroke in mladino. Dosedanja koncesionarka dr. dent. med. Brigita Rakuša odhaja namreč v pokoj. Datum oddaje vlog na razpis je 30. junij, koncesija pa bo začela veljati takoj po podpisu pogodbe med koncesionarjem in koncedentom, in sicer za nedoločen čas. Novi koncesionar bo prevzel vse paciente dr. Brigite Rakuša. K. R. Majska seja prinesla podražitve Inšpektorji in redarji poročali Reorganizacija v javno obravnavo Na proslavi ob 20-letnici samostojnosti Žalski občinski svetniki so se prejšnji četrtek zbrali na svoji 7. redni seji in med drugim potrdili težko pričakovani predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Žalec v prvi obravnavi in ga poslali v 30-dnevno javno obravnavo. Potrdili so mandat novi članici občinskega sveta Alenki Polšak iz Liboj, ki je v žalskem občinskem svetu nadomestila Tanjo Razboršek Rehar. V skladu s to spremembo so potrdili tudi nekaj zamenjav članov v odborih in komisijah, Romana Viranta za člana Odbora za finance, proračun in premoženje, Alenko Polšak za članico Komisije za pripravo statuta in poslovnika in Vilmo Tekavc za članico odbora za stanovanjske zadeve. Damjana Meška so zaradi neudeleževanja sej sveta zavoda OŠ Petrovče razrešili s funkcije člana tega organa. Svetniki so potrdili tudi predloge za priznanja Občine Žalec za leto 2011. Grb Občine Žalec bodo prejeli PGD Žalec, Franc Čretnik, Franci Naraks in Janez Uplaznik, plakete občine pa bodo šle v roke ustvarjalcem Monografije Žalec, Iztoka Božička, Pavle Gostenčnik in Petra Vipavca. Prav tako so dali žalski svetniki zeleno luč k dvema vloga- ma za prijavo Občine Žalec na razpis ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano iz PRP 2007-2013. Gre za prestavitev kmetije iz vaškega jedra Petrovče. Svetniki so potrdili vrednost odkupa kmetije za prijavo na razpis v vrednosti 370.000 evrov. Druga prijava pa se nanaša na obnovo večnamenskega objekta v Gotovljah (gasilskega doma), ki ga bodo zaradi širše namenskosti z rebalansom proračuna 2011 prestavili na proračunsko postavko Obnova večnamenskih objektov, sredstva za to v vrednosti 20.000 evrov pa so bila že tako ali tako namenjena v proračunu. Ta projekt bo od zdaj vključen tudi v načrt razvojnih programov. Svetniki so dali v 60-dnevno javno obravnavo tudi predlog prenovljenega statuta Občine Žalec in potrdili pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za odlog in obročno odplačilo komunalnega prispevka v prvi in drugi obravnavi. Ta pravilnik od zdaj omogoča najdaljši možni rok odloga plačila komunalnega prispevka do 24 mesecev (do zdaj 6 mesecev). Izločen je člen, ki je določal obračunavanje obresti na obročno odplačevanje komunalnega prispevka, in dodan tisti, ki omogoča invalidom - paraplegikom in tetraplegikom, da so pod dolo- čenimi pogoji oproščeni plačila komunalnega prispevka. Na seji so svetniki potrdili tudi dopolnitev letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Žalec za leto 2011 in predlog pravilnika o oddajanju zemljišč v lasti občine (zakup). Nekaj več razprave sta sprožili tudi točki o poslovanju javnih zavodov s področja gospodarstva in negospodarstva v letu 2010, predvsem so bile ponovno izpostavljene nekatere zimzelene teme, kot so preteklo poslovanje JZ Žalske lekarne, kjer je na kritične poglede Gvida Hribarja odgovarjala direktorica zavoda Nataša Cater, in na ZKŠT Žalec, kjer so se v odsotnosti direktorja zavoda kresala mnenja Viktorja Mitova (s pomisleki glede več dejavnosti za trg in manj bremena občini) in Gregorja Vovka Petrovskega (s pohvalnimi besedami v luči številnih dogodkov, ki jih pripravljajo, in s pojasnilom, da je bil zavod vendar v osnovi ustanovljen za organizacijo prireditev Občine Žalec in zato je tudi finančna udeležba odvisna od tega, kaj »naroči« občina). Po razpravi še nekaterih drugih svetnikov so vendarle sprejeli poročila, župan Janko Kos pa je predlagal sprejetje sklepa, ki so ga svetniki potem tudi potrdili, da namreč skličejo sestanek s predstavniki ustanovitelja v svetih javnih zavodov in se z njimi pogovorijo glede uveljavljanja ustanoviteljskih pravic, ki jih v teh zavodih zastopajo. Pri aktualnih informacijah je svetnik Marko Laznik predstavil potek aktivnosti pri izgradnji Osnovne šole Griže (glej posebno vest na 32. strani), Aleksander Žolnir pa je svetnike seznanil s spremembami na področju ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, ki jih je pripravil Simbio. Namen vseh sprememb je povečati količino ločeno zbranih frakcij odpadkov v gospodinjstvih, omogočiti ponovno uporabo in reciklažo ter čim bolj zmanjšati količino odpadkov, ki so namenjeni končnemu odlaganju odlagališču preostanka odpadkov. Obsežne informacije so na voljo na spletni strani www.simbio.si. Alenka Lesjak je podala vprašanje, zakaj ni bila reahzirana ideja, da bi top iz slovenske vojne, ki je zdaj deponiran na njihovi kmetiji, postavili v Žalcu kot spomenik, in tudi, zakaj še vedno niso našli primernega prostora za muzej osamosvojitvene vojne, saj da je ponujeno nekdanje skladišče Savinjke neprimerno. Žalski svetniki so na pobudo svetnika in poslanca v državnem zboru Lojzeta Posedela sprejeli stališče, da mora biti trasa nove avtoceste na tretji razvojni osi pripravljena na osnovi novih strokovnih študij s strokovnjaki z različnih področij. L. K. Ob letošnjem dnevu državnosti je bilo po vsej Sloveniji še več prireditev kot običajno, saj smo praznovali 20-letnico samostojne države. Tudi v Spodnji Savinjski dolini je bilo ob tem jubileju veliko dogodkov, osrednjo proslavo pa je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline skupaj z žalskim odborom policijskega veteranskega združenja Sever in območnim Združenjem borcev za vrednote NOB Žalec prejšnji petek pripravilo v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. V pozdravnem nagovoru je župan Janko Kos izrazil spoštovanje do vseh, ki so zaslužni za osamosvojitev Slovenije. Občina Žalec je v času osamosvajanja igrala zelo pomembno vlogo in čeprav je danes razdeljena na šest občin, je domoljubje enako, je povedal. Osamosvojiteljev namreč ni vodila ideologija, ampak domoljubje, srce in pogum. Mnogih takrat ključnih mož danes ni več med nami, župan pa je še posebej spomnil na Milana Dobnika, Ludvika Semprimožnika in Alojza Kampuša. »Mnogi niste zadovoljni s sedanjimi razmerami v državi: imamo finančno in gospodarsko krizo, pa tudi krizo vrednot, krizo zaupanja. Prepričan sem, da zmoremo vse to premagati, vendar moramo črpati energijo iz časa pred dvajsetimi leti, pa tudi iz drugih prelomnih dogodkov pred tem. Ne smejo nas premamiti aktualne drobne politične teme. Danes ni čas, da bi se prepirali, kdo je bolj ali manj zaslužen za sa- Potem ko je Občina Žalec konec februarja podpisala pogodbo za izvedbo del pri projektu Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda v Občini Žalec v naselju Šempeter, II. faza, ki predvideva izgradnjo novih kanalizacijskih vodov v dolžini 1.165 m in 846 m obnovljenega vodovoda v skupni vrednosti 583 tisoč evrov, dela v Šempetru potekajo v skladu z načrti. Izvajalci so v Šempetru že položili kanalizacijske vode v mostojno Slovenijo. Samo po umu majhni ljudje se prepirajo o takšnih rečeh. Danes je pomembno, da ponovno strnemo vrste in premagamo vse težave, v katerih se nahajamo. Verjamem, da bomo to zmogli. Zato želim, da praznujemo s srcem za domovino, da imamo radi našo državo v dobrem in slabem.« Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer, ki je povzel pomembne dogodke iz zgodovine Slovencev, še posebej od leta 1848 do danes. Veliko pogosteje bi morali tudi tujcem pripovedovati o slovenski zgodovini in s tem utrjevati svojo avtonomnost, je med drugim poudaril. ' Osamosvojitvena vojna ni bila zgolj desetdnevna - tisti, ki so sodelovali v takratnih dogodkih, vedo, da je pravzaprav potekala od ukaza o predaji orožja TO 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991, ko je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo, je povedal Janez Pajer. Občina Žalec ni predala orožja JLA. Da smo ubranili samostojnost države, so bile odločilne srčnost, modrost in vojaške sposobnosti Slovencev. Pogosto so se morali poveljniki območnih štabov TO odločati samostojno, ne da bi čakali ukazov »z vrha«, in tudi to je pripomoglo k manjšemu številu žrtev in manjši materialni škodi. Bistveno je bilo tudi ves čas zelo dobro sodelovanje teritorialcev s takratno milico in vsemi, ki so bili vpeti v obrambni sistem, katerega del so bile tudi civilne strukture. Prav tako pomembno vlogo so odigrali prostovoljci. Savinjski ulici, Petelinjeku in v Soseski v izmeri 343 m ter obnovili vodovod v Savinjski ulici in Petelinjeku v dolžini 175 metrov. KS Šempeter pa ob tem projektu, ki ga v višini 85 odstotkov Tudi Janez Pajer je bil kritičen do današnjih razmer. Nekateri so namreč do tedaj družbeno premoženje znali pospraviti v svoje žepe, poleg tega je še vedno nepojasnjeno trgovanje z orožjem. To bremeni vse, ki so se borili z orožjem, in vse, ki so v novi državi izgubili kruh. Pravna država bi morala vse to že zdavnaj pojasniti in povrniti vero ljudi v pravičnost. »Država je naša, naš skupen proizvod in naša skupna prihodnost za vse naše otroke,« je svoj govor zaključil Janez Pajer. Predsednik OZ ZVVS SSD Adi Vidmajer je v nadaljevanju slovesnosti vsem spodnje-savinjskim občinam oziroma njihovim županom oziroma predstavnikom izročil priznanja za podporo v času osamosvojitve in tudi pri pripravi slovesnosti in izdaji zbornika ob 20-letnici samostojne Slovenije. Zbornik S srcem za domovino so vsi udeleženci proslave prejeli brezplačno. Pevke in pevci MePZ A Capella iz Petrovč in MePZ Oljka s Polzele ter Godba Liboje so izvedli kantato Carla Jenkinsena Oboroženi mož v priredbi Marka Repnika, ki je tudi dirigiral, na platnu pa se je odvrtel dokumentarni film, ki ga je posnel Robert Gaber. Na slovesnosti je recitirala Katarina Kukovič, program pa je povezovala Lidija Koceli. Pred proslavo je pred Domom II. slovenskega tabora Žalec igrala Godba Zabukovica. Pri spomeniku samostojni Sloveniji pred stavbo Policije pa je žalski odbor veteranskega združenja Sever za celjsko območje, ki ga vodi Rado Ga-šparič, posadil lipo. K. R. vseh potrjenih javnih upravičenih izdatkov financira Evropski sklad za regionalni razvoj, s pomočjo občine izvaja (in financira) tudi še nekaj dodatnih del na tej trasi, od razširitev cest, izgradnje pločnikov in drugega. Šele ob dokončanju bodo omenjene ulice dobile dokončno podobo. Podobno bo na delu trase, kjer poteka projekt izgradnje kanalizacije in obnove vodovoda. V tem tednu so že začeli z deli izgradnje novih kanalizacijskih vodov in obnovo vodovoda v Šolski ulici. Dela so namreč vezana na obdobje, ko je vrata zaprla tudi šola v neposredni bližini. Če bo šlo vse po načrtih, bo celoten projekt končan do konca avgusta. D. N. Žalski svetniki so na tokratni seji v 30-dnevno javno obravnavo dali tudi predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Žalec, ki ga je na seji predstavila direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar in naj ne bi imel finančnih posledic. Po njem naj bi bilo od zdaj namesto pet šest oddelkov občinske uprave, imenovali pa bi se uradi. Nespremenjeno vsebino dela naj bi imela urada za javne finance in za premoženjske, pravne in splošne zadeve. Urad za negospodarske javne službe pa bi pokrival predvsem področje izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, sociale, kulture, športa in rekreacije, kulturne dediščine ipd. Največja sprememba je v dveh uradih za gospodarske javne službe in za prostor in gospodarstvo, ki si nekoliko porazdelita tudi področje urejanja prostora. Slednji pokriva gospodarstvo, turizem, podjetništvo in področje urejanja prostora, ki se dotika gospodarstva in tistega, kar za boljše pogoje delovanja v okolju potrebuje gospodarstvo. Drugi pa pokriva »klasična« komunalna področja, urejanje okolja, vzdrževanje javne komunalne in cestne infrastrukture ipd. Novi predlog predvideva tudi organizacijo dela v projektnih timih in možnost »oddaje« nalog uradov v sklopu javnih zavodov. Predlog je v prvi obravnavi sprožil največ pomislekov ravno pri tem delu, saj so nekateri svetniki že videli možnost razbitja dejavnosti nekaterih zavodov, kot je denimo ZKŠT Žalec. Zmotila pa so jih tudi velika pooblastila, ki jih ima v skladu s tem predlogom možnost dobiti direktor/-ica občinske uprave (kadrovanje v občinski upravi in delovnopravno področje, imenovanje projektnih timov, izvrševanje proračuna in skrb za izvajanje notranjega nadzora). Po burni razpravi so predlog odloka vendarle dali v 30-dnevno javno razpravo (predlagana je bila 15-dnevna). Sicer pa si lahko predlog v celoti pogledate tudi na spletni strani občine. 9 Mestna skupnost Žalec Ul. Savinjske čete 4,3310 Žalec tel.: 710-40-20, fax: 710-40-21 V skladu s statutom Mestne skupnosti Žalec , razpisujemo javni natečaj za pridobitev predlogov za podelitev priznanj Mestne skupnosti Žalec. Pisne predloge z utemeljitvijo lahko podajo posamezni krajani, društva, organizacije in podjetja na naslov: Mestna skupnost Žalec, Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec do 20. avgusta 2011. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji sveta Mestne skupnosti Žalec ob prazniku MS Žalec. Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj Občina Žalec Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnova vodovoda v Občini Žalec, naselje Šempeter, II. faza. Skupaj gradimo in obnavljamo! Dela v Šempetru po načrtih Ta teden začenjajo z deli v Šolski ulici v Šempetru Dodatna mesta v vrtcu in še kaj Jubilej doma upokojencev Braslovški svetniki so se sestali na 8. redni seji občinskega sveta in obravnavali kar 14 točk dnevnega reda. Na seji so med drugim potrdili Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest in ureditev začasnih dodatnih prostorov vrtca v prostorih KO Trnava. Svetniki so prižgali zeleno luč za prodajo dveh parcel v izmeri dobrih 3.200 kvadratnih metrov za izgradnjo trgovsko-poslovnega in kulturnega objekta v Braslovčah. Svetniki so med drugim obravnavali odstop Branka Cimpermana s funkcije člana občinskega sveta zaradi nezdružljive funkcije z delom v občinski upravi. Občinska volilna komisija je občinskemu svetu za nadomestnega kandidata za člana občinskega sveta predlagala Rudolfa Žoharja z liste Slovenske demokratske stranke v volilni enoti št. 1. Ker je Branko Cimperman sodeloval tudi v treh odborih oziroma komisijah, so svetniki sprejeli sklep, da za nadomestnega člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagajo Marka Balanta, za nadomestnega člana Odbora za družbene dejavnosti Franca Tanjška in za nadomestnega člana Komisije za vloge in pritožbe Rudolfa Žoharja. Člani KO Braslovče so izrazili željo, da se imenujeta dva dodatna člana v krajevnih odborih zaselkov Kamenče in Pod-vrh, zato so svetniki na predlog Komisije za mandatna vprašanja in imenovanja potrdili Marijo Krašovic iz Kamenč in Romana Lukmana iz Podvrha. V nadaljevanju so svetniki v drugem branju obravnavali osnutek novega Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Braslovče, ki je bil v 15-dnevni javni obravnavi, nanj pa ni bilo pripomb. Kot je poudaril predlagatelj, so v novem odloku upoštevali uskladitev mejnih odsekov z odseki v vseh sosednjih občinah. Pri predlogih za novo kategorizacijo so upoštevali tudi uskladitev evidenc z Zavodom za gozdove Slovenije - odpravili so dvojne kategorizacije gozdnih cest in občinskih cest na istih cestah ali delih cest. Glede na zbrane predloge občine so v kategorizacijo dodali 16 novih odsekov javnih poti v skupni dolžini 3.880 metrov, za kar so dobili tudi pozitivno mnenje Direkcije RS za ceste. Tako je z novim odlokom v Občini Braslovče kategoriziranih 14 odsekov lokalnih cest v skupni dolžini 41.003 m in 108 odsekov javnih poti v skupni dolžini 53.017 m. Svetniki so se v nadaljevanju seznanili s prostorsko problematiko Vrtca Braslovče. Ob vpisu v vrtec je zmanjkalo prostora za trinajst otrok. Občina je skupaj z vodstvom šole iskala različne rešitve za sprejem vseh vpisanih otrok. Kot najbolj gospodarna se je pokazala ureditev začasnih prostorih v KO Trnava, kjer bodo lahko prostor uredili z minimalnimi stroški. Svetniki so predlog župana Branimirja Strojanška podprli. Kar precej razprave je bilo glede nakupa dveh parcel v skupni izmeri 3.203 kvadratnih metrov za potrebe izgradnje trgovsko-poslovnega in kulturnega objekta v Braslovčah. Občina Braslovče se je na podlagi predloga pisma o nameri zavezala odkupiti od Vegrada, v stečaju omenjeni zemljišči in posledično zagotoviti bodočemu investitorju, da na podlagi veljavnih prostorskih aktov zgradi trgovsko-poslovni in kulturni objekt. Po nakupu zemljišča bo občina z najugodnejšim ponudnikom sklenila pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, pri čemer se bodoča pogodbena partnerja dogovorita, da bo stavbna pravica ustanovljena predvidoma za dobo 30 let. Investitor bo financiral izgradnjo objekta, ki bo poleg trgovskega objekta (trgovina, skladišča, parkirišča), vključeval še kletni prostor, v katerem bi bili garaže, dvorana za kulturne in splošne namene, prostor za pošto, manjši poslovni prostor in bife. Na omenjen zemljišču se bo po sprejetju OPPN predvidoma lahko gradil le trgovsko-poslovni in kulturni objekt, medtem ko bi bilo na območju sedanjega starega kulturnega doma v Braslovčah mogoče zgraditi večstanovanjski objekt. T. Tavčar Prostorski red ni začel veljati Ustavno sodišče ni upoštevalo argumentov Občine Braslovče: Prostorski red Občine Braslovče, sprejet z Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče, ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, zato ni začel veljati in se ne sme uporabljati. Kot smo poročali, je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Prostorskega reda Občine Braslovče (PROB) podala vlada, in sicer za del, ki naj bi bil neusklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora. V prostorski red je namreč Občina Braslovče vključila po besedah vlade nesprejemljive posege za širitev poselitvenega območja oziroma za spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč za namen gradnje. Vlada je v pobudi tudi zapisala, da občina PROB ni objavila v celoti, ampak je objavila le Odlok o Prostorske redu Občine Braslovče (občinski svet ga je potrdil februarja 2008) brez same vsebine prostorskega akta. Ustavno sodišče je z odločbo pritrdilo mnenju vlade, da takšna objava ne ustreza standardom objave splošnih aktov, ker ne zagotavlja zadostne seznanjenosti in posledično pravne varnosti vsem uporabnikom prostorskega reda, niti ni zadosten porok za avtentičnost besedila, ki se uporablja v pravnih postopkih. Ustavnih sodnikov ni prepričal odgovor Občine Braslovče, daje Prostorski red Občine Braslovče potrdil minister za okolje in prostor s sklepom, iz katerega izhaja, da naj bi bili upoštevani predpisi pri pripravi prostorskega akta. Mnenje občine, da je bil PROB pravilno objavljen v Uradnem listu, ker 2. člen Odloka o Prostorskem redu Občine Braslovče določa, da je besedilni in grafični del prostorskega akta sestavni del predpisa, je zmotno, so v odločbi zapisali ustavni sodniki. Če naj bi bila sporna le objava prostorskega akta, bi bilo takšno kršitev mogoče odpraviti, so prepričani v Braslovčah, s čimer pa se ustavno sodišče ne strinja povsem in določa: »Ker izpodbijani Pravni red Občine Braslovče ni bil objavljen v Uradnem listu RS, kot predpis ni začel veljati in ni postal del veljavnega pravnega reda, zato se ustavno sodišče v tem postopku ni moglo spustiti v presojo drugih zatrjevanih nezakonitosti tega akta. Glede na odgovor občine lahko le opozori, da je s samo objavo izpodbijanega predpisa mogoče odpraviti njegovo proti- ustavnost z vidika prvega odstavka 154. člena Ustave, s tem da takšen predpis lahko učinkuje šele po objavi v uradnem glasilu. S tem pa ne bodo same po sebi sanirane tudi morebitne druge nezakonitosti v postopku sprejemanja takšnega predpisa.« K. R., T. T. Braslovški svetniki so se na 8. seji med drugim seznanili tudi z odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 43/2011 z dne 3. junija 2011. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti Prostorskega reda Občine Braslovče, začetem z zahtevo Vlade RS, sprejelo odločitev, da Prostorski red Občine Braslovče, sprejet z Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Ur. list RS št. 16/08 in 75/10), ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, zato ni začel veljati in se ne sme uporabljati. Občina Braslovče je takoj po prejemu ustavne odločbe poslala v objavo v Uradnem listu RS odlok z vsebino Prostorskega reda Občine Braslovče. Ta je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 46/2011 z dne 13. junija 2011 in je začel veljati z dnem 14. junija 2011. S tem dnem lahko tudi upravna enota izdaja gradbena dovoljenja. Utrinek s praznovanja V Domu upokojencev Polzela so s slovesno prireditvijo obeležili 55. obletnico delovanja te ustanove. Ta dan je bil namenjen stanovalcem, njihovim svojcem, zaposlenim, tudi upokojenim in drugim gostom, ki so se na ploščadi pred domom pod velikim šotorom udeležili slovesnosti. Po pozdravu direktorice doma Eve Lenko sta zbrane pozdravila tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in župan Občine Žalec Janko Kos in domu ob jubileju izročila sliki. V kratkem kulturnem programu, ki ga je povezovala Saša Svetec, je sodeloval domski pevski zbor Šeneški glas pod vodstvom zborovodkinje Marjane Artnik, stanovalka doma Slavka Pižorn pa je zbranim zaupala svoje vtise o bivanju v Domu upokojencev Polzela. To je bil poseben dan za stanovalce doma. Za sproščeno vzdušje in dobro glasbo so skrbeli člani Ansambla Polet, kdor je želel, pa se je lahko s kočijo popeljal po Polzeli, za kar je poskrbelo društvo Malteška konjenica Polzela. V domu biva 224 stanovalcev, zanje pa skrbi 90 za- poslenih. Leta 2006 so obnovili negovalni oddelek A, leta 2008 negovalni oddelek B, leta 2010 pa v celoti depandanso in delo- Dom upokojencev Polzela je kot velik porabnik energije začel s postopki, ki bi zmanjšali porabo in omogočili ugodnejše zagotavljanje energije. Že lani začeta investicija, zamenjava dela ostrešja in strešne kritine na depandansi, se letos nadaljuje z namestitvijo 56 sončnih kolektorjev in izgradnjo zalo-govnika z nadstrešnico. Pristopili so tudi k obnovi kotlarne, ki bo ma Kristalno dvorano v graščini. Tudi v prihodnje se bodo trudili za čim boljše bivalne pogoje za svoje stanovalce. T. T. omogočila uporabo kurilnega olja ali lesnih sekancev. Tako bodo zmanjšali stroške ogrevanja, saj se bodo lahko ravnali glede na tržne razmere. Na javnem razpisu je bil za obe investiciji kot najugodnejši ponudnik izbran MIEL, d. o. o., iz Velenja, vrednost investicije pa je 600 tisoč evrov, ki jih bo Dom upokojencev Polzela zagotovil iz lastnih sredstev. T. T. Ceneje in varčneje do energije Pri podpisu pogodbe (direktorica DU Polzela Eva Lenko, njena namestnica Katarina Cijan in direktor MIEL, d. o. o., Tonček Rošer) Tri desetletja Vrtca Tabor V Taboru so po občinskem prazniku, ko so slavnostno odprli novozgrajene prostore osnovne šole, v začetku junija praznovali tudi 30-letnico delovanja taborskega vrtca. Ob tej priložnosti so namenu predali novo igrišče in novo igralnico. Otroci vseh oddelkov so s svojimi vzgojiteljicami pripravili zelo pester program, ki je temeljil na prikazu starih ljudskih plesov in običajev. Temu primerna so Bila tudi njihova oblačila. Občinstvo, še zlasti iz vrst staršev in starih staršev, je uživalo ob njihovih nastopih in marsikoga je spomin ponesel v preteklost. K temu sta svoje prispevala tudi voditelja, ki sta v vlogi očeta in hčere listala po albumu in odstirala tančice preteklosti, povezanih z delom in življenjem v vrtcu v preteklih desetletjih. Proslave so se udeležili številni gostje iz okoliških vrtcev, predstavniki občinskega sveta, Sveta zavoda OŠ Vransko - Tabor, župan Vilko Jazbinšek in ravnateljica Javnega zavoda OŠ Vransko - Tabor Majda Piki. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad dosedanjim delom vrtca in novimi pridobitvami, ki omogočajo dovolj prostora za vključevanje otrok v vrtec tudi v prihodnosti. Župan Vilko Jazbinšek pa je pripomnil: »Vrtec in šola je pravzaprav ena pridobitev, ki je načrtovana in malce pred razvojem povezanem s poselitvijo. Lahko bi rekel, da smo pri nas delovali nekako tako, kot pravi stari rek, da je najprej potrebno zgraditi štalco in šele nato kupiti kravco. Kapacitet za sprejem novih otrok tako v vrtec kot šolo imamo dovolj in se nam s tem ne bo treba ukvarjati. Bomo pa morali skrbeti, da bo rodnost v občini na primernem nivoju, kar pa nedvomno zagotavlja tudi ustrezna politika priseljevanja. Mislim, da smo z zagotavljanjem tovrstnih pogojev zanimivi za mlade družine in da bo naša občina, ki je sicer redko poseljena, tudi zato širila svoja krila in z veseljem sprejela vsakogar, ki se bo odločil zaživeti med nami.« Po prerezu traku, ki ga je ob odprtju novega igrišča in igralnice ob pomoči ravnateljice OŠ Vransko - Tabor Majde Piki in vodje Vrtca Tabor Renate Obrez opravil župan Vilko Jazbinšek, so se udeleženci ponovno zbrali v dvorani in se poveselili ob sadnih in sladkih dobrotah. D. N. Vrtčevski pevski zbor med svojim nastopom Župan z najboljšimi osnovnošolci S podmladkom, devetošolci, športnicami S sprejema najboljših učencev OŠ Polzela Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je z direktorico občinske uprave Alenko Kočevar pripravil sprejem za učence Osnovne šole Polzela, ki so uspešno zaključili de- vetletno šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih šolanja. Teh je letos devetnajst, kar je šest več kot lani. Ljubo Žnidar je poudaril, kako pomembno je znanje za življenje in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev. Zahvalil se je ravnateljici, učiteljicam in staršem. Vsem odličnjakom je izročil angleški slovar, vodstvu šole in učiteljicam pa šopek cvetja. V imenu odličnjakov sta se za sprejem zahvalili ravnateljica Valerija Pukl in učenka Nika Bedek. T. Tavčar Najmlajši in najuspešnejši S sprejema novorojenčkov in njihovih staršev v Preboldu Na tradicionalni sprejem z županom, je bilo povabljenih kar 33 otrok, rojenih od 31. oktobra 2010 do 30. aprila 2011, in njihovih staršev. Preboldski župan pa je sprejel tudi sedem najuspešnejših devetošolcev, in uspešno učenko 8. razreda OŠ Prebold. Udeležencem srečanja z najmlajšimi občani je najprej zaželel dobrodošlico podžupan Občine Prebold Franc Škrabe, župan Vinko Debelak pa je čestital staršem, na kratko predstavil delo občine in izpostavil obnovo ter dograditev vrtca. Zbrane sta nagovorila tudi vodja vrtca Milica Podgoršek in ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič. Župan Debelak in podžupan Škrabe sta vsem novorojenčkom oziroma njihovim staršem izročila vredno- stne bone in jim zaželela veliko zadovoljstva pri vzgoji otrok. Sedmim preboldskim dete-ošolcem in osmošolki pa sta v sejni sobi Občine Prebold poleg župana Vinka Debelaka čestitala tudi oba podžupana Franci Škrabe in Emilija Černila. Devetošolci se ponašajo z odličnim uspehom v vseh letih šolanja, izkazali pa so se tudi na številnih drugih področjih delovanja v šoli in na raznih tekmovanjih. V tem šolskem letu še posebej izstopa Nejc Maček, ki je na državnih tekmovanjih osvojil zlato priznanje v znanju kemije in sladkorne bolezni. Župan je vsem povabljenim učencem podelil knjižne nagrade. D. Naraglav Najuspešnejši učenci z županom in podžupanoma, ravnateljem in sodelavko občinske uprave Kmalu nov most in nova cesta Na Polzeli bodo kmalu končali z deli na novem mostu čez Strugo. Novi most in odsek ceste gradijo na mestu, kjer lokalna cesta, ki vodi v novo naselje Breg pri Polzeli med Strugo in Savinjo, prečka Strugo. Dela opravlja na podlagi javnega razpisa izbrano podjetje CMC Celje, končali pa naj bi konec julija. Vrednost investicije je nekaj več kot 113 tisoč evrov. Z gradnjo novega mostu in ceste bodo izboljšali varnost in pretočnost prometa ter zmanjšali poplavno ogroženost. T. T. Most v gradnji Župan z novorojenčki in njihovimi starši Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek je skupaj s sodelavci v minulem mesecu pripravil več sprejemov, za braslovške novorojenčke, najbolj uspešne deve-tošolce in uspešne braslovške mlade odbojkarice. Zaradi velikega števila novorojenih otrok od 1. septembra lani do 31. marca letos je župan najmlajše in njihove starše sprejel v prostorih braslovške osnovne šole. Na sprejem je bilo povabljenih 35 otrok. Župan je otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podaril slikanico Ne moreš zaspati, mali Medo? in kot novim državljanom Slovenije še državno zastavo. Starši otrok pa so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Tisti starši, ki se bodo odločili za FIrčkovo varčevanje pri PBS, prejmejo še dodatnih 30 evrov, ki jih novorojenčkom ob odprtju hranilne knjižice podari Poštna banka Slovenije. Branimir Strojanšek je posebej čestital tudi trinajstim učencem OŠ Braslovče za odličen učni uspeh v vseh letih šolanja in jim podelil knjižne nagrade, vsem 44 de-vetošolcem, ki letos zapuščijo braslovško OŠ, pa karto za kopanje v letnem kopališču Pin-go v Orli vasi in darilni bon za trško slaščičarno. Braslovški župan je ob izjemnem uspehu sprejel še igralke ŽOK Braslovče, ki so na fi- nalnem turnirju v odbojki za starejše deklice po dveh odličnih igrah v Športni dvorani Braslovče osvojile naslov državnih prvakinj. Sprejema so se udeležili predsednik kluba Marjan Kumer, prvi trener Marjan Frece, drugi trener Zvone Zbičajnik in igralke. Župan je vsem čestital, jim obljubil pomoč v prihodnje in jim podaril praktična dari- la in cvetje. Predsednik ŽOK Marjan Kumer pa je obljubil, da bodo z delom mladih odbojkaric nadaljevali v II. slovenski odbojkarski ligi, kamor so se uvrstili v pravkar končani sezoni 2010/2011. Bogato sezono ŽOK so letos dopolnile tudi kadetinje, ki so osvojile tretje mesto, in s četrtim mestom deklice v mali odbojki. T. Tavčar Starejše deklice ŽOK Braslovče, predsednik kluba Marjan Kumer, trenerja Marjan Frece in Zvone Zbičajnik ter župan Branimir Strojanšek Najboljši braslovški devetošolci z razredničarkama, Bernardo Predovnik in Milico Urankar, ravnateljico Andrejo Zupan in z županom Najboljši taborski učenci Župan Vilko Jazbin-šek je v sejni sobi Občine Tabor pripravil tradicionalni sprejem za najboljše učence. Sprejema se je udeležilo osem vabljenih učencev, nekaj njihovih staršev in ravnateljica javnega zavoda. Učence in starše sta nagovorila župan Vilko Jazbinšek in ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Piki ter jim čestitala za dosežene uspehe. Župan jih je nagradil s knjižnimi darili in jim zaželel prijetne in varne počitniške dni. Med učenci so bili štirje devetošolci, ki so bili vsa leta osnovnega šolanja odlični, ostali pa učenci 6. in 8. razreda ter en srednješolec, ki so dosegli vidne uspehe na tekmovanjih. D. N. El zkst.utrip@siol.net Ravnateljica OŠ Vransko Tabor Majda Piki z županom Vilkom Jazbinškom in najuspešnejšimi učenci Biti voznik je odgovoren poklic Zdaj živimo tudi v ekoregiji V počastitev 39. kongresa evropskih poklicnih voznikov in avtomehanikov seje po žalskih ulicah podala parada uniformiranih enot članov Zveze ZŠAM Slovenije Slovenija je petič do zdaj gostila 39. kongres Zveze poklicnih šoferjev in avtomehanikov Evrope (EVBV-IAFHS). Poleg Zveze ZŠAM Slovenije je bil soorganizator kongresa ZŠAM Savinjske doline. Osrednji del kongresa je potekal v soboto, 11. junija, z dopoldansko parado uniformiranih enot članov zveze po žalskih ulicah. V paradi je sodelovalo okoli 600 članov, na čelu pa so bili laški godbeniki z mažoret-kami in 47 praporov. Povorki so se pridružili tudi vozniki oldtajmerjev, bilo jih je več kot 30. Pred občinsko stavbo so jih nagovorili podpredsednik Zveze ZŠAM Slovenije in predsednik savinjske ZŠAM Milan Pečnik, podžupan Občine Žalec Ivan Jelen in predsednik Evropske zveze Horst Hendrisch. Zatem so si gostje iz Francije, Švice, Lichensteina, Nemčije in Avstrije ogledali turistične znamenitosti v Spodnji Savinjski. dolini, popoldne pa je osrednji del kongresa potekal na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline v Ločici ob Savinji. Poleg Milana Pečnika, Horsta Hendrischa in polzelskega podžupana Jožeta Korberja je ob uradnem odprtju kongresa na avtopoligonu zbrane nagovoril generalni direktor Direktorata za promet mag. Bojan Žlender in med drugim povedal, da je minister za promet na predlog delovne skupine za štiri leta zadržal Rotary club Žalec je skupaj z Avto-moto zvezo Slovenije - Centrom varne vožnje zadnjo majsko nedeljo na Vranskem že drugo leto pripravil humanitarno prireditev z naslovom Sekunda, ki je ni mogoče vrniti. Približno sto udeležencev je opravilo' tudi trening varne vožnje. V imenu AMZS je zbrane najprej pozdravil podpredsednik Vinko Poličnik, v imenu Rotary duba Žalec pa predsednik Borut Sitar. Tudi žalski rotarijci so podpisali zavezo za uresničevanje projekta Organizacije združenih narodov Dese- izvajanje spornega določila, po katerem bi poklicni vozniki po prejetih več kot sedmih kazenskih točkah takoj izgubili vozniško dovoljenje, s tem pa tudi možnost za opravljanje svojega poklica. V tem času bodo podrobno preučili učinke takšnega določila, čeprav je mag. Žlender prepričan, da bi takšno določilo prizadelo le nekaj posameznikov, saj so sicer poklicni vozniki med najvzornejšimi vozniki, predvsem pa jih odlikujeta solidarnost in tovarištvo. Zahvalil se jim je tudi za sodelovanje v vseh preventivnih akcijah. Predstavnica sindikata je odgovorne v Sloveniji in Evropi pozvala k ureditvi številnih konkretnih problemov, ki tarejo poklicne voznike, med drugim se je zavzela za preprečevanje socialnega dumpinga. V kulturnem programu so nastopih pevski zbor ZŠAM Savinjske tletje za večjo prometno varnost. Do leta 2020 naj bi po vsem svetu preprečili pet milijonov smrtnih žrtev v prometu in 50 milijonov poškodovanih. V imenu guvernerja novega - slovenskega distrikta 1912 v ustanavljanju je udeležence prireditve nagovoril Franci Pliberšek, predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba pa je spregovoril o pomenu prizadevanj, da Slovenija v prihodnjih petih letih postane ena prometno najvarnejših evropskih držav. Prav Robert Štaba je pred približno dvema mesecema o slovenskih doline pod vodstvom Mije Novak, učenca žalske glasbene šole in Folklorna skupina Grifon Šempeter, sledilo pa je druženje ob glasbi. Medtem so se delegati Evropske zveze poklicnih voznikov in avtomehanikov zbrali na delovnem sestanku, na katerem so povzeli najbolj pereče probleme poklicnih voznikov in predloge za njihovo rešitev. Predvsem si želijo čim bolj poenotenih pogojev dela za poklicne voznike po vseh evropskih državah, zlasti glede delovnih časov, obveznih počitkov, zagotavljanja parkirišč za tovornjake in glede digitalnih tahografov, med letošnjimi glavnimi cilji pa je tudi izboljšati odnos javnosti do poklicnih voznikov, ld opravljajo zelo odgovorno in pomembno delo, je med drugim povedal Horst Hendrisch. Prihodnji kongres bo v Nemčiji. K. R., foto: T. T. prizadevanjih za večjo varnost v prometu govoril pred Generalno skupščino Združenih narodov: »S strani Svetovne zdravstvene organizacije smo bili povabljeni kot organizacija, ki dela z žrtvami prometnih nesreč. Predstavili smo svoj program in videnje problematike. Predvsem smo poudarili, da je potrebno za izboljšanje stanja prometne varnosti v skupnostih poiskati ljudi in organizacije, ki se zavedajo odgovornosti za večjo prometno varnost in ki premikajo zadeve naprej. Prav danes so rotarijci iz Žalca pokazali, da znajo povezovati organizacije, ki različno nagovarjamo udeležence v cestnem prometu z istim ciljem: manj nesreč, manj poškodb in smrti, manj tragike.« Pomembne za uspeh svetovnega projekta so tudi vse lokalne skupnosti. Občina Vransko je po besedah župana Franca Sušnika zagotovo velika podpornica takšnih akcij. Da v resnici zgolj sekunda spremeni življenje, se še posebej zavedajo člani gibanja Še vedno vozim -vendar ne hodim, ki deluje v okviru Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. O njihovih prizadevanjih, da bi se čim več mladih zavedlo, da se lahko tudi njim v trenutku spremeni življenje, je spregovoril David Zadnji dan v maju je bila v Celju podpisana Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije, ki je bila simbolično sprejeta ob letošnjem dnevu Zemlje. Z njo se podpisniki zavezujejo, da bodo družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji, kjer na dobrih 2.300 km2 v 31 občinah živi več kot 255 tisoč prebivalcev. Podpisnikov je kar 47, poleg županov vseh 31 občin tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, Razvojna agencija Savinjske regije, Razvojna agencija Savinja (Žalec), Razvojna agencija Kozjansko in Sotla, Savinjsko-ša-leška območna razvojna agencija, Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko, Zavod za gozdove Slovenije oziroma njegovi S podelitvijo Oskarja za učenje 2011 je UPI - ljudska univerza Žalec zaključila letošnji Teden vseživljenjskega učenja. Pred tem je ob evropskem letu prostovoljstva pripravila okroglo mizo z naslovom Vsi lahko damo od sebe več, kot si mislimo. Oskarja za učenje podeljuje Center vseživljenjskega učenja Savinjska, ki deluje v okviru UPI LU Žalec in ima 18 točk v regiji. Dobitnike priznanj in nagrade predlagajo sodelujoči partnerji, s tem pa želijo še posebej izpostaviti posameznike, ki so zgled, kako si z učenjem izboljšuješ življenje. Letos so priznanja za posebne učne dosežke prejeli Edi Zatler, Sonja Drovenik (oba je predlagala LU Rogaška Slatina), Natalia Hre-benkina (LU Celje) in Vlado Rančigaj (predlagateljica Medobčinska splošna knjižnica Žalec). Oskarja pa je prejela Andreja Filipič iz Žalca, ki je redna obiskovalka žalskega središča Razboršek. Ob tem je poudaril, da mnogi mladi na takšnih srečanjih spoznajo, kako marsikakšen problem, ki se jim zdi zelo velik, v resnici ni takšen, in potem bolj optimistično gledajo v prihodnost. Predsednik žalskih rotarijcev Borut Sitar je gibanju podaril ček za 20 treningov varne vožnje, prilagojenih invalidom, zavodu Varna pot pa pet tisoč evrov za izvedbo izobraževalnih vsebin, namenjenim učencem spodnjesavinjskih osnovnih šol, katerih ravnateljice oziroma predstavniki so bili prisotni na prireditvi: to so I. OŠ Žalec, II. OŠ Žalec ter osnovne šole Šempeter, Petrovče, Braslovče, Polzela in Vransko - Tabor. Tovrstno osveščanje mladih so prvič izvedli lani in po besedah ravnateljic je bilo med mladimi izredno dobro sprejeto. Sledil je prikaz vožnje s terenskim vozilom in prikaz reševanja v prometni nesreči, ki so ga pripravili policisti Postaje prometne policije Celje, poklicni gasilci iz Celja in služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Celje. Nato so se rotarijci in njihovi družinski člani, pa tudi drugi, ki so plačali kotizacijo, podali na trening varne vožnje, ki je trajal kar štiri ure. K. R. območni enoti Celje in Nazarje, Zavod RS za varstvo narave - OE Celje, Visoka šola za varstvo okolja, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, NT&Radio Celje ter IPAK - Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij - Stičišče NVO Savinjske regije. Z deklaracijo se podpisniki zavezujejo, da bodo uspešnost regije udejanjili z integracijo gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih ciljev, da bodo z naravnimi viri upravljali vzdržno in okolju prijazno, s sonaravnim upravljanjem kmetijskih, gozdnih, energetskih, gospodarskih in drugih virov pa spodbujali samooskrbo regije. Ekoregija naj bi za samostojno učenje, obiskuje pa tudi najrazličnejše tečaje in usposabljanja. Na okrogli mizi Vsi lahko damo od sebe več, kot mislimo, je predstavnik društva Slovenska filantropija Primož Jamšek podal nekaj osnovnih opredelitev prostovoljstva. Prostovoljci niso ljudje, ki imajo preveč časa in preveč denarja, prostovoljstvo je vrednota, je poudaril. Prostovoljstvo opredeljujejo štirje kriteriji: da gre za delo in ne na primer za donacije, da je opravljeno za drugega ali skupnost, da se zanj ne pričakuje materialnega plačila in da gre za svobodno odločitev za takšno delo. V Sloveniji je po oceni Slovenske filantropije od 180 do 200 tisoč prostovoljcev, ki na leto opravijo 16 milijonov delovnih ur na različnih področjih. Ne gre samo za pomoč sočloveku, ampak tudi za delovanje na primer na področju ekologije, oživljanja kulturnih in turističnih dejavnosti ter prireditev, najštevilnejši prostovoljci pa so pri nas gasilci. Od leta 2006 so potekala prizadevanja za zakonsko ureditev prostovoljstva zaradi tega, ker po besedah Primoža Jamška živimo v državi, kjer tisto, kar ni zapisno, kot da ne obstaja. Zakon je bil končno sprejet v začetku letošnjega leta, a je že doživel eno dopolnitev. Za njegovo izvajanje še ni vseh potrebnih podzakonskih aktov (na primer registra nevladnih organizacij pri ministrstvu za javno upravo), potrebno pa bo rešiti tudi še nekatera vprašanja. Toda zakon predpisuje vsaj minimalne standarde prostovoljstva, da se prostovoljstvo ne izkorišča za kakšne profitne namene. Zakon ureja izdajanje tako postala konkurenčna prednost. Za zagotavljanje okoljevarstvenih investicij, za trajnostno in tehnološko prestrukturiranje podjetij bodo iskali ekonomske spodbude. Rezultate teh prizadevanj bodo spremljali v okviru regijskega projekta Savinjska regija - Ekoregija, katerega nosilec je Razvojna agencija Savinjske regije. Merili bodo tudi tako imenovani ekološki odtis Savinjske regije in ga skušali izboljšati. Kot poudarjajo župani spodnjesavinjskih občin, deklaracija ne pomeni popolne novosti za občine, saj je bil trajnosti razvoj občin z odgovornim upravljanjem z okoljem že do zdaj ena od temeljnih usmeritev delovanja občin. K. R. potrdil o opravljenem prostovoljnem delu, vendar se na primer voluntersko pripravništvo in usposabljanje ne štejeta v prostovoljstvo, to urejajo drugi zakoni. Prostovoljci v javnih zavodih ne smejo opravljati dela, za katera je zavod prejel javna sredstva, oziroma morajo javni zavodi sprejeti prostovoljski program, v katerem morajo opredeliti tista dela in naloge, ki naj bi jih opravljali prostovoljci. Prostovoljec je upravičen do povračila potnih stroškov in stroškov malice, če delo traja štiri in več ur hkrati, kar je neobdavčeno, lahko pa dobi tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev (npr. lastnega telefona ali računalnika), vendar le do mesečne višine 20 odstotkov povprečne plače lanskega januarja, kar znese okoli 200 evrov. Vendar pa je to nadomestilo zaenkrat obdavčeno, za vsa ta povračila pa velja, da se morata prej o njih dogovoriti organizacija in prostovoljec. Zelo dobre izkušnje s prostovoljci imajo v Domu Nine Pokorn Grmovje, je povedala strokovni vodja Nevenka Janež. Letos jim pomaga 21 prostovoljcev, od tega 7 odraslih, 9 osnovnošolcev in 5 srednješolcev. Delujejo zlasti na področju družabništva, kot pomoč pri negi in oskrbi ter pri športnih aktivnosti. O prostovoljstvu v celjskem mladinskem centru je govorila Sonja Majcen s prostovoljko iz Grčije, Janez Meglič pa je predstavil delo prostovoljcev pri Rdečem križu in v Medobčinskem društvu invalidov Žalec. V žalskem območnem združenju RK deluje več kot 200 prostovoljcev, med njimi pa bi želeli veliko več mladih. K. R. Rotary club Žalec je pet tisoč evrov namenil zavodu Varna pot za izvedbo izobraževanj mladih; Borut Sitar in Robert Štaba z ravnateljicami in predstavnikom spodnjesavinjskih šol Atraktivni old-timerji so bili prava paša za oči Samo sekunda spremeni življenje Prostovoljstvo in učenje sta povezana Letošnjega Oskarja za učenje je direktorica UPI-LU Žalec Franja Centrih skupaj s knjižnim darilom izročila Andreji Filipič Prostora v vrtcih jeseni dovolj Pestro praznovanje Občine Prebold S podpisom pogodbe sta župan janko Kos in direktor podjetja Remont Bogomir Amon zagotovila ureditev novega vrtca v Novem Celju Preboldski dobitniki priznanj Občina Žalec se je lotila že dalj časa napovedane ureditve nove enote vrtca v Novem Celju. S še nekaj dodatnimi prostori na Trju in v Šempetru bodo septembra v vrtec sprejeli vse otroke, ki so jih starši vpisali v vrtec. Po objavi razpisa in izboru izvajalca je 26. maja župan Občine Žalec Janko Kos z direktorjem Remonta Bogomirjem Amonom podpisal pogodbo za rekonstrukcijo objekta v Novem Celju, v katerem bodo uredili novo enoto vrtca. Objekt se nahaja v parku, zahodno od dvorca in je do zdaj služil različnim namenom. Kot je povedala vodja Oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Nataša Gaber Sivka, bodo Gradnja prizidka vrtca v Preboldu, sledila bo obnova sedanjega objekta, poteka kljub težavam v spomladanskih mesecih po predvidevanjih. Zaradi delovne nezgode so poostrili varnost, o čemer so bile obveščene tudi vse pristojne službe. Kot je povedal Oton Račečič, ravnatelj OŠ Prebold, katere organizacijska enota je vrtec, se je začelo z na videz nedolžno poškodbo enega od otrok, ki so se igrali na igrišču vrtca. Manjša odrgnina na dlani naj bi nastala, ko seje otrok dotaknil ograje. Kot se je izkazalo kasneje, je šlo za sled opekline kot posledico električnega toka v ograji. K sreči so bili otroci zaradi slabega vremena dobro oblečeni in obuti v gumijasta obuvala, zato do udara elektrike ni prišlo. »Pri postavljanju zaščitne ograje je bil eden izmed nosilcev zabit približno meter globoko v zemljo. V teh dneh, ko Občina Prebold praznuje svoj občinski praznik, so končali tudi z obsežnimi gradbenimi deli v Sv. Lovrencu. Lani in letos je v tej vasi potekala izgradnja kanalizacije, obnovili pa so tudi vodovod, izvedli so NN-kabliranje, zgradili pločnik, namestili javno razsvetljavo, razširili cestišče in opravili nekatera druga dela. Dela je izvajalo podjetje CMC Celje, nadzor nad deli pa je opravljalo podjetje Pariteta. Ob vseh opravljenih delih sta veliki pridobitvi razširitev ce- na dobrih 260 kvadratnih metrih uredili dve igralnici za otroke, stare od enega do treh let, igralnico za otroke od štirih do šestih let ter dodatni igralni prostor, razdelilno kuhinjo, dva kabineta in ostale potrebne prostore. Pogodba v vrednosti nekaj manj kot 415 tisoč evrov vključuje tudi opremo in ureditev 850 kvadratnih metrov zunanjih površin. Rok za dokončanje del je tri mesece. »Čeprav se zdi ta projekt v primerjavi z nekaterimi drugimi, ki jih izvajamo v naši občini, finančno nezahteven, je tako za gradbince kot za nas zahteven in pomemben. Občina mora zagotoviti denar, izvajalec pa za ponudbeno ceno v roku in kako- In ta nosilec je prebil dovodni električni kabel za vrtec. Vendar tega ne delavci ne ostali nismo opazili, saj so delavci zaščiteni in niso zaznali električne prevodnosti. Pozorni smo postali, ko se je ranil eden od otrok in povedal, da se mu je to zgodilo ob ograji. Takrat smo mislili, da gre za fizično poškodbo, in smo zahtevali dodatno zaščito ograje, kar je bilo narejeno. Toda ko je bil zabit prvi kol dodatne zaščitne ograje, je postalo jasno, kaj se dogaja. Ko je hišnik prijel ograjo, se ni zgodilo nič, ko pa je prijel ozemljitveni kol dodatne ograje, je prišlo do udara, ker je postal prevoden. Delovodja je takoj priskočil na pomoč in je hišnika odstranil od ograje. Imel je natrganino na roki in bil oskrbljen v zdravstvenem domu. Dogodek smo prijavili policiji in pristojni inšpekciji. Policija je zasegla vso dokumentacijo in zadevo predala tožilstvu, ki se bo odločilo, ali bo stišča in izgradnja škarpe pri kmetiji Kupec, saj je bila na tem mestu cesta zaradi bližine dveh objektov zelo ozka in nepregle- vostno izvesti rekonstrukcijo tega objekta. Verjamem, da jo bo,« je ob podpisu povedal župan Janko Kos, direktor Bogomir Amon pa je zagotovil, da so prav za takšna dela še posebej usposobljeni. Jeseni bo tako 49 otrok že lahko obiskovalo vrtec v Novem Celju, s tem pa v žalski občini zagotavljajo mesto vsem otrokom, ki so jih starši vpisali v vrtec, je dodala Natalija Starič Žikič, v. d. ravnateljica VIZ Vrtci Občine Žalec: »Trenutno imamo v vrtce vključenih 863 otrok. Jeseni jih bo od teh vstopilo v šolo 177. Vlog za vstop v vrtec septembra imamo 268. To pomeni, da je prostorska stiska. Glede na to, da ima ustanovitelj posluh za predšolsko vzgojo, smo pridobili še en prostor v osnovni šoli v Šempetru, enega v osnovni šoli na Trju, s tremi oddelki v Novem Celju pa bomo pokrili vse potrebe. Otroci, ki so uvrščeni na čakalne liste za vstop v posamezno enoto (komisija odloča za vsako enoto posebej), so vsi usmerjeni v enoto Novo Celje. Nekaj mest bi nam ostalo za vstop otrok oktobra oziroma med šolskim letom, za kar imamo v evidenci že 51 vlog, čeprav mislim, da jih bo med letom še več.« K. R. ukrepalo proti pristojnim ali ne. Moram pa povedati, da je šlo za nesrečen primer v tem smislu, da izvajalec v svojih kartah ni imel podatkov, da bi tam potekal električni kabel, zato so izvajali dela glede na dostavljene načrte. Na žalost se je izkazalo, da tudi Elektro nima pravih podatkov oziroma njihovi delavci ob sanaciji te zadeve sploh niso vedeli, da se na tem predelu nahaja električni kabel. Gre torej za nepopolno dokumentacijo, saj električni kabel pri prejšnji gradnji vrtca ni bil vrisan. Ta kabel so delavci Elektra sanirali, ko bo zgrajen nov vrtec, pa bo celotna napeljava izvedena po trasi, ki je zdaj vrisana v vseh načrtih. Sporni kabel bo odklopljen ali pa se bo celo odkopal oziroma odstranil. Ograja je bila dodatno zelo dobro zaščitena, kar je v svojem zapisniku potrdila tudi inšpekcija,« je povedal ravnatelj Oton Račečič. K. R. dna. Občina je en objekt kupila in ga odstranila, tako da so lahko pozidali škarpo in tako razširili cestišče. D. N. Občina Prebold praznuje svoj praznik junija. Ob tem dogodku poskrbijo v kraju za številne bogate prireditve. Letos so s praznovanjem začeli že 3. junija, končali pa s slavnostno sejo občinskega sveta in proslavo ob dnevu državnosti prejšnjo soboto, v nedeljo pa z dnevom gasilca, kolesarskim vzponom na Golavo in kolesarjenjem po Savinjski dolini. Prva prireditev je potekala v KS Sešče, kjer so tamkajšnji krajani praznovali svoj krajevni praznik. Pripravili so tudi tradicionalno srečanje krajanov Latkove vasi, v Kaplji vasi so izpeljali tekmovanje s »ta-narbol« starimi brizgalnami in memorialni Tončev pohod v Marijo Reko. Teden dni kasneje so slavili tudi čebelarji, gasilci pa so pripravili tekmovanje GZ Prebold in tekmovanje gasilske mladine Savinjsko-Šale-ške regije. Že po tradiciji so občinski praznik proslavili tudi upokojenci, ki so poskrbeli za medobčinsko tekmovanje upokojencev. Tretji junijski vikend ste se lahko udeležili prireditve Pod Reško planino veselo živimo, prejšnji vikend pa tudi ribiškega tekmovanja za pokal Občine Prebold na ribniku Preserje. Zagotovo najbolj svečano pa V juniju so se preboldski svetniki na 7. redni seji sestali v ponedeljek, trinajstega. Na dnevnem redu so imeli 14 točk, med drugim so potrdili letošnje občinske nagrajence. Na začetku seje so se seznanili s poročilom o notranji reviziji občine za leto 2010, ki ga je predstavila državna notranja revizorka Irena Rutnik. Ob koncu poročila je zapisano mnenje, da so v Občini Prebold notranje kontrole vzpostavljene na vseh pregledanih področjih in da notranje kontrole na področju zaključnega računa proračuna in tekočih odhodkov oziroma stroškov dela delujejo učinkovito. Z dnevnega reda je župan umaknil predlog odloka o OPPN za območje La 48 v Lat-kovi vasi, ki naj bi bil v drugi obravnavi, vendar predlagatelj ni uspel pravočasno pridobiti vseh soglasij. Namesto te točke so v 30-dnevno javno obravnavo dali predlog odloka o splošnem redu v občini. Po precej obširni razpravi so bila v nadaljevanju seje razdeljena letošnja proračunska sredstva za sofinanciranje dejavnosti veteranskih, posebnih in humanitarnih društev ter organizacij, programov športa in športno-rekreativnih prireditev ter za sofinanciranje vsebin s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti. Za vsa področja so bili objavljeni je bilo v četrtek, 23. junija, na osrednji prireditvi ob prazniku občine s podelitvijo občinskih priznanj in proslavi ob 20-le-tnici osamosvojitve Slovenije. V kulturnem programu so sodelovali člani Pihalnega orkestra Prebold in KUD Svoboda Prebold. Slavnostni govornik je bil župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je ob pomoči predstavnikov preboldske noše in predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Marjana Golav-ška podelil letošnja občinska razpisi in sredstva razdeljena na osnovi pravilnikov. Precej pomislekov so imeli svetniki v razpravi o občutnem povišanju cen storitve pomoč družini na domu. Za uporabnike so se cene s 1. 6. zvišale za skoraj 52 odstotkov, kar pomeni 5,89 evra na uro oziroma 6,84 na dan državnega praznika in na nedeljo, sicer pa je skupna cena 17,57 oziroma 19,47 evra na uro. Tudi preboldski svetniki razmišljajo, da bi povišali delež sofinanciranja cene. Trenutno to storitev uporablja 16 ostarelih iz Občine Prebold. Na junijski seji je predsednica Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu priznanja. Zlati grb Občine Prebold je prejel Ivan Stepišnik iz Latkove vasi, srebrni grb je prejel podjetnik Zdravko Zagožen, bronasti grb pa so podelili aktivistki RK Frančiški Felicijan. Priznanje Občine Prebold pa so letos prejeli: Marija Pirc, Andrej Uplaznik, Janez Zagožen, KUD Svoboda Prebold ob 100-letnici delovanja, Medobčinsko društvo invalidov Žalec, Osnovna šola Prebold ter Kamp Dolina, ki uspešno deluje že 50 let. D. Naraglav Emilija Črnila predstavila letno poročilo Policijske postaje Žalec o varnosti na območju preboldske občine. Podatki kažejo na zadovoljivo varnost, ob obravnavi poročila pa so svetniki največ pripomb namenili cestnim hitrostnim oviram - kje in kakšne so primerne. V Kaplji vasi so medtem eno od dveh že odstranili. Svetniki so tudi potrdili najemno pogodbo, s katero bo imel Jamarski klub Črni galeb Prebold odslej svoje prostore v objektu v kampu Gaj, saj so jim denacionalizacijski upravičenci za prostor v preboldski graščini zaračunali visoko najemnino. K. R. Osnovnošolci zbirali papir Ob koncu šolskega leta je podjetje Simbio pripravilo tradicionalno prireditev ob zaključku zbiranja odpadnega papirja. Učenci 22 osnovnih šol, 6 podružničnih ter otroci iz dveh vrtcev so v šolskem letu 2010/11 zbrali 573 ton odpadnega papirja. Največ, kar 187 ton, so ga zbrali učenke in učenci OŠ Hudinja. Od spodnje-savinjskih osnovnih šol sta v akciji sodelovali OŠ Polzela, kjer so učenci zbrali 29 ton odpadnega papirja, in OŠ Petrovče z 8 tonami odpadnega papirja. T. T. 1 JK0PLESKARSTV0 Beljenje notranjih površin in fasad IHIHII Dekorativni opleski ||i|iU? Izdelava izolacijskih fasad I DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO 1 $1 JK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Lahko bi se zgodila tragedija Končali z gradbenimi deli v Sv. Lovrencu Med asfaltiranjem ceste v Sv. Lovrencu 20. obletnica dneva državnosti Občina Polzela in Kulturno društvo Andraž sta na Športnem igrišču v Andražu nad Polzelo pripravila jubilejno proslavo ob 20. obletnici dneva državnosti. Slavnostni govornik je bil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, v programu pa so sodelovali učenci POŠ Andraž nad Polzelo, člani KD Andraž nad Polzelo in Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec. Po proslavi je bila ob kresu skromna pogostitev. T. T. Splošni red v javni obravnavi Po trinajstih letih Žalska noč uspešno nazaj Množica na Šlandrovem trguje že takoj ob začetku večernega dela prireditve napolnila ulico; vreme pa je na srečo samo grozilo Po 13 letih je Žalec spet dobil Žalsko noč (in dan), kot so jo že poznali. Po tokratni izkušnji, ko so v Žalec po ocenah organizatorjev uspeli pritegniti med 8 in 10 tisoč obiskovalcev, in to ob številnih družabnih prireditvah v okolici, ki so potekale na isti dan, jo bodo spet pripravljali vsako leto. Uvod v popoldansko in večerno družabno dogajanje je bila že zaključna prireditev Razpnimo jadra, ki je pritegnila 1000 udeležencev. Popoldan pa so praznovanje najavile pihalne godbe, ki so se srečale na Šlandrovem trgu. Žalčani so se lahko od zgodnjih popoldanskih ur do jutra svobodno sprehajali, se družili, plesali na Šlandrovem trgu, zaprtem za promet, kjer je bil glavni prireditveni oder, pa vse do Zottlove domačije. Dogajanja na odru je povezoval Boštjan Romih. Najprej je na njem zabaval najmlajše Ribič Pepe, potem pa mlado in staro stand up komika Klemen Mauhler in Vid Valič. Nato so bili udarni Fešta band - velenjski trubači ter Primož Zvir (svetovni prvak v diatonični harmoniki) s prijatelji. Dodobra razgreto ozračje je ohranjal v plesni kondiciji in primernem vzduš- ju ansambel Showmix, temperaturo pa so dvignili še plesna skupina Superstar, Nuša De-renda in Maja Keuc. Letos so zelo usklajeno nastopili tudi žalski gostinci, sodelovalo jih je 20, vsi so bili iz Občine Žalec. Sami so pripravili ne le gostinsko ponudbo, pač pa tudi nekaj prireditev v svojih lokalih. V Stil Cafeju so že ves teden pred žalsko nočjo prirejali glasbene večere, na ogled pa je bila tudi slikarska razstava Staneta Jakšeta. V Elizabeth clubu so na dan prireditve že dopoldne pripravili otroško rajanje in kuhanje, popoldne pa kuharski show in koncert Cantemusa. V Bistroju Bucka so dopoldne pripravili otroško plesno delavnico, opoldne pa tekmovanje v kuhanju golaža... Najpomembeje pa je bilo, da so bili gostinci zadovoljni tudi s prodajo. Stik z nekdanjo Žalsko nočjo je vsa leta ohranjal Študentski klub Žalec, ki je pripravljal Žalsko noč mladih. Izkazal se je tudi letos in pripravil zgledno varovano in množično obiskano prireditev z dvema odroma na lokaciji Športnega centra Žalec. Na glavnem odru mladih so se zvrstili ansambel Tabu, Nina Pušlar, Zlatan Čor-dič Zlatko, na elektronskem odru pa Bodyrox, Dean Dean in Luke Sampiler. Obe prizorišči sta po ocenah skupaj privabili 8000 ljudi, nekateri pravijo, da celo blizu 10 tisoč. O dobri organizaciji in varnosti, za katero je skrbela številna postava policistov in varnostnikov, pa ekipe nujne medicinske pomoči, govori le dejstvo, da ni bilo bistvenih težav z varnostjo, niti omembe vrednih izgredov, poškodb. Prireditev (razen Žalske noči mladih) je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec skupaj z žalskimi gostinci, Občino Žalec (ki je prispevala tudi sredstva Mladi so dobesedno zasuli prireditveni prostor na ŠC Žalec, temperaturo pa so dvigovali odlični nastopajoči Nina Pušlar je navdušila mlade Ribič Pepe je poskrbel za veselo razpoloženje množice najmlajših Za zvoke domače glasbe je poskrbel Primož Zvir s prijatelji Mijo s svojo ekipo pri peki na žaru Tudi žar Elizabeth clubaje skoraj pregorel Na stojnici TD Žalec so spekli okrog 300 Žalskih palačink iz proračuna), Mestno skupnostjo Žalec in Turističnim društvom Žalec, pozitivno vzdušje in odziv pa sta jih prepričala, da bodo na teh izkušnjah drugo leto prireditev ponovno pripravili, 'je povedala vodja programa turizem na ZKŠT Sabina Palir. Priredi- tev je pohvalil tudi župan Janko Kos, ki je pohvalil vse organizatorje, posebej pa gostince, ki so se tako dobro povezali in organizirali, ter Študentski klub Žalec, ki je vsa ta leta držal stik s staro prireditvijo, dokler ni ponovno dozorela ideja za širšo. L. K. Kuharska ekipa policistov, ki so postali tudi zmagovalci golažijade; k zmagi je gotovo prispeval tudi generalni direktor policije Janko Goršek, ki je vrtel kuhalnico Tudi osebni pregledi so prispevali k večji varnosti na prizorišču Žalske noči mladih Obiskovalce so kmalu zasrbele pete Kljub kupom smeti, ki so posledica podobnih prireditev, so žalski komunalci do 9. ure zjutraj vzorno pospravili Žalec in odpeljali 150 velikih vreč različnih odpadkov Grad Komenda na novi poti S slovesnim odprtjem tretjo junijsko soboto je Grad Komenda stopil na novo pot. Štiri leta so trajala obnovitvena dela, skupaj so stala skoraj 2,5 milijona evrov, ki sta jih prispevala Občina Polzela in 41 odstotkov Evropski sklad za regionalni razvoj. Na slovesnosti, ki so se je ude- ležili domala vsi Polzelani in mnogi iz sosednjih krajev, so bili tudi imenitni gostje, med njimi veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji Nj. eksc. princ Hugo Mariano Windisch-Graetz in minister svetovalec prof. dr. Alberto Bo-chicchio. Zbrane je najprej nagovoril župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je na kratko orisal dogajanje na Komendi v zadnjih štirih letih ter cilje in namembnosti obnovljenega gradu. V številnih na novo urejenih prostorih bo dovolj priložnosti za razvoj turizma, za kulturno dejavnost in družabno življenje. Tukaj bodo delovali zavod za kulturo, šport in turizem, glasbena šola, občinska knjižnica, ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva z obnovljeno najstarejšo horizontalno sušilnico hmelja iz 19. stoletja, v gradu je na ogled stalna razstava reda malteških vitezov, urejena je poročna dvorana, prostori za občasne razstave, kulturne in druge prireditve ter vstopna informacijska točka, kjer bodo obiskovalci dobili vse informacije o turistični ponudbi občine. V gradu že deluje gostinski lokal Malteza z atrijem Člani igralske skupine viteza Gašperja Lombergarja so prikazali mečevanje Sedaj je pravi čas za obnovo ogrevanja Kako samo v 14-tih, dneh zvišate družinski proračun za 1.800 EUR? Če ste sedaj za ogrevanje hiše porabili 2500 1 kurilnega olja potem boste morali zanj letos odšteti najmanj 2300 EUR. Seveda imate tu na voljo 3 možnosti: - da ne storite ničesar in da še naprej plačujete visoke stroške ogrevanja ter pretirano onesnažujete zrak - da prenehate ogrevati in se preselite v toplejše kraje - da za ogrevanje izberete toplotno črpalko Ker ste izbrali zadnjo možnost, potem se bo vaš strošek ogrevanja zmanjšal od 1540 do 1800 EUR -odvisno od vrste izbrane toplotne črpalke ! termotehnika KRONOVŠEK Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji z vami že 20 let ! Pokličite nas ali pridite na sedež firme. In izvedeli boste, kje lahko največ . prihranite ! A II i Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode različnih izvedb in moči (preko 3000 kosov/leto) . Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...) i Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70% i Zmanjšanja emisij C02 do 60 % . Odziven in strokoven servis ter podpora TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemlja/voda: do 2.000 EUR Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke TČ zrak/voda: do 1.500 EUR TC za sanitarno vodo: do 250 EUR Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com in grajsko kletjo. Župan Žnidar se je še posebej zahvalil hčerki pokojne akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak. Slikarka je skupaj s svojimi starši živela v Komendi, bila vse svoje življenje Polzeli zelo naklonjena, čutila se je Polzelanko in bila tudi častna občanka Polzele. Njena hčerka je del slikarskega opusa poklonila Gradu Komenda. Župan se je zahvalil za dobro sodelovanje tudi najbližjim sosedom, Špacapanovim in Cvenko-vim. V nadaljevanju sta zbrane nagovorila princ Hugo Mariano Windisch-Graetz in polzelski malteški vitez Stanko Novak. Izrazila sta zadovoljstvo ob tem pomembnem dogodku in se zahvalila vsem, ki so pripomogli k obnovi, še posebej županu Ljubo Žnidarju. Slovesnost je popestril obisk dr. Franceta Prešerna, ki ga je zaigral Igor Pungartnik. Ta največji slovenski pesnik je namreč kar nekajkrat prenočil v Komendi, ko je obiskal svojega strica, župnika na Polzeli. Malteška konjenica Polzela je ob zvoku fanfar prinesla občinsko zastavo. Pater Janez Sraka, magistralni kaplan malteškega viteškega reda, in polzelski župnik, dekan Jože Kovačec, sta opravila blagoslov, župan Ljubo Žnidar, malteški vitez Stanko Novak in princ Hugo Mariano Windisch--Graetz pa so s prerezom traku grad simbolično predali namenu. V bogatem kulturnem programu so nastopili najmlajši iz vrtca, učenci OŠ Polzela, gojenci Glasbene šole RistoSavin, OBČINA BRASLOVČE Braslovče 22, 3314 Braslovče Tel.: 03/703 84 00 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Braslovče skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur.list RS št. 69/2000, 116/03) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2011 Celoten razpis je objavljen na spletni strani Občine Braslovče www.braslovce.si. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Polzela skladno z Odlokom o priznanjih Občine Polzela (Uradni list RS št. 72/99 in 72/09) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE POLZELA V LETU 2011 Celoten razpis je objavljen na spletni strani Občine Polzela www.polzela.si. S prerezom traku so obnovljeni grad Komendo izročili namenu princ Hugo Mariano Windisch-Graetz, župan Ljubo Žnidar in malteški vitez Stanko Novak Malteška konjenica Polzela, igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja in glasbena skupina Brenči banda. Na stojnicah so ponujali kmečke dobrote, za hrano in pijačo pa so poskrbeli Gobarsko miko-loško društvo Polzela, Turistično društvo Občine Polzela in Društvo savinjskih vinogradnikov ter grajska krčmarica iz gostilnice Malteza. T. Tavčar Nagrajeni osnovnošolki Uprava RS za zaščito in reševanje je 18. maja v svojem izobraževalnem centru na Igu pripravila zaključek 15. državnega natečaja »Naravne in druge nesreče - Kdo in kako nam pomaga ob različnih nesrečah«. Dve nagrajeni učenki sta bili iz Spodnje Savinjske doline. Z natečajem so želeli mlade, njihove starše, vzgojitelje in učitelje ozavestiti, da se nesreče dogajajo vsakodnevno, da se lahko zgodijo tudi nam in da nam ob njih lahko pomagajo različni reševalci. Na regijski ravni so izpostave URSZR prejele več kot 4600 del otrok iz vrtcev in osnovnih šol, med njimi pa izbrale in na državni izbor poslale 258 likovnih in 152 literarnih del. Državni komisiji sta nato izbrali 20 najboljših likovnih in 15 najboljših literarnih del. V kategoriji učencev tretjega triletja osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom je bila za literarno delo nagrajena tudi Aleksandra Jurak z OŠ Polzela (mentorica Marija Kronovšek), za likovno delo pa Kristina Vnučec z II. osnovne šole Žalec (mentorica Rosvita Plaskan). K. R. Hibridno plovilo s fotovoltaiko Savinjski inovatorji na državno Motorni čoln Greenline 33 Dve uspešni slovenski družbi, proizvajalec fotona-petostnih modulov BISOL in vodilno razvojno podjetje na področju navtike Seaway, sta združili moči. Na strehi hibridnega plovila Greenline 33 so integrirani Bisolovi visokokakovostni fotonapetostni moduli. Že več kot 80 lastnikov plovil Greenline Hybrid za delovanje svojih čolnov uporablja iz sonca pridobljeno električno energijo. Motorni čoln Greenline 33 Hybrid je odgovor na okoljevarstvene pozive k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Pri plovbi na elek- trično energijo, pridobljeno iz sonca, je to plovilo popolnoma prijazno okolju, saj ne ustvarja okolju škodljivih izpustov, porablja pa samo energijo, dobljeno iz obnovljivih virov. V dizelskem načinu pogona Greenline 33 Hybrid porabi povprečno do štirikrat manj goriva letno kot primerljivo plovilo na dizelski pogon, obenem pa okolje obremenjuje neprimerno manj kot plovila primerljive velikosti. T. T. Zavarovalnino prejeli Pred časom so v preboldskem Bisolu opozarjali, da ne dobijo izplačanih zavarovalnin za škodo, ocenjena je bila na 3 milijone evrov, ki je nastala v februarskem požaru. Zdaj, po dobrih treh mesecih čakanja, je Bisol v celoti dobil izplačilo zavarovalnine. Kot navajajo, sta zavarovalnici Triglav in Tilia po nekaj manjših zapletih korektno izpeljali postopke in izpolnili vse svoje obveznosti, kar bo Bisolu omogočilo vzpostavitev normalnega delovnega procesa. Zaradi požara, ki je v začetku februarja v nočnih urah izbruhnil v skladišču družbe, so bili v podjetju prisiljeni začasno skladiščenje surovine in gotovih izdelkov urediti na prostem pod šotori. T. T. Elektrarne pod pričakovanji Iz Bisola so v začetku meseca opozorili, da so med preverjanjem delovanja 80 različnih sončnih elektrarn, ki so jih na ključ postavili različnim izvajalcem, ugotovili, da skoraj dve tretjini sončnih elektrarn v Sloveniji deluje precej slabše. Raziskave v naključno izbranih elektrarnah so opravili v okviru posebnega oddelka, ki deluje v Bisol Group. Presenetljive ugotovitve kažejo, da kar 57 elektrarn ali dobrih 70 odstotkov vseh pregledanih elektrarn ne proizvaja pričakovane količine električne energije glede na moč ali pa je njihova izvedba neustrezna glede na standarde dobre prakse. To pomeni, da so elektrarne nevarne za uporabo z vidika varnosti za uporabnika ali požarne varnosti, ugotavljajo v Bisolu. Ob tem so opozorili, da morajo biti vlagatelji pozorni predvsem na izkušnje, strokovno znanje in nakupne storitve, ki jih mora nuditi izbrani izvajalec. T. T. Razvojna agencija Savinja RaS Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija 9l.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - JULIJ 2011 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od meseca aprila 2011 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni*strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za ukrep 312 - Podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij za leto 2011 (Ul. RS št. 45/11). Rok: 12. 8. 2011. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. IV. javni razpis za ukrep 142 - Podpora za ustanavljanje in delovanje skupine proizvajalcev za leto 2011 (UL RS št. 45/11). Rok: 30. 6. 2011. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2011 (UL RS št. 45/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. II. javni razpis za ukrep 132 - Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane (Ul. RS št. 43/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Javni razpis »Procesni vavčer 2011« (Ul. RS št. 45/11). Rok: do porabe sredstev oziroma ne dlje kot do 29. 11. 2011. Informacije na e-naslovu: procesnivavcer@japti.si. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS Javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Razvojna prioriteta: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti; Prednostne usmeritve 1.1: Strokovnjaki in raziskovalci za konkurenčnost podjetij (Ul. RS št. 45/11). Rok: do porabe sredstev oziroma do 3. 9. 2012. Informacije: urska.zupin@gov.si. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva RS za gospodarstvo. V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti. Več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Regionalna gospodarska zbornica Celje je v začetku tega meseca podelila priznanja in diplome najboljšim inovacijam celjske regije za leto 2010. Med nagrajenci so tudi inovatorji, ki so letos prejeli priznanje v žalski občini in nekateri novi inovatorji iz Občine Žalec. Med dvanajstimi z bronastimi priznanji nagrajenimi inovacijami so tudi inovatorji Verner Perin iz Sipa za silver-cut control, Veronika Hribar, Miha Sinreih, Ljubica Jovič, Matjaž Zagoričnik in Darja Sušnik iz podjetja Novem Car Interior Design za produktni tim kot podjetje, Vincenc Pinter in Matjaž Vrabič iz petrovškega podjetja KOTA, podjetje ETRA pa je bronasto priznanje prejelo za 6-osni CMC-stroj z integriranim sistemom nadzora in procesne obdelave sile, ki so ga izdelali Matjaž Preložnik iz omenjenega podjetja skupaj z Jako Rojškom in Mirkom Bolkom iz podjetja Novem Car Interior Design. Med prejemniki srebrnih priznanj in diplom ni nagrajencev iz spodnjesavinjskih podjetij, med petimi prejemniki zlatih priznanj pa so tudi Damijan Ružič iz Tovarne izumov Atena iz Velike Pirešice za NEPS-teh-nologijo, Peter Korun za opozorilni detektor mrtvega kota v križišču in Jože Cvetko za per-lator. Zlati inovatorji se bodo potegovali tudi za priznanja na državni ravni. K. R. Ministra na gališki turistični kmetiji Andrej Podpečan med predstavitvijo svoje kmetije Na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS mag. Dejana Židana je bil 15. junija na uradnem obisku v Sloveniji minister za kmetijstvo, trgovino, gozdarstvo in vodno upravljanje Republike Srbije Dušan Petrovič. Ob koncu srečanja sta se ministra mudila na Turistični kmetiji Podpečan v Galiciji, kjer jih je pozdravila tudi delegacija Občine Žalec. Kot sta med obiskom povedala ministra, je sodelovanje med državama zelo dobro, dogovorila pa sta se za nadaljnje sodelovanje, med drugim tudi na področju veterine in fitosanitarnih zadev ter gospodarstva. Sicer pa sta poudarila, da je v intere- su obeh držav čimprejšnji vstop Srbije v EU. Popoldne sta ministra z delegacijama obiskala tudi podjetje Celjske mesnine, kjer so jima predstavili poslovanje podjetja. Ob koncu obiska pa sta si ogledala kmetijo z dopolnilno dejavnostjo - turistično kmetijo Andreja Podpečana v Galiciji, kjer so se jima pridružili žalski župan Janko Kos, direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar in predsednik KS Galicija Jože Kruleč. T. Tavčar UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Sala, friifayU/i tfudi V okviru projekta Dvig ravni pismenosti smo v letu 2011 na UPI - ljudski univerzi Žalec izvedli 7 brezplačnih programov, v katere se je vključilo preko 90 ljudi. Februarja 2011 smo začeli z izvedbo treh skupin programa Računalniška pismenost za odrasle (RPO). Program, ki je obsegal osnovna računalniška znanja iz organizacije in urejanja map, oblikovanja besedila ter interneta in elektronske pošta, so udeleženci zaključili z opravljanjem javno veljavnega izpita. Aprila smo prvič začeli z Usposabljanjem za življenjsko uspešnost Izzivi podeželja (UŽU IP). Program je namenjen prebivalcem podeželja, ki želijo izkoristiti priložnosti, ki jim jih to okolje ponuja. Ogledali so si primere dobrih praks, spoznali, kaj je na podeželju lahko priložnost oziroma kaj so perspektivne dejavnosti na podeželju, pogovarjali so se o osebnem dopolnilnem delu in dopolnilni dejavnosti, se urili v komuniciranju in trženju, obiskali lokalno radijsko postajo in počeli še mnogo zanimivih in predvsem koristnih reči. Program so uspešno zaključili junija. Aprila smo začeli tudi z Usposabljanjem za življenjsko uspešnost Most do izobrazbe (UŽU MI). V usposabljanje smo ob pomoči celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje vključili brezposelne osebe, ki se želijo vrniti v formalno izobraževanje, pa ne vedo, kako bi se lotile učenja. S programom Računalniško digitalno opismenjevanje smo v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Vransko začeli maja. V program, ki poteka na OŠ Vransko, so vključeni odrasli, ki se z računalnikom še niso srečali, poleg računalniških spretnosti pa jih zanimajo še elektronsko bančništvo, zapisovanje različnih podatkov, glasbe na različne medije in podobno. Junija je UPI Žalec v sodelovanju s I. osnovno šolo Žalec začela z izvajanjem programa Usposabljanje za življenjsko uspešnost Beremo in pišemo skupaj (UŽU BIPS). Program, ki seje zaključil ta mesec, so obiskovali starši skupaj z otroki in je bil zanje brezplačen. Skupaj z mentoricama so pripravili dramatizacijo besedila Zrcalce, se pogovarjali o praznikih, izdelali praznične aranžmaje, brali knjige, obiskali plesno predstavo in vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin ... Skratka se učili na zabaven in sproščen način. Poleti bomo v sodelovanju z Vzgojno-delovnim centrom Maksi Žalec izvedli program Usposabljanje za življenjsko uspešnost Moj korak, ki je namenjen odraslim osebam s posebnimi potrebami, začeli pa bomo tudi s programom Usposabljanja za življenjsko uspešnost Moje delovno mesto, v katerega bomo vključili zaposlene. Pripravili: Biserka Neuholt Hlastec, Mihaela Aneliti Programe UŽU sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prednosti »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju«. 5 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Naložba p vašo prihodnost OniVlJjnf*IMX1NANI WA IvwrsAAUNUA Brez kmetijstva ni prihodnosti Juteks z novim vodstvom Na skupščini družbe SIP Šempeter konec maja so delničarji potrdili vse predlagane sklepe uprave. Skupščina je med drugim podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za poslovno leto 2010. Sprejela je tudi spremembe in dopolnitve statuta družbe SIP, po katerih bo imela družba namesto uprave in nadzo-nega sveta po novem upravni odbor in izvršne direktorje. Družbo SIP bo tako vodil, zastopal in nadzoroval petčlanski upravni odbor, od katerih štirje člani zastopajo interese delničarjev, enega člana pa imenuje svet delavcev v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Njihov mandat določi skupščina, lahko pa traja najmanj dve in največ pet let. Upravni odbor bo vodil predsednik upravnega odbora, ki ga izvolijo člani. Po novi določbi lahko upravni odbor družbe za posamezna zaokrožena področja imenuje izvršne direktorje, ki zastopajo in predstavljajo družbo v okviru pooblastil, ki jim jih podeli upravni odbor. L. K. Več evropskih sredstev za podeželje Memorandum sta podpisala župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in podžupan Občine Ub Sava Sarič V prostorih Občine Braslovče sta župan Branimir Strojanšek in podžupan Občine Ub iz Srbije Sava Sarič podpisala Memorandum o sodelovanju v skupnem projektu Exchange 3: Ustvarjanje pogojev za kmetijski razvoj občine, ki ga financira Evropska unija. Štiričlanska delegacija gostov iz Srbije je predstavila projekt, s katerim so se prijavili na razpis za nepovratna sredstva iz EU. Kot partnerica in kot predstavnica EU se je v projekt vključila Občina Braslovče. Prvi poslovni obisk je sestavljen iz slovesnega podpisa memoranduma o sodelovanju v projektu in predstavitev nekaterih že izpeljanih posameznih projektov in primerov dobre prakse v Občini Braslovče. Tako so si gostje ogledali kulturnozgodovinske poseb- Dober milijon izgube Milan Lesjak Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija (KGZS) je pred dnevi v Ljubljani podelila letošnja priznanja za življenjsko delo. Med trinajstimi nagrajenci je tudi Milan Lesjak iz Ojstriške vasi. KGZS je bila ustanovljena maja leta 2000 po dolgotrajnem usklajevanju političnih interesov. Pri ustvarjanju pogojev za ustanovitev zbornice, pri ustanovitvi in pri utrjevanju njene vloge so opravili pomembno delo posamezniki, ustanove in kmetijske organizacije. Tem Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podeljuje priznanja in letos ga je prejel tudi Milan Lesjak, ki živi na družinski 30-hektarski hmeljarsko-mlekarski kmetiji v Ojstriški vasi. Kmetijo je prevzel leta 1961, leta 2004 pa predal sinu Milanu. Poleg dela na kmetiji je gasilec, sodeluje v lokalni samoupravi, bil je predsednik odbora Zveze rezervnih oficirjev - podoficirjev Vran-sko-Tabor, 12 let je bil porotnik sodišča v Žalcu. Za delo v lokalni skupnosti je leta 2009 prejel naziv častni občan občine Tabor. Opravljal je različne funkcije v Kmetijski zadrugi Tabor, osem let je bil član hmeljarskega odbora pri KZ Savinjska dolina v Žalcu, en mandat član upravnega odbora KZ Savinjska dolina ter član centralnega delavskega sveta Hmezad Žalec. Leta 2003 je bil izbran za hmeljarskega starešino. Skupaj s somišljeniki in s pomočjo KGZS ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo so junija 2004 ustanovili Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki je združilo hmeljarske starešine, princese, hmeljarje in vse, ki jim je hmeljarstvo blizu. Lani so spremenili ime v Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Obveznosti ima še vedno veliko. In čeprav mu nagaja zdravje, še vedno rad sede tudi na traktor in se odpravi na hmeljišče, saj mu je hmelj v krvi, pravi. Ljubezen do zemlje je prenesel na otroke in vnuke, ki so zagotovilo prihodnosti njihove kmetije. K. R. nosti naše občine, posamezne kmetije (kmetijo Turnšek v Podvrhu, kmetijo z ekološko pridelavo hrane Kugovnik na Dobrovljah, hmeljarsko kmetijo Drča iz Grajske vasi) ter posamezne primere projektov obnove in revitalizacije vasi, kot so Grajska vas, Braslovče in ostala naselja. Naslednji korak bo delovni obisk predstavnikov braslovške občine v Občini Ub v Srbiji, kjer bodo potekale delavnice na temo ustvarjanja pogojev za kmetijski razvoj občine. S strani Občine Braslovče vodi projekt Razvojna agencija Savinja, s strani Občine Ub pa Regionalna razvojna agencija Kruševac. T. Tavčar ® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Milan Dolar Po 25 letih vodenja družbe in po dobrih 41 letih dela v tem podjetju odhaja iz Juteksa Milan Dolar, vodenje družbe pa s 1. julijem prevzema Dušan Štiherl. To je na svoji seji 8. junija potrdil nadzorni svet Juteksa, potem ko je Milan Dolar zaradi osebnih razlogov podal odstopno izjavo. Podjetje je že od novembra lani vodila dvočlanska uprava na čelu z Milanom Dolarjem in s članom Dušanom Štiherlom, mandat pa bi ji sicer potekel šele februarja leta 2013. Milan Dolar je nadzornemu svetu podal odstopno izjavo zaradi osebnih razlogov, s 1. julijem pa odhaja v pokoj. Dušan Šti- Poklicite ®@ ©5 "D® o« 041 813 616 kj/iUpiin za dostavo gospodinjskega plina Zmet plin - vaš prodajalec v Savinjski dolini. Dostava Mi pripeljemo, Vi varčujete. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, „ ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, h ' KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzenlring.si OB PREDLOŽITVI TEGA OGLASA VAM V MESECIH MAJ, JUNIJ IN JULIJ 2011 NUDIMO 15% POPUST NA NAŠE STORITVE. _À-_J Izguba višja kot lani Na sedežu Juteksa je bila 9. junija tudi redna letna skupščina družbe, na kateri so med drugim podelili razrešnico nadzornemu svetu in upravi družbe za preteklo poslovno leto 2010 in odločili, da ostane bilančni dobiček družbe, ki znaša na dan 31. 12. 2010 20,5 milijona evrov, nerazporejen. Skupščina je potrdila tudi vse ostale predlagane sklepe. Skupščina je s podelitvijo razrešnice nadzornemu svetu in upravi družbe potrdila in odobrila tudi njihovo delo v poslovnem letu 2010. Čisti prihodki od prodaje Juteksa, d. d., so v letu 2010 znašali dobrih 24,9 milijona evrov oz. dobrih 17 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2009. Celotni poslovni odhodki pa so znašali dobrih 31,2 milijona evrov in so bili za 2,2 % višji od prihodkov leta 2009. Izid poslovanja Juteksa, d. d., je znašal -6,2 milijona evrov, čisti izid poslovanja skupaj pa nekaj manj kot -7,76 milijona evrov. Skupina Juteks, ki vključuje tudi Juteksovo rusko podjetje Juteks RU (ki se je s prodajo priključilo marca 2009), je v lanskem poslovnem letu skupaj prodala skoraj 15 milijonov kvadratnih metrov talnih oblog in ustvarila skoraj 41,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje (za skoraj 37 % več kot 1. 2009). Ob tem so znašali celotni poslovni odhodki 52,2 milijona evrov. Izid iz poslovanja Skupine Juteks za leto 2010 tako znaša skoraj -6,65 milijona evrov, čisti poslovni izid pa nekaj več kot -8 milijonov evrov, kar pomeni za 3 milijone večjo izgubo kot leta 2009. herl podjetje dobro pozna, saj je bil pred svojo funkcijo v upravi dolgoletni vodja komerciale v Jutekstu, s 1. julijem pa začenja petletni mandat na čelu podjetja. Novega drugega člana uprave bodo v družbi imenovali kasneje. T. T. JÉDH Dejan Rak s.p. Latkova vas 245 3312 Prebold ©<2) Ml ai Salon AJM LEVEC (KOŠIR) Levec 8, 3301 Petrovče t: 03 492 13 30 (NOVA ŠTEVILKA) m: 051 438 200 e: ajm.levec@gmail.com i: www.ajm.si SIP je imel v lanskem letu skoraj 15 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 5 % manj kot leta 2009. Pridelal je dober milijon evrov izgube, kar pomeni približno štirikrat večjo izgubo kot leta 2009. Izgubo bodo pokrilli iz prenesenega čistega dobička prejšnjih let, rezerv iz dobička in kapitalskih rezerv. L. K. Naročnik: Emilijan Vedenik, s. p., Sv. Lovrenc 55, Prebold Rastimo k soncu Turistično delo na zavidljivi ravni 50-letni jubilej v soju žarometov in ob prijetni glasbi Pod tem naslovom je v pe- Savin Žalec, Petrovi tamburaši tek, 17. junija, v Rimski nekropoli potekala osrednja slovesnost ob praznovanju 50-letnice delovanja Turističnega društva Šempeter. V okviru jubileja se je zvrstilo kar nekaj prireditev, tokratna pa je dala praznovanju diamanten sijaj. K temu so svoj delež prispevali izvajalci kulturnega programa: učenci Glasbene šole Risto KUD Grifon Šempeter, pevec Vlado Kreslin in voditelj Jure Sešek. Prirediteljem je bilo tokrat naklonjeno tudi vreme, tako da je prostor antičnega parka izžareval vso lepoto, ki jo dajejo veličastni spomeniki Rimske nekropole. Na platnu se je pred občinstvom odvila celotna zgodba 50 let dela in življenja TD Šempeter, ob koncu pa tudi njihovo videnje prihodnosti, ki naj bi temeljilo na še večji prepoznavnosti Rimske nekropole. To je v svojem nagovoru poudarila tudi predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, s čestitkami za petdesetletno delo TD Šempeter pa so prizadevne turistične delavce in ostalo občinstvo nagovorili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik KS Šempeter Silvo Udrih in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Mišja. Slednji je ob tej priložnosti TD Šempeter podelil priznanje z zlatim znakom za 50 let uspešnega dela pri razvoju turizma. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo 50 let rasti TD Šempeter, ki so jo ponazorili s sončnicami in s sloganom Rastimo k soncu. Po uradnem delu slovesnosti, ki so jo sklenili Petrovi tamburaši skupaj z Nežo Zagoričnik in Vladom Kreslinom, so nadaljevali z druženjem v parku. D. N. TD Šempeter skozi čas Od zdaj v jamo Pekel po prenovljenih stopnicah Delo TD Šempeter skozi petdeset let so na novinarski konferenci oz. na Peklenskem zajtrku pri Jami Pekel predstavili trije zadnji predsedniki šempetrske-ga turističnega društva Metka Vočko, Jože Randl in Ivica Čretnik. Začetki delovanja TD segajo v leto 1961, ko se je zbralo deset odločnih in motiviranih Šempe-tranov in ustanovilo turistično društvo. To so bili Mirko Zupanc, Ivan Matko, Ivo 'Kuhar, Franc Drča, Stanko Pinter, Vili Doler, Anton Miklavžin, Slavko Štru-celj, Jakob Fišer in Alojz Zajc. Najzahtevnejša naloga v tistem obdobju je bila pomoč pri ureditvi okolice restavriranih rimskih izkopanin, s katerimi je upravljal Mestni muzej Celje. Od leta 1970 dalje je upravljavec antičnega parka vključno z rimsko cesto turistično društvo. Pomembna prelomnica je letnica 1969, ko so preboldski jamarji odkrili zgornjo etažo v Jami Pekel, kar je spodbudilo turistične delavce na čelu s predsednikom Ivom Kuharjem, da so se odločili svojo turistično dejavnost obogatiti z tudi z jamo. S številnimi akcijami so se ideje uresničile in do zdaj si je jamo ogledalo že preko 800.000 obiskovalcev, več kot 600.000 pa je obiskalo Rimsko nekropolo. V društvu so zelo ponosni, da so si jo ogledali tudi trije predsedniki. Leta 1964 jih je z delegacijo obiskal predsednik naše nekdanje skupne države Josip Broz - Tito, leta 2004 so se rokovali s prvim predsednikom samostojne Slovenije Milanom Kučanom, predlansko leto pa si je nekropolo ogledal tudi sedanji predsednik Danilo Türk. Društvo se je iz leta v leto bolj razvijalo in bogatilo turistično ponudbo. Veliko dela so vložili v urejanje jame in antičnega parka ter v ostalo infrastrukturo pri obeh objektih. V zadnjem obdobju so povsem obnovili stopnice in pohodne poti v zgornji etaži jame. Skupna vrednost je okrog 75.000 evrov, okrog 50.000 evrov pa naj bi prihodnje leto investirali v spodnji del poti po jami. V vsem tem času se je razvilo tudi veliko raznih tradicionalnih prireditev tako v antičnem parku kot pri oziroma v jami. Med najbolj obiskanimi je vsekakor Božična skrivnost v Jami Pekel. Prostor pri jami ali v nekropoli pa s pridom koristijo tudi druga društva in organizacije. Skupina domačega Kulturnega društva Grifon je v prostor nekropole vključila enodejanko Zeus in Evropa, nepozaben pa ostaja tudi osnovnošolski projekt z naslovom Rimski mozaik mojega kraja. Ob vsem tem pa v društvu skrbijo za okolje in pripravijo vsakoletno akcijo za najlepše urejene hiše, kmetije, naselja ... Tudi sami so za svoje delo prejeli veliko najrazličnejših priznanj, med drugim tudi grb KS Šempeter, Savinovo priznanje, grb Občine Žalec, zlati znak Jamarske zveze Slovenije in letos za srebrnim znakom tudi zlati znak Turistične 'zveze Slovenije. Pripravljen imajo že tudi idejni načrt razvoja antičnega parka, ki zajema izgradnjo nadstreška za zaščito spomenikov in možnost uporabe pokritega prostora, na rimski cesti nameravajo predstaviti življenje Rimljanov, oba objekta pa povezati s pešpotjo. Marsikaj želijo postoriti še pri jami, vse pa bo odvisno tudi ‘od denarja, ki se ga trudijo pridobiti s sodelovanjem na evropskih razpisih. D. N. Tega mnenja so bili udeleženci letošnje skupščine Zveze turističnih društev Občine Žalec, ki je potekala v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Z oceno delovanja so bili dokaj zadovoljni, vsekakor pa je ostalo še marsikaj, kar bodo morali postoriti v prihodnje. V desetletnem delovanju zveze, ki jo sestavlja 14 društev, je njihovo delo temeljilo na skupnih akcijah, veliko pa tudi na akcijah posameznih društev. Z njihovo pomočjo so bile izpeljane čistilne akcije, cvetlične tržnice, aktivnosti v zvezi s tekmovanjem za najlepše v krajih in v občini, sodelovanje pri izvedbi projekta TZS Moja dežela, lepa in gostoljubna. Izpeljanih je bilo vrsto prireditev zabavnega in etnološkega značaja, s katerimi so društva popestrila življenje prebivalcem in gostom Savinjske doline. Med večjimi prireditvami je potrebno omeniti vsakoletni pustni karneval, tradicionalne cvetlične tržnice, kolesarjenje po Udeleženci v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu Spodnji Savinjski dolini, pohod po hmeljarski poti, turistično tržnico ob svetovnem dnevu turizma in zaključno akcijo Najlepši kraj, hiša, kmetija ... Uspešno pa se posamezna društva predstavljajo na raznih sejmih v Ljubljani, na primorskem sejmu v Kopru, Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in na Celjski tržnici v okviru RDO Dežela Celjska. Pri vseh teh aktivnostih zveza vsestransko sodeluje, hkrati pa opravlja tudi vse osnovne naloge, ki jih ima kot krovna organizacija na področju turizma v Občini Žalec in tudi izven svojih meja. Vključuje se v projekte Turistične zveze Slovenije, Slovenske turistične organizacije in v druge državne in regionalne projekte. Pri vsem tem ima veliko vlogo Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, kjer je programska vodja za turizem Sabina Palir. Tudi v tem letu potekajo aktivnosti po zapisanem programu, marsikaj je že bilo izpeljano, precej aktivnosti pa bo v poletno--jesenskih mesecih, še zlasti septembra, ko občina praznuje svoj praznik. D. N. Srečanje turističnih društev Člani upravnega odbora TD Občine Polzela, ki jih vodi predsednica Alenka Žnidar, so bili pobudniki srečanja turističnih društev Polzela in Šmartno ob Paki. Znamenita Gora Oljka, nekateri jo imenujejo tudi Savinjska Šmarna gora, je dobro vidna z vseh strani Savinjske doline, tudi iz Šmartnega ob Paki. Prav zaradi te svoje prepoznavnosti in priljubljenosti je prvo srečanje omenjenih turističnih društev drugo junijsko soboto potekalo prav na Gori Oljki. Občina Polzela in Občina Šmartno ob Paki sta sosednji občini in za dobre sosede se spodobi dobro sodelovanje. Tovrstno srečanje bo postalo tradicionalno, so sklenili. Na srečanju sta vse prisotne pozdravila oba župana, Alojz Podgrošek in Ljubo Žnidar. Druženje so popestrili Vaški godci iz Andraža in folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki. T. T. Ob nastopu folklorne skupine LMC • fr.n»«- . __ figlne mt ZASTOPA IN PRODAJA: d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si PONIRKOV INFO CENTER Odpiralni čas v juliju in avgustu: PONEDELJEK, PETEK od 15. do 20. ure SOBOTA, NEDELJA od 9. do 20. ure mr \\ PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: VSAKO SOBOTO in NEDELJO med 17. in 19. uro. V primeru slabega vremena zaprto. INFO: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 03/710 04 34, e-pošta: zkst.tic@siol.net Zares o žalskem urbanizmu O vplivu javnih financ O W 4 Miran Gajšek Občinski odbor Zares Žalec je na »strehi Žalca« - v sejni dvorani na vrhu stolpnice Hmezada Exporta Importa pripravil okroglo mizo o urbanizmu v Žalcu. O dobrih in slabih urbanističnih rešitvah v zadnjih desetletjih je poleg domačinov in strokovnjakov s področja urbanizma in arhitekture govoril mag. Miran Gajšek. Mag. Gajšek je načelnik Oddelka za urejanje prostora v MO Ljubljana, sicer doma z Ložnice. Kot je povedal v uvodu, je v razvoju mest vedno dvojnost strogega načrtovanja in improvizacije pri izvedbi. Ob predpostavki, da je načrt dober, je vedno bolje načrtovati bolj togo, kot pa dopuščati preveliko samoiniciativnost izvajalcev, ki jih ne zanima celovita urejenost mesta, ampak zgolj njihovo ožje interesno območje. Največja napaka tudi v urbanizaciji Žalca je, da se v zadnjih letih sprejemajo parcialni prostorski plani, ni pa (verjetno) politične volje in denarja za nov celovit urbanistični dokument, ki bi upošteval razvoj mesta, potrebe njegovih prebivalcev in novih investitorjev, pri tem pa skrbno pazil na osnovne vrednote mesta, kakršno je zagotovo staro mestno jedro. V takih razmerah je celo bolje, da se mesto ni preveč spreminjalo, je menil mag. Gajšek, nato pa se je razvila zelo zanimiva razprava, ki sta ji prisluhnila tudi direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar in pozneje župan Janko Kos. Po mnenju razpravljavcev bi morali Žalčani spoznati, da je glavna ulica mesta že nekaj časa tako imenovana obvoznica, njeno vlogo pa je prevzela avtocesta. Staro mestno jedro je potrebno obnove, znižanja ceste, predvsem pa jasne opredelitve, katere dejavnosti naj bi tam živele. Zagotovo ga je potrebno vrniti ljudem oziroma sprehajalcem in promet čim bolj omejiti, čeprav ne onemogočiti. Zaledje ob osnovni osi starega mestnega jedra je potrebno prilagoditi sodobnim potrebam investitorjev, dejstvo pa je, da z nobeno rešitvijo vsi ne bodo zadovoljni. Toda potrebno je določiti prioritete. Mag. Gajšek je ob tem opozoril, da Slovenci na splošno nismo naklonjeni urba- nizaciji, vendar živeti v mestu v podeželski hišici in miru ne gre. Razpravljavce je pozdravil tudi direktor Hmezada Exporta Importa Andrej Čas in povedal, da se je obnova stolpnice ustavila v spodnjih prostorih, objekt ob njej pa nameravajo obnoviti, ko bodo dosegli soglasje z denacionalizacijskimi lastniki. Mag. Miran Gajšek je ob tem opozoril, da je stolpnica simbol Žalca in da sta prav njena betonska gradnja in videz tisto, kar nikakor ne smejo spreminjati pri prenovi. K. R. Novo vodstvo Občinski odbor Slovenske demokratske mladine Polzela (SDM) ima novo vodstvo. Vodenje odbora je prevzel Andrej Sevčnikar, ki je s somišljeniki zastavil načrt dela. Mladi bodo odšli konec julija na kampiranje v Lepeno, avgusta bodo izvedli odprti turnir v odbojki na mivki, jeseni pa načrtujejo pri lovski koči v Za-ložah kostanjev piknik za vse ljudi dobre volje. V svoje vrste želijo privabiti čim več mladih, ki jim veliko pomenijo druženje z vrstniki, zabava in seveda odkriti pogledi na življenje mladih v sedanjem svetu. T. T. DeSUS zboroval v Šempetru Konec prejšnjega meseca so se v dvorani PGD Šempeter na redni volilni skupščini zbrali člani Občinskega odbora stranke DeSUS Žalec. Za svojega predsednika so ponovno izvolili Ivana Jelena. Skupščine so se udeležili tudi predsednik stranke Karel Erjavec in drugi gostje. Po uvodnem pozdravu in izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil Bogdan Pečečnik, je predsednik Ivan Jelen podal obširno poročilo o delu Občinskega odbora DeSUS Žalec. V svojem govoru je poudaril uspešno delovanje odbora, ki vključuje šest krajevnih odborov. Ponašajo se z najmočnejšim krajevnim odborom, ki deluje na Ponikvi pri Žalcu, imajo tudi najmočnejši občinski odbor stranke, najmočnejši pa so tudi v pokrajinskem odboru. Rezultati njihovega dela so vidni v nenehni rasti podpore stranki s strani volivcev. Dokaz temu so lokalne in tudi državnozborske volitvé, saj so v svojem okolju dosegli nadpovprečne rezultate. To je v svojem govoru poudaril tudi predsednik Karel Erjavec, ki je navedel tudi razloge, zaradi katerih je DeSUS izstopil iz vlade. Eden glavnih razlogov je bila predlagana pokojninska reforma, čeprav se v DeSUSU zavedajo, da brez reforme pokojninskega sistema v prihodnje ne bo šlo. Program dela za prihodnje obdobje, ki ga bo s članstvom izvajal novi občinski odbor na čelu z Ivanom Jelenom ter podpredsednikoma Stanetom Jermanom iz Žalca in Ivanom Šulerjem iz Šempetra, so zapisali v 26 točkah. Med drugim se zavzemajo za ohranjanje pravic upokojencev, predvsem na področju zdravstva, sociale in pokojninskega zavarovanja. Še naprej bodo nasprotovali vmešavanju cerkve v politiko, prav tako pa tudi izkrivljanju zgodovine in teptanju vrednot NOB. Zavzemali se bodo za človeka vredne bivalne razmere, za pravilen odnos do starejše generacije, za cilje, ki bodo izboljšali finančno stanje prizadetih skupin ljudi. Podpirati želijo projekte dodane vrednosti, ki bodo prispevali k večji kakovosti življenja, največji del pozornosti pa bodo posvečali pokojninam, ki morajo biti odvisne od plač zaposlenih. Kot politična stranka bodo veliko pozornost posvečali ekonomskemu razvoju naše družbe, katere blaginje naj bi bili deležni vsi, od mladih do starejših. Zavzemali se bodo za skupno dobro, nasprotovali pa bodo tudi vsem oblikam rasizma, socialne nestrpnosti in nestrpnosti do drugače mislečih. D. N. Z junijske okrogle mize SDS v Žalcu (mag. Andrej Šircelj stoji) Sredi junija je žalski občinski odbor SDS v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravil okroglo mizo z naslovom Javnofinančna stabilnost kot pogoj za razvoj gospodarstva. Osrednji gost je bil mag. Andrej Šircelj, predsednik Odbora za finance v strokovnem svetu SDS. Polno dvorano članov in somišljenikov stranke od blizu in daleč, članov strokovnega sveta SDS, podpredsednico SDS Sonjo Ramšak, pa tudi podjetnike in ostale goste je najprej pozdravil predsednik Občinskega odbora SDS Žalec Robert Čehovin, ki je bil skupaj s celjsko regijsko koordinacijo tudi organizator okrogle mize. Razpravo na okrogli mizi je odprl in vodil mag. Andrej Šircelj, od aprila 2009 zaposlen kot svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki Kranj, prej pa državni sekretar na ministrstvu za finance v vladi Janeza Janše in član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki (EIB) leta 2008 in 2009. Mag. Andrej Šircelj je predstavil svoje stališče o družbeni in gospodarski klimi za podjetnike ter poudaril, da je stabilno gospodarstvo z dobro pravno podlago in davčno strukturo edini pogoj, da se Slovenija reši iz trenutne finančne krize. Podal je tudi nekaj konkretnih predlogov v zvezi z zmanjšanjem obdavčitve najnjižjih plač, kot je denimo uvedba osebnih računov za prispevke v pokojninsko blagajno. Zmanjšanje admini- strativnih ovir je izrednega pomena in pomeni razbremenitev davčnega krča, je še dejal Šircelj in se zavzel tudi za ustanovitev t. i. »slabe banke«. Izpostavil je javnofinančno vzdržnost, h kateri bi najprej pripomogli z varčevanjem v javni upravi in poudaril tudi pomen umika države iz gospodarstva. Svoje mnenje o trenutnih gospodarskih razmerah sta predstavila tudi v. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje mag. Marjan Ferjane in sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle. Slednji se je dotaknili tudi problematike izobraževalnega sistema in pomanjkanja tehničnih poklicev. K debati so prispevali tudi nekateri prisotni podjetniki, ki so izpostavili težave malih podjetnikov, med njimi neplač-niško kulturo in s tem povezan začaran krog nesolventnosti in nelikvidnosti v malem gospodarstvu. L. K. Pestro v SDS po dolini Že 11. junija so se člani, somišljeniki in prijatelji SDS Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec podali na tradicionalno krožno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Zbrali so se na Vranskem, od koder jih je pot vodila po celi Spodnji Savinjski dolini. V Levcu jih je pričakala ekipa SDS Žalec s kuharjem Dušanom Lesjakom na čelu ter člani IO (Alenka Lesjak, Dani Zagoričnik, Stane Jager). Po odličnem golažu in krajšem počitku so se odpravili proti Grižam, Preboldu, Taboru in pot zaključili na Vranskem. Ženski odbor, Slovenska demokratska mladina in Klub seniorjev in seniork OO SDS Žalec pa so ob 20-letnici osamosvojitve Sloveniji na Mestnem trgu v Žalcu 23. junija pripravili stojnico, na kateri so bili obiskovalcem na voljo svetniki SDS v žalskem občinskem svetu s podžupanom Robertom Čehovinom na čelu. Žalčan podpredsednik LDS Na 12. kongresu stranke LDS konec maja so za podpredsednika stranke izvolili devetindvajsetletnega Žal-čana Boruta Cinka. Kot je znano, je bila za predsednico LDS ponovno izvoljena Katarina Kresal, za podpredsednico pa Zdenka Cerar. Vsi so izvoljeni za mandatno obdobje od 2011 do 2015. Borut Cink je sicer že od leta 2009 predsednik Mlade liberalne demokracije, sicer pa diplomant Fakultete za družbene vede, smer politologija. Že leta 2002 je bil izvoljen za podpredsednika lokalnega odbora Mlade liberalne demokracije v Žalcu, na listi LDS pa je kandidiral tudi za svetniško mesto na lanskih volitvah in za evropskega poslanca. L. K. Borut Cink KORČULA Hotel LIBURNA 3 OREBIĆ Hotel KOMODOR 2 podarimo en dan! lepa plaža, bližina Korčule od 154 € 7x polpenzion (cena velja do 16.7.) 7x polpenzion (cena velja za prihode 2.7., 9.7. 16.7. in 23.7.) SLANO I Hotel OSMINE 3* i MLJET Hotel ODISEJ 3* super za družine, podarimo en dan od 504 c 7xall inclusive (cena velja za prihode 9.7., 16.7. oaza miru, neokrnjena narava, 10% popusta od 371 € 7x polpenzion (cena velja v terminu 11.-18.7.) 03 7031330 info@ojla.si www.ojla.si O 'Va UlLMUOk20 ooo Folklorni večer na Gomilskem Najtežje je slovo Žalski Stili caffè ponuja tudi zanimivo kulturno doživetje Uredimo dokumentacijo za subvencijo in ekokredit. Naš trud za lepoto vašega doma -že 19 let! čas pred 69 leti, ko so Letu-šani v noči z 12. na 13. junij množično odšli v partizane, pripravili srečanje občanov, starih sedemdeset in več let. Srečanje so obogatili s kulturnim programom, z razstavo likovnih del otrok iz vrtca in POŠ Letuš ter z nastopom pevskega zbora starejših krajanov Braslovč in učencev POŠ Letuš. Od 105 povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica. Zbrane so uvodoma pozdravili predsednik KO Letuš Zvone Travner, braslovški župan Branimir Strojanšek, predsednik društva upokojencev Franc Stakne in ob koncu tudi predsednica KO Rdečega križa Letuš Cvetka Kočevar. Vsi so starejšim zaželeli prijetno druženje, obenem pa so se jim zahvalili za njihov prispevek k razvoju kraja. T. T. Preboldski osnovnošolci so odpeli zadnje pesmi v tem šolskem letu Na Osnovni šoli Prebold delujejo trije pevski zbori. Najmlajše vodi Vanja Kranjc, otroškega in mladinskega pa Bojana Hrovat, ki se mora vsako leto posloviti od pevcev, ki zapuščajo osnovnošolske klopi. Ob tem ne manjka ganjenosti in solza. Tega tudi letos ni manjkalo na zaključnem koncertu, ki so ga pripravili v stari telovadnici osnovne šole. Občinstvu so se predstavili vsi trije zbori in Orfove skupine. Koncert sta povezovala Mark in Anžej, za nagajive dialoge pa sta poskrbela Mojca Gladek in Nejc Gradišek. Koncert je popestrila Tjaša Goropevšek, devetošolka, ki se ukvarja s solopetjem, zapela je pesem Ave Maria, pri petju pa se ji je pridružila Bojana Hrovat. Navdušenja pa ni manjkalo v nadaljevanju, ko je zapel mladinski zbor, med katerimi sta bili poleg Tjaše solistki tudi Maja Kovačič in Valerija Špoljar. Ob tradicionalnem slovesu devetošolcev od pevskega zbora so pevci Gašper Hribršek, Nejc Maček in Tjaša Goropevšek svoji voditeljici Bojani Hrovat pripravili odlično priredbo z naslovom Naš zbor ima tri luknje. Skupaj pa so ob koncu zapeli pesem Zvončki in trobentice. D. N. Prvi letni koncert Starejši počastili krajevni praznik V dvorani Kulturnega doma Letuš so ob praznova- nju krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na Tel.: (03) 838 11 33, faks: (03) 838 11 34 E-naslov: speh.toni@siol.net www.spehtoni.com Za vas izvajamo vsa pleskarska dela: NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI, OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...), BELJENJE FASAD, POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV, IZPOSOJA DELOVNIH ODROV, VGRADNJA IN OBDELAVA MAVČNIH PLOŠČ, OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI NUDIMO TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KAKOVOSTNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT in WEBER s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih fasad CLIMA, zaključni omet tehnologije NANO (samočistilni učinek fasad). MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. GARANCIJA 5 LET. Ob prednaročilu pomlad in poletje 2011 za termoizolacijsko fasado NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI. najsto srečanje malih vokalnih skupin. Uvodoma je nastopajoče in poslušalce pozdravil predsednik KUD Polzela Marko Slokar. V rahlem šelestenju vetra je izpred cerkvice sv. Miklavža zadonela ubrana pesem Vokalnega kvinteta Lastovka (umetniški vodja Franci Ogris), Seksteta Gomilsko (umetniški vodja Vesna Štraus) in Vokalne skupine Candela Petrovče (umetniški vodja Marjetka Rak Jezernik). Na prireditvi je kot gost nastopil tudi Žiga Meklav, ki je zaigral na diatonično harmoniko. Prireditev je vodila in povezovala Urška Jeršič. T. T. Od 10. do 18. junija je pred in v lokalu Still caffe v Žalcu potekal teden glasbe in kulturnega druženja. Uvod v tovrstni teden je bilo odprtje razstave Staneta Jakšeta - Stanča, ki je tokrat na ogled postavil svoja likovna dela, na katerih je upodobil znane osebnosti nekdanjega časa iz sveta glasbe, filma in tudi politike. Ob odprtju razstave je nastopil ansambel Prihrani za presenečenje, razstavo pa je odprl žalski župan Janko Kos. Ogledate si jo lahko do konca julija. Na stenah so zanimive slike Marilyn Monroe, Frenka Sinatre, Mihaela Jacksona in mnogih drugih, ki starejše obiskovalce nehote ponesejo v čase njihove mladosti. Zelo veselo je bilo ob večerih, ko so nastopih znani žalski tenoristi z akustično kitaro: Dani Slogar, duo 2 Bad s Polzele, duo Birsa in Matela ter duo ZiM, ki je nastopil prav na dan Žalske noči. K ponovni oživitvi te prireditve sta svoje prispevala tudi Galerija Stanč in Galerija M, ki sta organizatorjem podelili sliko v vrednosti 300 evrov, prejel pa jo je eden izmed izžrebanih udeležencev prireditve. D. N. Nastop mladih folkloristov z Gomilskega V Domu krajanov Gomilsko je otroška folklorna skupina Kulturnega društva Go- milsko zadnjo majsko soboto priredila folklorni večer. V goste so povabili člane Fol- klornega društva Vransko, ki so s svojimi plesi in petjem ter igranjem skupine Polhi na razne ljudske inštrumente popestrili večer. Otroška folklorna skupina je s to prireditvijo zaokrožila drugo sezono delovanja pod vodstvom Majde in Manje Rančigaj. Za tokratni prvi daljši samostojni nastop so otroci vse leto pridno vadili slovenske ljudske plese, pesmi in igre. Na harmoniki jih je spremljal Žiga Drobež. Tudi naslednjo sezono bodo z vajami začeli septembra in vabijo nove člane, da se jim pridružijo. T. Tavčar organizaciji Kulturno-ume-tniškega društva Polzela na Vimperku potekalo tudi tri- Teden glasbe in kulturnega druženja Na Vimperku Mnogi Polzelani radi zahajajo na Vimperk, kjer se v senci gozdov ob hoji sprostijo. Sredi junija pa je v Komorni pevski zbor Glas srca je pred štirimi leti začel delovati v okviru Župnije sv. Pavel Prebold. Letošnjo zadnjo majsko soboto je v dvorani Aninega doma pripravil svoj prvi letni koncert, s katerim želi začeti dolgoletno tradicijo. Šestnajst pevk in pevcev vodi Tjaša Ribizel. Njihov repertoar je zelo raznolik, od duhovnih pesmi do zabavnih skladb, zanimiv pa je tudi zaradi priredb oziroma instrumentalne spremljave pianistke Polone Miklavc in tolkalca Janeza Stergarja. Glas srca namerava pripraviti še več koncertov, od zdaj vsako leto tudi letni koncert. V svoje vrste vabi nove pevke in pevce. Kot gost koncerta je nastopil cerkveni otroški pevski zbor Šempavske iskrice pod vodstvom Ane Rudnik Pavlica. Zbor letos praznuje peto obletnico delovanja, ki jo bo proslavil z jesenskimi koncerti. Pevke in pevce ter vse zbrane je nagovoril preboldski župnik Damjan Ratajc in med drugim povedal, da je ponosen na oba zbora, predvsem pa na vse, ki v teh časih splošne apatičnosti in slabovoljnosti večer raje kot pred televizorjem preživijo ob ubranem petju zborov. K. R. Glas srca z zborovodkinjo Tjašo Ribizel na prvem letnem koncertu Zupan Branimir Strojanšek v pogovoru s starejšimi krajani SAMO ŠE V JUNIJU 3® PREDNAROČILA DELOVNIH ZVEZKOV, UČBENIKOV ZA OŠ! Plačilo je mogoče v 2 ali 3 obrokih, 3% popust pri takojšnjem plačilu ob naročilu paketa. Prvih 30 naročnikov čaka nagrada: mesečna vadba karate treningov pri RR Nestor iz Žalca V Šempetru v Pluton stavbi pri šparu, vsak dan od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00. info: 040 755.700, tara.junior2(q>gmaii.com '_________ d.o,o- gradbeništvo» trgovina in prevoza” Attemsov trg 22 3342 Gornji Grad PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 Žalski šolarji ob obletnici domovine Uprizorila Odo prijateljstva Mladinski pevski zbor 1. OŠ Žalec s člani Moškega pevskega zbora Gotovlje in šolsko dramsko skupino v ospredju Na koncertu ob koncu šolskega leta je zadnjega maja zazvenela pesem pevcev 5 zborov I. osnovne šole Žalec in gostov. S tematsko obarvanim koncertom, ki je bil posvečen 20. obletnici samostojnosti Slovenije, so nas pevci z gosti popeljali skozi pomembne mejnike slovenske zgodovine. Od časa kmečkih uporov do čitalnic, skozi II. svetovno vojno v svobodo v Jugoslaviji in nazadnje v samostojno Slovenijo. Krepka domovinska pesem je odmevala iz ust pevcev pevskega zbora s podružnične šole v Gotovljah, ki ga vodi zborovodkinja Anja Krajnc Zakonjšek, pevski zbor s podružnične šole na Ponikva pa je zapel pod vodstvom Andreje Pušnik. Vsi ostali zbori, otroška pevska zbora Pedenj-ped in Kobulka ter mladinski pevski zbor, so prepevali pod taktirko zborovodkinje Zdenke Markovič. Z gosti, Jožetom Škorjancem, moškim pevskim zborom KUD Gotovlje in kvintetom Žalski mestni piskači, so v dvorani pričarali strumen odmev preteklosti in obudili zavest za prihodnje. Koncert so z duhovito dramsko zgodbo o slovenski družini, izseljenstvu in domotožju popestrili učenci dramske skupine druge triade pod mentorstvom učiteljice Karmen Štusej. Celotna prireditev je plod timskega dela in medpredmetnega povezovanja. Zgodovinska besedila in misli je izbrala učiteljica Ivanka Pakiž, v celoto na elektronskih prosojnicah pa jih je s pomočjo Iztoka Goriška povezala Tina Seibert. Sceno so ustvarili učenci likovnega snovanja pod mentorstvom učiteljic Neli Šuler in Jerneje Menzinger. Pri vhodu so razstavili likovna dela učencev podaljšanega bivanja, ob prihodu pa je goste pozdravila glasba harmonikarke Saše Golavšek. Zbrane je v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pozdravila ravnateljica šole Tatjana Žgank Meža, nagovoril pa tudi župan Janko Kos. Zborovodkinja Zdenka Markovič se je tudi tokrat ob koncu koncerta s priložnostnim darilom poslovila od pevk in pevcev devetošolcev, učenci pa so svoji zborovodkinji pripravili lepo presenečenje s pesmijo, ki so jo pripravili samo za njo. T. T. Nastopajoči učenci, učitelji, starši OŠ Šempeter je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila zaključno prireditev Odo, letošnje šolsko leto hvalnico prijateljstvu. Gre za tradicionalno, že sedmo prireditev, poimenovano Oda. V preteklih letih so se zvrstile Oda športu, glasbi, gledališču, knjigi, šoli in zdravju. Letošnja je bila posvečena prijateljstvu - tisti človeški vrednoti, ki soustvarja naše svetove in nas bogati. Pripravili so čudovit plesno-glasbeni, celo kultur-no-umetniški večer. Prireditev so popestrile stojnice v preddverju dvorane, na katerih so bili predstavljeni izdelki, ki ponazarjajo verige prijateljstva. Ob tej priložnosti so izdali tudi tematsko glasilo. V obliki zares slovesne prire- ditve je bilo predstavljenih pet sklopov prijateljstva, in sicer Prijateljstvo med nami, Prijateljstvo različnih narodnosti, Prijateljstvo z otroki s posebnimi potrebami, Prijateljstvo z živalmi, Prijateljstvo med generacijami. Vsak sklop je popestril eden od gostov. Na odru so spregovorili: evropski poslanec Ivo Vajgl, predstojnica Oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Nuša Konec Jurečič, glasbenik Rok Terkaj, Vesna Melanšek s Centra za avtizem, članica Kinološkega društva Pluton Tatjana Mernik, sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Anita Ogulin. Odo prijateljstvu so šempetrski osnovnošolci posvetili medsebojnim odnosom, sprejemanju drugačnosti, odnosu do živali in povezovanju različnih generacij. Vse to so spoznavali skupaj s starši, z vrtcem, II. OŠ Žalec, Društvom za avtizem, z varovanci Doma Nine Pokorn Grmovje, Univerzo za tretje življenjsko obdobje in Zvezo prijateljev mladine. Ker pa je pomemben del vsakega prijateljstva sodelovanje, sta v duhu dobrega sodelovanja na oder složno stopila ravnateljica šole mag. Petra Stepišnik in župan Občine Žalec Janko Kos. Ravnateljica je v svojem nagovoru poudarila, da nas v življenju delajo srečne drobne stvari in trenutki, stkani v večnost in neskončnost, ki jih preživimo tudi s prijatelji - dragocenimi darovi življenja. Vsem je zaželela, da bi našli in obdržali iskrenega prijatelja za vedno. T. Tavčar Braslovčam v Evropski vasi Medgeneracijsko gibanje in druženje Utrinek iz Evropske vasi v Celju Letošnje šolsko leto so v okviru projekta Evropska vas učenci OŠ Braslovče spoznavali državo Portugalsko. V projekt je bilo vključenih 267 učencev OŠ Braslovče skupaj z učenci podružničnih šol Trnava, Letuš in Go-milsko ter učenci predmetne stopnje v okviru nekaterih krožkov. Učenci so z uporabo različnih virov informacij in s svojo kreativnostjo sami prihajali do novih spoznanj o Evropski uniji in predvsem o državi Portugalski in tako gradili medkulturni dialog ter se hkrati zavedali lastne kulturne identitete. Dejavnosti so začele potekati že na začetku šolskega leta. V času trajanja Comenius conference lani oktobra sta na šoli gostovali portugalski učiteljici Isabel Arezes in Lcrecia Ferreira. Sledilo je iskanje virov informacij preko različnih Zaključna ekoprireditev z rekordom padne keramike in preproste tapiserije, obdelovali les ... Naučili so se šteti do 10 in zapeti portugalsko izštevanko, preprostih besed in osnovnih vljudnostnih izrazov. Spekli so okrog petsto portugalskih kolačkov. Projekt so zaključili na Glavnem trgu v Celju, kjer vsako leto poteka zaključna prireditev projekta Evropska vas. Postavili so stojnico, na kateri so ponujali kolačke in zgibanke z najpomembnejšimi značilnostmi Portugalske. Učenci so z deklamacijo, plesom in petjem nastopili tudi na velikem odru. T. T. Pohodniki med počitkom medijev, učenci so si ogledali nekaj dokumentarnih oddaj in filmov o Portugalski, izdelali plakate, pripravili govorne nastope, pisali pesmi in plesali. Sami so izdelali družabne igre, risali in slikali, poskrbeli V Osnovni šoli Prebold pripravijo vsako leto zaključno ekoprireditev, ki je kulturno obarvana in prežeta z naravovarstveno tematiko. Ob koncu razglasijo tudi zmagovalne razrede v zbiranju starega papirja, baterij in kartuš. Letos so zbirali tudi plastične zamaške, ki so jih namenili Žigu Pinterju iz Velenja, dečku s cerebralno paralizo. Niso pa pozabili na ostarele v občini, za katere so nabrali kostanj. Z njim so presenetili ostarele v domovih za starejše v Savinjski dolini. V zbiralnih akcijah so bili letos še posebej uspešni pri zbiranju starega papirja. Zbrali so ga več kot 63 ton, kar v povprečju pomeni 184 kg na učenca. Najbolj prizadevni pri tem so bili Renja Jančič, Tjaša Kumer, Zarja Uranjek, Valerija Gojznikar, Ana Ribič, Ajda Uranjek, Luka Jelen, Boštjan Gojznikar in Dejan Cigler. Ti učenci so zbrali več kot eno do skoraj dve toni papirja. Med oddelčnimi skupnostmi pa so bili najuspešnejši na razredni stopnji učenci 3. b., ki so zbrali 334,7 kg papirja na učenca, na predmetni stopnji pa je prvo mesto osvojil 9. b s 335,7 kg papirja na učenca. Zasluženi denar je namenjen za pomoč učencem iz socialno šibkih družin, in sicer kot pomoč pri plačilu šole v naravi, avtobusnih prevozih, ekskurzij in drugih dejavnosti. D. N. Zaradi načina življenja vidno izginjajo vrednote medgeneracijskega sodelovanja. Tega se k sreči vse bolj zavedamo in mnogi se trudijo to medgeneracijsko povezanost ohranjati in razvijati. Med slednje zagotovo sodijo tudi organizatorji vseslovenske akcije Dan druženja in gibanja vseh generacij 2011. K tej akciji, ki jo je letos že četrto leto organizirala organizacija Šport špas Slovenija, so se v sodelovanju z vrtcem in PD Tabor pridružili tudi osnovnošolci POŠ Tabor. Zbrali so se pred šolo v Taboru, kjer je za dobrodošlico vsak pohodnik dobil vodo in jabolko. Pot jih je vodila proti Črnemu Vrhu do domačije Janka Šmita, kjer so imeli prvi daljši počitek z malico. Ogledali so si lovsko sobo in okolico domačije, na jasi pa so opazovali tudi jelene. Kljub nekaj kapljicam dežja so pot nadaljevali mimo Kovačiča, Namarja, nazaj do šole, kjer so pod šotorom z gibalnimi igrami končali svoje druženje. Pod strokovnim vodstvom Marice Miklavc si je vsak pohodnik lahko izmeril tudi krvni tlak. Pohoda se je udeležilo okrog 70 pohodnikov, nekaj pa se jih je pohodnikom pridružilo na druženju pod šotorom, kjer so razglasili tudi najstarejšega in najmlajšega udeleženca prireditve. D. N. za izdelke iz plute, mline na veter iz odpadne embalaže, ribiške ladjice iz lesenih palčk, izdelovali so mozaike iz od- Pod Reško planino znova veselo Polzelani kolesarili Harmonika in pletenka rujnega tudi pod Reško planino ne manjkata Marija Reka je tretji junijski vikend živela v znamenju svoje tradicionalne, že 15. prireditve Pod Reško planino veselo živimo. V treh dneh se je zvrstilo več prireditev, ki so bile športno, družabno, pa tudi tekmovalno obarvane. Prvi dan je na igrišču potekalo tradicionalno športno in družabno srečanje Športnega društva Marija Reka in sve- tnikov z županom ter ostalimi predstavniki občine. Tretji povabljenec tega druženja so bili letos članice in člani KUD Svobode Prebold, ki so letos praznovali 100-letnico svojega delovanja. Sobota je bila v znamenju kolesarskega vzpona do doma pod Reško planino, popoldan pa se je začelo srečanje ljudskih pevcev in godcev pod imenom Pojemo in godemo. Sledila je etnološka prireditev Podoknica, s katero so mladi fantje priklicali na okno mlado Urško, da je spustila v kamrico svojega fanta. V nadaljevanju popoldneva so pripravili 5. predizbor harmonikarjev za 31. Zlato harmoniko Ljubečne in tekmovanje za reškega godca. Za oboje se je potegovalo 21 harmonikarjev. Za reškega godca pa je občinstvo izbralo Tomaža Grešaka iz Knezdola pri Trbovljah, njega in še ostalih deset pa je selektor izbral za polfinalni nastop. Nedelja je bila v znamenju 9. festivala domačih ansamblov, na katerem se je 12 ansamblov potegovalo za veliko nagrado Savinjske doline. Zmagal je Ansambel Za'ka pa ne iz Tabora, drugo mesto je zasedel Ansambel Séstica iz Skal pri Velenju, tretje mesto pa Ansambel Zakrajšek iz Ribnice na Dolenjskem. D. Naraglav »Superstylish« v dvorcu Senek V dvorcu Senek na Polzeli, ki je del doma upokojencev, je bila v sklopu praznovanja 55. obletnice doma za starejše občane modna revija. S tovrstnim dogodkom so želeli na nekoliko drugačen način obeležiti obletnico, ki jo praznuje dom. Modna revija je potekala v Kristali dvorani dvorca Senek, ki je obdan s pravljičnim parkom. Zaradi prostorskih omejitev si je revijo ogledalo le šestdeset povabljenih, ki so v treh izhodih uživali v čudovitih kreacijah modne revije, ki so jo skupaj ustvarili trije predstavniki mlade generacije: sestra in brat Urška S. Tamše (ličenje) in Gašper Sedminek (pričeske), oba delujeta v Žalcu, in zagrebški modni kreator Zoran Ara-govič (oblačila BiteMyStyle). Tematika ustvarjalcev je bila sproščena in poletna, modni kreator je izbral žive, atraktivne kreacije, večerne dolge obleke in za konec še pridih mornarske kolekcije. Gašper je na modelih uporabil »cocktayl« osnovo, pričeske pa obogatil s tisoč in eno slamico. Urška pa je poskrbela za naličene obraze in je kot kontrast živim barvam oblačil izbrala »cat« in »smokey eyes«. Za presenečenje večera je poskrbel Gašper s posebno kreacijo pričeske, ki je bila visoka okoli 70 cm in se je končala v konico. Modni večer, ki je nastal ob pobudi direktorice Doma upokojencev Polzela Eve Lenko, je tako na nekoliko nenavaden način obeležil 55. obletnico delovanja polzelskega doma upokojencev in tako simboliziral kontraste staranja, mladostne navdihnjenosti in visoke mode. T. Tavčar Manekenke in organizatorji revije Zoran Aragovič (modni kreator), Nataša Pinoza, Jona Basle, Anja Šrot, Urška S. Tamše, Eva Lenko (direktorica Doma upokojencev Polzela), Gašper Sedminek, Blanka Hrastnik, Živa Pur in Monika Mešič Sedma tradicionalna golažijada Turistično društvo Griže, ki ga vodi Božo Trnovšek, je na Turistični kmetiji Tratnik nad Libojami organiziralo že sedmo golažijado. Tokrat se je kuhanja golaža udeležilo kar 26 ekip, kar je svojevrsten rekord. Zmago si je priborila ekipa z imenom Kuhamo za lačne iz Liboj. Na kmetiji Tratnikovih je bilo ta dan pravo tekmovalno vzdušje. Ekipe so se trudile skuhati čim boljši golaž. Ob tem ni manjkalo žive domače glasbe, plesa, prijetnega druženja, pomenkov, raznih priboljškov ... Udeleženci prireditve so preživeli prijetno popoldne, ki se je zavleklo pozno v noč. Zmagovalcem sta za zmago čestitala in jim podelila nagrade podžupan Robert Čehovin in župan Janko Kos. Zmagovalcem pa je čestitala in jim podelila veliko kuhalnico tudi lanskoletna zmagovalka Alenka Lesjak. D. N. Mamljiv vonj se je vil iz kar šestindvajsetih kotlov Turistično društvo Občine Polzela je tudi letos prvo junijsko nedeljo pripravilo rekreativno kolesarjenje po Občini Polzela, in sicer po kolesarski progi 10 (Polzela, Podvin, Dobrič, Andraž, Založe, Ločica ob Savinji, Breg pri Polzeli, Polzela). Zbrane kolesarje je na startu pred občinsko zgradbo pozdravila predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar in vsem kolesarjem zaželela varno vožnjo. 28 kilometrov dolga pot, ki je bila primerna za različne starostne skupine, naj mlajša udeleženka Nina Vošnjak je bila stara šest, najstarejši Stanko Pla-skan pa 76 let, in speljana mimo naravnih in kulturnih zname- Kolesarji na poti proti Dobriču nitosti občine, so prekolesarili pa so z družabnim srečanjem v v dobrih dveh urah, zaključili Gostilni Cizej. T. T. Družabno na prvi Petrovčijadi Mladi Petrovčam so takoj preizkusili novo odbojkarsko igrišče na mivki Ob obilni pozno pomladanski ponudbi prireditev so tudi v KS Petrovče pripravili svojo prvo Petrovčijado. Odprli so jo 28. maja z odprtim namiznoteniškim tekmovanjem za pokal KS Petrovče in zaključili 5. junija z Veselim popoldnevom z ansamblom Mladika na igrišču v Dobriši vasi. Uradno so Petrovčijado odprli na večernem letnem koncertu mešanega pevskega zbora A Capella v Hmeljarskem domu v Petrovčah prvi dan dogajanj, ko je spregovoril tudi predsednik KS Petrovče Marjan Volpe. Ta dan so poleg namiznoteniškega turnirja pripravili tudi 6. Robijev memorial - nogometni turnir osnovnošolcev in članskih ekip. V naslednjih dneh so se na različnih prizoriščih, ob domu kra- janov v Mali Pirešici, na igrišču v Dobriši vasi, v telovadnici OŠ Petrovče, v Tenis centru Petrovče, ob Obrezovem kozolcu na Zaloški Gorici, v Hmeljarskem domu in v Baziliki Petrovče zvrstile še druge športne, kulturne in družabne prireditve: košarkarski turnir trojk, koncert skupine Lu-sier, tekmovanje gasilske mladine, koncert Uroš Planinc Group teniški turnir dvojk ob 20-letnici teniške sekcije Petrovče, nogometni turnir vaških skupnosti, pohod po poteh KS Petrovče in odprti turnir v odbojki na mivki za moške in ženske. Ob tem so v Dobriši vasi predali namenu tudi novo igrišče za odbojko na mivki in pridobitev pospremili tudi z družabnim srečanjem krajanov. Družabno so Petrovčijado sklenili na prvo junijsko nedeljo, ko so se v poznih popoldanskih urah poveselili z Ansamblom Mladika. Še prej pa so pripravili Lepo nedeljo v Petrovčah s sveto mašo in procesijo v baziliki, potem pa so poskrbeli za družabne igre in športne aktivnosti za otroke ter revialno tekmo Pax - župani, L. K., foto: T. T. Predsednik KS Petrovče Marjan Volpe je nagovoril krajane Pohod po poteh KS Petrovče so začeli pri Obrezovem kozolcu na Zaloški Gorici OBČINA ŽALEC Petek, I. julij, ob 20. uri 45. kavarniški večer, gost Peter Zupanc; razstavno-prireditveni prostor Doma svobode Griže (Glasbeno-literarno društvo Aletheia, 031 659 485). Petek, 1. julij, ob 21. uri Savinovi poletni večeri: Katarina mala & Sladcore; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 2. julij, ob 5. uri Krasji vrh; start: ob 5.00 izpred društvene pisarne v Migojnicah, 5.10 AP Žalec (PD Zabukovica, 041 740 753). Sobota, 2. julij, ob 6. uri Klemenca jama-Krofička-Strelovec; start izpred trgovine Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 2., in nedelja, 3. julij, ob 6. uri Pohorje-Maribor-Rogla; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 2. julij, ob 6. uri SPP1: Koča na Kriški gori; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Galicija, 041 781 185). Sobota, 2. julij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 2. julij, ob 21. uri izbor Smaragdne kraljice; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (Turistično kulturno društvo Levec, 041 504 981). Nedelja, 3. julij, ob 14. uri razstava »Delo v rudniku«; Dom svobode Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Nedelja, 3. julij, ob 15. uri proslava »Dan slovenskih rudarjev - 3. julij«; Letno gledališče Limberk Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Sreda, 6. julij, ob 21. uri Savinovi poletni večeri: Trianglov poletni večer slovenske popevke; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 7. julij, ob 19. uri odprtje razstave Nova fotografija -perspektive (J. Vlachy, P. Demšar, A. Cunoldi Attems, U. Cigler, P. Koštrun); Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 8. julij, ob 21. uri Savinov dan - koncert glasbe Rista Savina, Suzana Ograjenšek (sopran), Urška Babič (klavir); atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 9. julij, ob 7. uri kolesarjenje: Žalec-Logarska dolina-Žalec; zbirno mesto pri Hotelu Žalec (KK Žalec, predprijave in informacije: 041 220 525). Sobota, 9. julij, med 9. in 12. uro kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 9. julij, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 9. julij, ob 15. uri Kmečko popoldne pod lipo; pri Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu (Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317). Ponedeljek, 11. julij, ob 20.30 koncert stare glasbe v okviru festivala SEVIQC Brežice; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 15. julij, ob 21. uri Savinovi poletni večeri: Večer z Danijem Bedračem in Simono Kropeč; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 16., in nedelja, 17. julij, ob 5. uri Krn-Mahovcek; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 16. julij, ob 6. uri Krofička - zahtevno brezpotje; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 16. julij, med 9. in 12. uro žalska tržnica; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 22. julij, ob 21. uri Savinovi poletni večeri: Sanja Poljšak Pesan z gosti; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 23. julij, ob 5. uri Prisojnik-Razor; start: ob 5.00 izpred društvene pisarne v Migojnicah, 5.10 AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 041 347 133). Petek, 29. julij, ob 21. uri Savinovi poletni večeri: Kitarski večer z duom Petrič- Shrestha; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Od sobote, 30. julija, do sobote, 6. avgusta, 28. mladinski planinski tabor -Medvodje; Medvodje (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). Petek, 5. avgust, ob 20. uri 46. kavarniški večer LITERATURA NI NA DOPUSTU; razstavno-prireditveni prostor Doma svobode Griže (Glasbeno-literarno društvo Aletheia, 031 659 485). Sobota, 6. avgust, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 13. avgust, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migpjnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 13. avgust, med 9. in 12. uro kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 13. avgust, ob 5. uri Planjava; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 13., in nedelja, 14. avgust, ob 4. uri Kriški podi-Škrlatica, start: ob 4.00 izpred društvene pisarne v Migojnicah, 4.10 AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 031 344 333). Sobota, 13. avgust, ob 16. uri začetek obiranja hmelja; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 15. avgust, ob 5. uri Trenta, izvir Soče; start izpred trgovine Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Torek, 16. avgust, začetek slikarske šole Rudija Španzla -Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 19. avgust in sobota, 20. avgust, ob 20. uri 1. in 2. večer Festivala akustične glasbe -FAG Žalec 2011; dvorana Doma svobode Griže (Glasbeno-literarno društvo Aletheia, 031 659 485). Sobota, 20. avgust, med 9. in 12. uro žalska tržnica; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 20. avgust, ob 9. uri pohod po pomnikih NOB v KS Griže; start: ob 9.00 izpred spomenika žrtvam NOB v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196). Četrtek, 25. avgust, ob 19. uri odprtje razstave udeležencev slikarske šole Chiaroscuro; pred Dvorcem Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Od petka, 26., do nedelje, 28. avgusta, Ex-tempore v Grižah; razstavno-prireditveni prostor Doma svobode Griže. Odprtje razstave bo v nedeljo, odprta pa bo do 7. septembra. (KUD Svoboda Griže, 041 620 131). Sobota, 27. avgust, ob 9. uri pohod po hmeljski poti; start in cilj pred Dvorcem Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 28. avgust, ob 9. uri po obronkih KS Ponikva; Ponikva (PD Žalec, Planinska sekcija Ponikva, 041 829 936). OBČINA PREBOLD Sobota, 2. julij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 2. julij zmorem preplavati 100 m; ŠZ Prebold; bazen Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Sobota, 2. julij, ob 19. uri turnir trojk v košarki; ŠD Latkova vas; športni park Latkova vas (Damir Simonovič, 031 703 758). Nedelja, 3. julij, ob 9. uri srečanje letalcev in ljubiteljev letenja: AERO KLUB Prebold; vzletišče Kaplja vas (Edo Potočnik, 041 710 578). Nedelja, 3. julij, od 15. ure do 18. ure otroški nedeljski ŽIV ŽAV; v vsakem vremenu - vse brezplačno; Športni park Šešče. Sobota, 9. julij Obir; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Nedelja, 10. julij, od 15. ure do 18. ure otroški nedeljski ŽIV ŽAV - Gongova potovanja; v vsakem vremenu - vse brezplačno; Športni park Šešče. Sobota, 16. julij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 16. julij Gasilska noč na vasi v Matkah; športno igrišče Matke; PGD Matke (Veber Boštjan, 041 624 282). Nedelja, 17. julij, od 15. ure do 18. ure otroški nedeljski ŽIV ŽAV - mali Aborigini ob 17. uri; v vsakem vremenu - vse brezplačno; Športni park Šešče. Sobota, 23. julij, ob 7. uri društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031531 947). Nedelja, 24. julij, ob 10. uri Magdalenina nedelja na Homu; (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Nedelja, 24. julij, od 15. ure do 18. ure otroški nedeljski ŽIV ŽAV - najdaljša slika ob 17. uri; v vsakem vremenu - vse brezplačno; Športni park Šešče. Sobota, 30. julij gasilska prireditev PGD Šešče, Šešče - PGD Šešče (Karli Ožir, 031 800 572). Sobota, 31. julij, ob 10. uri Anina nedelja; Anin dom (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Nedelja, 31. julij, ob 14. uri tradicionalna lovsko-strelska prireditev na Golavi; Lovska družina Prebold (Miran Borišek, 041 633 027). Nedelja, 31. julij, od 15. ure do 18. ure otroški nedeljski ŽIV ŽAV -presenečenje ob 17. uri; v vsakem vremenu - vse brezplačno; Športni park Šešče. Sobota, 6. avgust, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 6. avgust 13. memorial Draga Gajška; gasilski dom Latkova vas - PGD Latkova vas (Grega Fonda, 031 214 398). Nedelja, 7. avgust, ob 15. uri tekma koscev in grabljic; Sveti Lovrenc - PGD Sv. Lovrenc (Andreja Kumer, 031 640 432). Od ponedeljka do petka, od 8. do 12. avgust športna tekmovanja DU Prebold; Prebold (DU Prebold, 572 31 10). Sobota, 13. avgust srečanje članov DU Prebold; Gaj Prebold (DU Prebold, 572 31 10). Sobota, 13. avgust, ob 7. uri društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031531 947). Nedelja, 14. avgust, ob 10. uri Lovrenška nedelja v Sv. Lovrencu; Sv. Lovrenc (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Ponedeljek, 15. avgust, ob 7.45 peš romanje iz Prebolda v Marijo reko in slovesnost ob prazniku Marijinega vnebovzetja (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Ponedeljek, 15. avgust, ob 7. uri kolesarjenje v Logarsko dolino; ŠD Latkova vas ( Ivan Lipičnik, 031 323 365). Sobota, 20. avgust, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 20. avgust, ob 18. uri TEK SKOZI PET VASI; Športni center Matke; ŠD Matke (Rok Golavšek, 031 477 347). OBČINA POLZELA Petek, 1. julij, ob 8. uri pohod na Okrešelj, Kamniško sedlo; prostori DU Polzela (Drago Jamnikar, 031 663 569). Petek, 1. julij, ob 17.15 22. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2010/2011; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 2. julij, ob 9. uri 7. gorski tek na Goro Oljko; športno igrišče Andraž (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 2. julij, ob 14. uri malteška poroka; Grad Komenda (TD Občine Polzela, 703 32 20). Sobota, 2. julij, ob 14. uri pohod po spominskih obeležjih Andraža; zbirališče športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 2. julij športna in družabna srečanja ob dnevu ŠD Andraž; športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sreda, 6. julij, ob 7. uri pohod po obnovljeni planinski poti polzela I. del; zbirališče pri mostu čez Savinjo na Polzeli (Julijana Klemen, 031 756 103). Petek in sobota, 8. in 9. julij Mala, Velika Mojstrovka (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Od sobote 9. julij do sobote 16. julij tabor mladih planincev Medvodje 2011 (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 9. julij, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; pred Tušem na Polzeli (TD Občine Polzela, 703 32 20). Petek, 15. julij, ob 18. uri 159. lunohod na Goro Oljko zbirališče pri domu DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 23. julij, ob 14. uri sprejem svetovnega popotnika Dejana Glavnika; Grad Komenda na Polzeli (Občina Polzela, 703 32 00). Sobota, 23. julij, ob 19. uri ogled gledališke predstave v studencu pri Domžalah zbirališče pred domom krajanov v Andražu (Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota in nedelja, 30. in 31. julij pohod na Planjavo, Brano in Mrzlo goro; zbirališče parkirišče pred občinsko stavbo (zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 31. julij, ob 10.30 Dobriška nedelja , maša na Gori Oljki; zbirališče pri soseski Dobrič (F. Blagotinšek, 041 930 195, D. Gaberšek, 041 633 547). Četrtek in petek, 4. in 5. avgust pohod na Triglav; zbirališče v prostorih DU Andraž (Drago Jamnikar, 031 663 569). Nedelja, 7. avgust, ob 16. uri srečanje članov DU Andraž ŠD Andraž (Jože Krk, 041 669 518). Sobota, 13. avgust, od 8. do 13. ure kmečka tržnica; pred Tušem na Polzeli (TD Občine Polzela, 703 32 20) Sobota, 13. avgust, ob 17. uri 160. lunohod vseslovensko srečanja lunohodcev, z ogledom Gradu Komenda in pohodom po okolici Polzele; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota in nedelja, 13. in 14. avgust pohod na Rjavino in Vrbanove špice; zbirališče v prostorih DU Andraž (Vili Pižorn, 041 783 134). Sobota in nedelja, 20. in 21. avgust pohod na Triglav iz Pokljuke; zbirališče na parkirišču pri občinski stavbi (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota in nedelja, 27. in 28. avgust 28. prireditev Družina poje 2011; športno igrišče Andraž (Slavko Pižorn, 051 323 690). Sobota in nedelja, 27. in 28. avgust pohod na Planjavo, Brano in Mrzlo goro; zbirališče na parkirišču pri občinski stavbi (Zoran Štok, 041 754 778). Petek, 1. julij, 9. krog OLMN Braslovče v Šmatevžu; ŠD Gomilsko (Matej Jerman, 031 762 895). Sobota, 9. julij, 10. krog OLMN Braslovče v Šmatevžu; ŠD Gomilsko (Matej Jerman, 031 762 895). Nedelja, 17. julij, pohod na Mišelj vrh Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916). Sobota, 23., in nedelja, 24. julij, Drežniške ravne s spominskim pohodom in sv. mašo dr. Ivana Rojnika; Planinsko društva Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Sobota, 30. julij, pohod na Mangart; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Petra Kumer, 031 834 878). Od petka, 12., do nedelje, 14. avgusta, prireditve v okviru 48. Dneva hmeljarjev; na prireditvenem prostoru v Braslovčah; TD Braslovče (Branko Ribizel, 031 896 938). Sobota, 2., in nedelja, 3. julij, Zajčevi dnevi na Zajčevi koči; košnja trave pri Šnep v soboto ob 16. uri, zajčje jedi od 13. ure dalje (PD Tabor, Društvo žena in deklet Tabor, Lovska družina Tabor, 572 72 14). Nedelja, 31. julij, ob 8. uri kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Nedelja, 7. avgust, ob 9. uri meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje; lovska koča (Lovska družina Tabor, 031 524 111). Nedelja, 28. avgust, ob 8. uri kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC POLETJE V KNJIŽNICI Kljub poletni vročini bo v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec pestro in zanimivo - zlasti za najmlajše. Rednim pravljičnim uram bomo dodali ustvarjalnice in poletno knjižno uganko s knjižnimi nagradami za srečne izžrebance. Obiščite nas osebno ali prek spletne strani www.zal.sik.si. Za vas smo pripravili tudi posebno ponudbo počitniškega branja za mladino in odrasle. Želimo vesele počitnice, polne zanimivih dogodivščin. Kolektiv Medobčinske splošne knjižnice Žalec_ OBČINA BRASLOVČE OBČINA TABOR Sodelovalo 22 slikarjev Izšla dvanajsta revija Vpogled Novi odgovorni urednik Zoran Pevec med predstavitvijo Na dan odprtja razstave V mali dvorani Kulturnega doma Polzela je bila do 18. junija odprta razstava slikarskih del 5. Ex-tempore Pol- zela 2011, na katerem je s 54 deli sodelovalo 22 avtorjev iz raznih slovenskih krajev. Ob odprtju je zbrane nago- voril predsednik Kulturno-- umetniškega društva Polzela Marko Slokar, o razstavljenih slikarskih likovnih delih pa je spregovorila slikarka Urška Juhart in poudarila, da tokratna razstava ni tematsko pogojena, zato je zelo pestra in motivno bogata, različnih tehnik in stilov, prevladujejo pa dela v oljni in akrilni tehniki. Vsi sodelujoči so prejeli priznanja, predsednica polzelske likovne sekcije Irena Pevnik pa je povedala nekaj besed o organizacijskem delu. Dogodek sta popestrila tamburaški orkester in Kvintet Lastovka KUD Polzela. T. Tavčar V Savinovi hiši so predstavili dvanajsto številko književne revije Vpogled, ki od leta 2005 redno izhaja v tem prostoru, za izdajo pa skrbi Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. V imenu izdajatelja je zbrane pozdravila glavna urednica Lidija Koceli, vsebino 12. revije Vpogled pa so predstavili odgovorni urednik Zoran Pevec ter urednika Marija Končina in Dani Bedrač. Glorija Veber je predstavila projekt Inštituta za raziskovanje inovativnih umetnosti, s katerim si prizadevajo, da umetnost ne bi samevala med zaprtimi platnicami knjig, temveč bi postala živo sporočilo. Tanja Ahlin je predstavila portal Spletno pero, ki ima pred ostalimi portali, namenjenimi književnosti, posebno prednost, saj povezuje književnike in ljubitelje književnosti, književne ustvarjalce in bralce. Jure Drljepan pa je predstavil prevode hrvaških in bosanskih avtorjev. Z izbrano glasbo je predstavitev popestril godalni kvintet, ki ga sestavljajo: Sonja Alatič in Urban Jerman (violina), Katja Žekar (viola), Maja Keblič (violončelo), Matja Centrih (kontrabas) in Toni Alatič (tolkala). T. Tavčar Pesem iz moških grl Izvrstna sezona A Cappelle Pojemo življenju Med nastopom OPZ Cekinčki Popoldne binkoštne nedelje je bilo v polzelski župniji v znamenju prepevanja cerkvenih otroških pevskih zborov in glasbenih skupin. Na srečanju s pomenljivim naslovom »Pojemo življenju« so sodelovali otroški pevski zbori, ki prepevajo pri bogoslužju. Tako so se v župnijski cerkvi na Polzeli številnim poslušalcem predstavili Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki Polzela (zborovodkinja Mateja Stražar), Cerkveni otroški pevski zbor Zvončki Šempeter (zborovodkinja Mateja Zvonar Kandare), Vokalno-instrumen-talna skupina Marpole Polzela (umetniški vodja Katja Novak) in Cerkveni otroški pevski zbor Mana Griže (zborovodja David Sopotnik). Ob koncu so vsi zbori zapeli tudi skupaj. Župnik in dekan Jože Kovačec pa se je zahvalil vsem mladim, ki svoj talent na- menjajo glasbi in prepevanju, da so s svojim petjem polepšali nedeljsko popoldne. T. T. Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in Andraški oktet sta pripravila tradicionalni letni koncert. Pevci okteta so se predstavili z novimi pesmimi, pa tudi z nekaj pesmimi iz železnega programa. Medse so povabili moško glasbeno skupino UN S TRBOUL in Mešani pevski zbor Vransko. Obiskovalci, ki so napolnili dvorano Kulturnega doma Andraž, so uro in pol uživali v poslušanju domačih in tujih pesmi. Andraški oktet, ki prepeva že sedem let, vodi Julij Pačnik. Nastopa na Dvorana KZ Petrovče je konec prejšnjega meseca gostila pevce dveh moških pevskih zborov. Poleg domačega zbora, ki deluje v okviru KD Petrovče, so občinstvu zapeli tudi pevci MPZ Gotovlje. Moški pevski zbor Petrovče je pod vodstvom Metke Berk pripravil splet priredb slovenskih narodnih pesmi. Solista sta bila Bojan Pevec in Mirko Koprivnik. V nadaljevanju prireditve, ki jo je vodila Elvira Selič, so nastopih člani MPZ Gotovlje z zborovodkinjo Zdenko Markovič, njihov solist pa je bil Danilo Florjančič. Dvorana KZ Petrovče na žalost ni bila tako polna, kot bi si organizatorji želeli, a maloštevilni obiskovalci so vendarle preživeli lep glasbeni večer. D. N. skoraj vseh prireditvah v kraju, redno se udeležujejo območne revije odraslih pevskih zborov in srečanj Andraški oktet Prepeval Andraški oktet Zbor je s svojim letnim koncertom odprl Petrovčijado, njej v pozdrav pa je spregovoril tudi predsednik KS Petrovče Marjan Volpe Mešani pevski zbor »A Cappella« Petrovče deluje sedemnajsto sezono in v domači občini neprekinjeno vztraja v najvišji kakovostni kategoriji. V zadnjih šestih sezonah ga vodi zborovodja in skladatelj Blaž Rojko. Letni koncert zbora v hmeljarskem domu v Petrovčah je bila prva prireditev ob Petrovčijadi, zbrane pa je uvodoma pozdravil predsednik KS Petrovče Marjan Volpe. Letošnja sezona A Capelle je bila nadvse uspešna. Prijavili so se na dva tuja festivala. Prvo samoborsko Protuletje 2011 je nov hrvaški festival pevskih zborov, na katerem so zasedli odlično drugo mesto. Dirigent Blaž Rojko pa je prejel tudi tretjo nagrado kot skladatelj 'za novo skladbo »Protuletna« (v prevodu: Pomladna) v množici 18 skladb, prispelih na razpis. Na mednarodnem tekmovanje pevskih zborov Slovakia Cantat Bratislava na Slovaškem sredi aprila pa so v obeh kategorijah, kjer so nastopih, v sakralni glasbi in kategoriji tekmovanja mešanih pevskih zborov dosegli srebrno priznanje. Po velikih uspehih v tujini so se pripravili na prepevanje partizanskih pesmi na žalski proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju ter sezono zaokrožili z majskim letnim koncertom. Letni koncert je bil predstavitev nekaterih tekmovalnih pesmi, pa tudi bolj sproščenega opusa, poslušalci pa so se lahko prepričali v večkrat nagrajeno kakovost njihovega ubranega petja. T. T. Bomo eno zapeli Moški pevski zbor Petrovče pred začetkom nastopa pevskih zborov Občine Polzela na Gori Oljki. Radi zapojejo povsod, kamor jih povabijo. T. Tavčar Pod tem naslovom je bilo tretjo majsko nedeljo v cerkvi Sv. križa na Gori Oljki trinajsto srečanje šolskih, posvetnih in cerkvenih pevskih zborov in vokalnih skupin, ki delujejo v Občini Polzela, organiziralo pa ga je Kulturno umetniško društvo Polzela. Na trinajstem srečanju pevskih zborov in vokalnih skupin občine Polzela so nastopih: Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki (zborovodkinja Mateja Stražar), Mladinska vokalno-instrumentalna skupina Marpole Polzela (vodja Katja Novak), Mešani pevski zbor KUD Polzela (zborovodja Marko Slokar), Mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela (zborovodkinja Mija Novak), Andraški oktet (umetniški vodja Julij Pačnik), Vokalno instrumentalna skupina Margareta (vodja Sabina Florjanc-- Dolinšek), Moški pevski zbor Polzela (zborovodkinja Mija Novak) in Mešani pevski zbor Oljka Polzela (zborovodja Marko Slokar). Po končanem nastopu pevskih zborov in vokalnih skupin se je predstavil z dvema skladbama še pihalni orkester Kulturno-glasbenega društva Cecilija Polzela, ki ga vodi Barbara Mratinkovič. Program je vodila in povezovala Andreja Lesjak. Vsi nastopajoči so nadaljevali družabno srečanje v planinskem domu. T. T. Večer rime in globine Dolgi pohod Ervina Fritza Artur Štern med nastopom V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je 13. junija potekal Večer rime in globine. Geslo četrtega druženja pesniških ustvarjalcev je bilo: »Nobena stvar ni prijetna brez tovariša.« (Seneka) Predstavili so se avtorji poezije Artur Štern, Slavica Te-sovnik, Dani Bedrač, Alenka Kveder, Anej Ravnak, Seiko Araki Gerì (v slovenščini interpretirala Jolanda Železnik), Maja Horvat, Andrej Stenič- nik, Nuša Ilovar, Rastislav Knez, Magda Šalamon, Branko Zupanc, Zoran Pevec, Bernarda Jelen, Brina Krašovec, Milan Đakovič, Tanja Pete-linek, Rok Komel in Andreja Hutinski. K žlahtnemu druženju glasbe in poezije so povabili Polono Janežič, instrumentalistko, skladateljico, aranžerko glasbe, članico skupine Katalena. Magister Rastislav Knez, zdravnik, filozof in socialni delavec, pa je med branjem poezije z gvašem upodobil videnje ustvarjalnega večera. Večer, poln pesniških navdihov, je bil priložnost za snovanje novih verzov, ki bodo morda prebrani na prihodnjem srečanju. T. T. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili pesniško zbirko Ervina Fritza Dolgi pohod, ki je izšla v letu, ko je pesnik dopolnil 70 let. To je čisto sveža, zelo angažirana, naši dobi namenjena pesniška zbirka. V šestih razdelkih je zbranih kar 65 pesmi, od tega 22 epigramov. Andraž Gombač je zapisal, da bi bilo treba pesmi Ervina Fritza glasno deklamirati po avtobusih, vlakih, na ulicah. Najbolj bojevito rdeči verzi bi morali biti z mastnimi črkami natisnjeni na velikih obcestnih panojih. Pesnikova sogovornica je bila Marija Končina, ki je odlična poznavalka njegovega opusa. Za glasbeni uvod v literarni večer so po pozdravu direktorice knjižnice Jolande Železnik poskrbeli glasbeniki iz Glasbene šole Risto Savin. Milozvočnost violin, na ka- tere so igrali Andraž Slakan, Kamila Marta Novak in Zarja Medved, je odprla pot večeru poezije, na katerem se je zbralo veliko Ervinovih prijateljev in znancev. T. Tavčar Pripravljeni za komuniciranje V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je do 30. junija odprta razstava zaključne produkcije likovnih del dijakinj Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri. Dela dvanajstih dijakinj, ki razstavljajo 24 del v oljni tehniki, so nasta- jala pod mentorstvom Radmirja Pušelje, akademskega slikarja. Več o štiriletnem šolanju nam je zaupala dijakinja Sabina Zaleznik iz Žalca in med drugim poudarila: »Izoblikovali smo si dovolj močne in trdne strokovne temelje ter splošno razgledanost, kar nam bo zagotovo pomagalo pri nadaljevanju izobraževanja in tudi kasneje v življenju. Naše študijske poti bodo različne, prav vse tudi ne neposredno povezane z umetnostjo, toda tudi tisti, ki smo se odločili za neumetniške študijske smeri, odnašamo iz srednje šole spoznanje, da sta sposobnost in pripravljenost človeka za komuniciranje z umetnostjo pomembni.« V imenu Gimnazije Celje - Center je zbranim spregovoril in se zahvalil ravnatelj Igor Majerle, dijaki pa so pripravili tudi krajši kulturni program. Zbrane je v imenu ZKŠT Žalec, ki je vsa štiri leta omogočil, da so dijaki umetniške gimnazije razstavljali tudi v Žalcu, nagovorila Lidija Koceli. T. Tavčar Utrinek z razstave Zanimiva razstava dveh avtoric V nekdanji »Roblekovi dvorani« v Žalcu, ki je bila nekoč osrednje prizorišče razgibanega žalskega kulturnega življenja, danes pa je v lasti Milene in Janeza Šelekarja, je bila do 25. junija odprta razstava Urške Stropnik Šonc in Tanje Vovk Petrovski. Avtorici veže najzgodnejše otroško prijateljstvo, ki se je z leti še poglobilo. Prva je ena najbolj priznanih slovenskih ilustratork mlajšega rodu in je to že njena 25. razstava, druga je na začetku slikarske poti in je tokrat razstavljala prvič. O razstavljenih delih Tanje Vovk Petrovski je mag. Uroš Potočnik, akademski slikar, zapisal: »Motivi, ki jih izbira, so v zgodovini umetnosti prisotni več stoletij, a je njen pristop vseeno svež in izviren. Naslikala je več motivov, med katerimi izstopajo tihožitja, nekaj pa je tudi krajinskih, travniških upodobitev, ki so ponotranjene, celo meditativne. Loteva se tudi abstraktnih tem, za katere išče motive v sebi. Vsaka upodobitev ima svojo pripoved in svoj simbolni pomen. Njen barvni spekter je živahen in optimističen, barvna lestvica usklajena in za gledalca prijetna. Razstava dokazuje njen umetniški potencial.« Breda Varl, profesorica na mariborski Pedagoški fakulteti in režiserka v Lutkovnem gledališču Maribor, pa se je izrazila o ilustracijah Urške Stropnik: »Prva knjiga ilustracij O treh netopirjih ji je služila kot osnova za diplomsko delo na PE Od tega prvega dela do zdaj ostaja zvesta svojemu slogu: njena ilustracija je lahkotna, jasna, izjemno barvita, likovno čista. Zelo natančna je v detajlu, ki ga rešuje s kančkom humorja. Iz njenih del vejeta neizmerna toplina in pozitivizem. Prav zaradi teh odlik so jo kmalu po njenem debiju k sodelovanju povabili izdajatelji učbenikov za osnovne šole, otroških revij, slikanic in drugih edicij. Poznavalci likovne umetnosti in bralci otroške literature jo prepoznajo po odlični stilizirani risbi in po intenzivnih barvah, s katerimi zapolni svoje črtne like.« Kulturni program je pripravil kitarski orkester Glasbe- Tanja Volk Petrovski in Urška Stropnik Šonc Zaokrožena še ena pevska sezona 7 ,r——BHÄäPm:— , < , ^ J-\% 1 —Ì " Med izvedbo štajeriša Pevsko društvo Tabor, ki združuje moški, ženski in mešani pevski zbor, je prejšnji mesec z zaključnim koncertom v dvorani Doma krajanov Tabor zaokrožil uspešno pevsko sezono 2010/2011. Zaključni koncert so letos posvetili letu gozdov in tudi dvorana je bila v znamenju gozda. ne šole Risto Savin Žalec pod umetniškim vodstvom Maruše Mirnik s solistko Nežo Pogačar na klavirju. T. Tavčar Občinstvo je sedelo sredi gozda, namesto ptic, njihovo petje je nekaj najlepšega v naravi, pa so prepevali članice in člani Mešanega pevskega zbora Tabor in njihovi gostje - Moški pevski zbor Markovci (Ptuj) pod vodstvom Srečka Zavca. V njem prepevajo že tri generacije, saj je najmlajši star 20, najstarejši pa 71 let. Nastopali so že povsod po Sloveniji in tudi v tujini. Prvič pa so se predstavili poslušalcem v Taboru. V prvem delu večera je Mešani pevski zbor Tabor pod vodstvom Špele Kasesnik in ob klavirski spremljavi njenega očeta Milana Kasesnika, ki je MePZ Tabor vodil dve desetletji, zapel pesmi o naravi, pomladi, ljubezni, želji po svobodi, slavi, domovini in tudi uspavanki, ki nas popelje skozi noč v novo svetlo jutro. V nadaljevanju se je po dvorani razlegla pesem gostov, ki so za konec zapeli tudi venček Avsenikovih. Ženski pevski zbor Pevskega društva Tabor se je pod vodstvom Špeline mame Sonje Kasesnik predstavil z dramaturgijo in pesmijo o ljubezni. To je tako imenovani štajeriš, ples in del obveznega programa zabav mladine na območju Koroške in zahodnega dela Štajerske do 70 let prejšnjega stoletja. Sledilo je prijetno druženje vseh pevcev in gostov. D. N. Koncert v Žalcu in Grižah Prejšnji in ta mesec se je zvrstilo kar nekaj koncertov. Svoj delež so k temu dodali tudi pevke in'pevci, ki pojejo pod vodstvom zborovodkinje Brede Veber. Občinstvu so se predstavili v ekomuzeju in v Domu svobode Griže. V glasbenem večeru v ekomuzeju je poleg mešanega planinskega pevskega zbora nastopila tudi Vokalna skupina Kresnice iz Gorice pri Slivnici, ki jo vodi Metka Bevc. V Grižah pa se je mešanemu planinskemu pevskemu zboru pridružil otroški pevski zbor, ki ga prav tako vodi Breda Veber. Nekakšen »krivec« za ta koncert je bil prav otroški zbor, ki se je ob 10-letnici Unescovega naravoslovnega tabora v Grižah naučil 11 pesmi v tujih jezikih, ki so jih prvič zapeli na uvodni prireditvi Unes- covega tabora. V želji, da bi slišali njihovo petje v tujih jezikih tudi starši, so organizirali koncert, na katerem so se predstavili skupaj z mešanim planinskim pevskim zborom. D. N. Cici olimpijada zopet navdušila Žalske ekipe odlične Ekipa kadetinj Karate kluba Žalec (od leve proti desni): Nika Pšajd, Urška Krajnc in Petra Planinc ZKŠT Žalec, OE Šport, je v sodelovanju z vrtci in šolami Občine Žalec ter Atletskim klubom Žalec organiziral že 16. Cici olimpijado. Zaradi velikega zanimanja so jo tokrat ponovno izvedli v dveh delih, tekmovanja pa so se udeležili prav vsi vrtci in vse šole žalske občine. »Vrtičkarji« so se atletsko zabavali v četrtek, 26. maja, in kar rekordnih 370 otrok je na prijazen način spoznavalo tako atletski stadion kot predvsem prvine metov, skokov in tekov. Vzgojiteljice so jih vodile od discipline do discipline, atletski sodniki sodili in demonstrirali, malčki pa so dosegali »rekord za rekordom«. Že naslednji teden v sredo, 1. junija, so svojo moč razkazovali prvošolčki in njihova vnema ni bila nič manjša od mlajših kolegov. Skupno je »atleticiralo« skoraj 200 prvošolčkov. Atletske discipline so bile domala iste, učiteljice pa tudi tokrat zveste »trenerke« svojih varovancev. Na začetku in koncu so odpeli himno, ki jo je že pred leti prav za to priložnost napisal znan slovenski animator Sten Vilar. Prireditev je povezoval športni komentator in pedagog Peter Kavčič ob podpori DJ Tea. Za veselo vzdušje je poskrbel Ponirek - maskota Ekoparka Vrbje, ki je zabaval otroke. Vsi otroci so na koncu prejeli zaslužene diplome in žige v zgibanke športne akcije Razpnimo jadra ter okrepčilo. T. Tavčar V organizaciji Karate kluba Polzela je v Športni dvorani Polzela potekalo ekipno državno prvenstvo v borbah in katah. Tekmovanja se je udeležilo 136 ekip iz 35 klubov. Nastopile so tudi ekipe iz Karate kluba Nestor in Karate kluba Žalec. Najuspešnejši je bil Karate klub Žalec, ki je osvojil kar tri naslove državnih prvakinj. Lina Pušnik, Ines Švare in Maja Hercog so zmagale v konkurenci članic in mlajših članic. V kategoriji mlajših deklic so Žalčanke osvojile tri druga mesta. Najbolj pa je presenetila ekipa kadetinj, ki je premagala ekipi Kranj in Tiger Velenje, v finalu pa ekipo Shotokan Grosuplje. V ekipi kadetinj so nastopile Urška Krajnc, Petra Planinc in Nika Pšajd. V skupni razvrstitvi je Karate klub Žalec med 35 klu- bi osvoji odlično 3. mesto. Uspešne so bile tudi ekipe Karate kluba Nestor, ki so osvojile tri druga mesta, in sicer v športnih borbah med starejšimi dečki, mlajšimi člani in člani, in dve tretji mesti (med starejšimi deklicami in mladinkami), ter Karate kluba Polzela, ki je osvojil dve drugi mesti, in sicer med mladinci in članicami, ter tretje mesto med mlajšimi člani. T. T. Za evropski pokal V Celju je potekalo sedmo tekmovanje za evropski pokal Celje open 2011 v judu. Tekmovanja se je udeležbo 500 judoistk in judoistov iz 25 držav. Za zlato sta poskrbeli Urška Žolnir in Lucija Polavder, Petra Nareks je osvojila srebro, Rok Drašič pa bron. T. T. Uspeh planincev na tekmovanju Na območju Ajdovščine je konec maja v organizaciji Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije in Primorske orientacijske lige potekalo državno tekmovanje v planinski orientaciji. V devetih starostnih skupinah se je pomerilo 208 udeležencev iz 29 planinskih društev. Na tekmovanju, ki je potekalo dva dni, so največ uspeha dosegle ekipe planinskih društev, ki so nastopile v Savinjski orientacijske lige. V kategoriji A (učenci 5. in 6. razred) je ekipa PD Vransko osvojila 3., PD Žalec pa 4. mesto; v kategoriji B (učenci 7., 8. in 9. razred) je ekipa PD Polzela osvojila L, PD Dobro- Na regijskem v balinanju 17 ekip Društvo upokojencev Žalec je v Športnem parku Žalec na dveh igriščih za balinanje pripravilo regijsko ekipno tekmovanje društev upokojencev v balinanju. Med dvanajstimi nastopajočimi moškimi ekipami je zmagala ekipa DU Celje Lava, druga je bila ekipa DU Prebold in tretja DU Šentjur. Med petimi ženskimi ekipami je zmago slavila ekipa DU Gotovlje pred DU Dobrno in DU Šentjur. Prva moška in ženska ekipa bosta nastopili na republiškem tekmovanju, kjer se bodo ekipe pomerile za naslov državnega prvaka. Pred začetkom tekmovanja je zbrane nagovoril žalski župan Janko Kos. T. T. S tekmovanja vije Braslovče pa 2. mesto; v kategoriji E (člani nad 39 let) je ekipa PD Polzela osvojila L, PD Zabukovica pa 3. mesto; v kategoriji F (družine) je družina Sadnik iz PD Polzela osvojila 2. mesto; v kategoriji G (lahka odprta) je 1. mesto osvojila ekipa Hmeljčki PD Žalec, 3. mesto Nezmotljivi PD Zabukovica, 5. Smrkci PD Polzela, 7. Tiara PD Žalec itd. T. Tavčar Na državnem orientacijskem tekmovanju so bile najuspešnejše ekipe PD Polzela Urška zlata v Moskvi Judoistka celjskega Sankakuja, doma s Pernovega v KS Galicija, je na tekmi za veliko nagrado v Moskvi, ki šteje za uvrstitev na olimpijskega igre prihodnje leto v Londonu, v kategoriji do 63 kg osvojila prvo mesto. V finalu je z iponom premagala Mongolko Cevedevsuren, že prej pa izločila Francozinjo Pinot, Venezuelko Parreto, nato pa še Izraelko Schlesinger. V finalu je sicer Mongolka Gerbi prišla v vodstvo, nato pa se ni zmogla upreti Urškinim napadom. Ti so se končali z odličnim ukleščenjem in vratolomnim metom, zaradi česar je bila borba predčasno končana. Urška je osvojilo kar lepo število točk v kvalifikacijah za nastop na OI. Roki Drakšič in Lucija Polavder sta pristala na petem mestu. T. T. Žalčanka Kiti Smiljan, ki sicer trenira v KK Shotokan Velenje, je na Polzeli osvojila kar dva naslova državne prvakinje, in sicer v katah in v borbah v kategoriji mlajših deklic. Bila pa je tudi del zmagovalne ekipe svojega kluba v ekipnih katah na turnirju v Salzburgu. Kiti je bila posamično uspešna predvsem v borbah, kjer je osvojila drugo mesto. Ustanovili Nogometno društvo Polzela Polzela je ena redkih občin v Savinjski dolini, ki niina organiziranih vodenih nogometnih treningov za najmlajše generacije. Starši so tako primorani svoje otroke voziti v klube v druge kraje. Zato so se povezali in ustanovili Nogometno društvo Polzela (NDP). Na ustanovnem zboru so sprejeli sklep o ustanovitvi društva, statut in izvolili organe društva. Za prvega predsednika je bil izvoljen Aljoša Črepinšek, za sekretarja pa Tomaž Dobri-šek. Kot so zapisali, želijo na Polzeli organizirati množično in strokovno vadbo za kakovostno igranje nogometa. Postati želijo prepoznaven nogometni športni kolektiv, ki bo vzgajal nove generacije nogometašev, trenerjev, sodnikov in ostalih funkcionarjev. Želijo si, da bi s svojimi uspehi in vpetostjo tako v ožjo kot širšo lokalno skupnost spodbudili tudi razvoj drugih športnih dejavnosti, ki bodo različnim generacijam športnikov in rekreativcev omogočale druženje in aktivno preživljanje prostega časa. Najprej želijo zagotoviti nujno potrebno športno infrastrukturo za igranje vrhunskega nogometa. Veliko zanimanje je pokazala tudi Občina Polzela, ki je ponudila lokacijo za izgradnjo malega stadiona, na katerem bi lahko začeli z vadbo. Prav tako so naleteli na zelo dober odziv s strani Medobčinske nogometna zveze Celje, ki je pripravljena sodelovati pri začetku delovanja društva. Do jeseni želijo urediti igralno površino na lokaciji, ki jo je priskrbela Občina Polzela, kar pa je seveda povezano s precejšnjimi stroški. Veliko dela so pripravljeni postoriti tudi prostovoljno. Hkrati pa pozivajo vse starše, nogometne strokovnjake ali druge ljubitelje nogometa, da se jim pridružijo in pomagajo zgraditi kakovostno nogometno društvo. Zelo pa so seveda zaželjeni tudi sponzorji. Želijo sestaviti trenersko ekipo, ki bo septembra začela z vadbo z najmlajšimi generacijami, to so otroci, stari od 7 do 12 let. Čez zimo bo vadba potekala v mali telovadnici v osnovni šoli, naslednje leto spomladi pa bi že lahko začeli s treningi na novem stadionu. T. Tavčar Z ustanovnega zbora ŠPORT junij 2011 Jadra so se spustila Sabina Predovnik evropska prvakinja Mali hokej sredi poletja Z zaključno prireditvijo Z razpetimi jadri do cilja, ki je potekala na dan Žalske noči in dneva, udeležilo pa se je je okrog 1000 ljudi, je športna ladja prijadrala do cilja in spustila svoja jadra, najzvestejšim udeležencem pa prinesla tudi lepe nagrade. Glavni nagradi, dve gorski kolesi, je žreb prinesel Andreji Borštner iz Griž in Mirku Budešu iz Žalca. Tako kot uvodna prireditev je bila tudi ta zelo množična in zelo pestra. Igral se je boj med dvema ognjema, potekal je turnir trojk v košarki, predstavili so se karateisti Karate kluba Žalec, plesalci breack deanca ... Otroci so uživali na napihljivem poligonu, jahali so konje, igrali mini hokej na posebnem igrišču, uživali so v plesu in številnih drugih dejavnostih, ki so jih za ta dan pripravili organizatorji oziroma kar preko 30 posameznih društev soizva-jalcev akcije Razpnimo jadra. Brez njih in drugih partnerjev tako množične in kakovostne prireditve zagotovo ne bi moglo biti. Glavni organizator prireditve je ZKŠT Žalec. Uroš Vidmajer je lahko bil ob koncu akcije res vesel, saj je uspela še ena izvrstna prireditev. V zvezi s tem pa je povedal: »Mogoče se čudno sliši, ampak najprej se zahvaljujem vesolju, da je poskrbelo za lepo vreme. Kakorkoli kdo reče ali je to bog ali vesolje, te prireditve brez lepega vremena ne bi bilo. Kot drugo sem zelo vesel, da so to prireditev ljudje sprejeli za svojo in se je udeležijo cele družine, ki se aktivno vključijo v dejavnosti, ki so jim ponujene. Ne razglašamo prvega, drugega ali tretjega, ampak imajo vsi možnost enakopravno preživljati za to namenjene urice športa, rekreacije in veselega druženja. Vsem hvala, da sodelujejo in dajejo prireditvi tisto, za kar je tudi organizirana.« Zadovoljni so tudi obiskovalci, ki uživajo in se trudijo izkoristiti vse, kar jim je ponujeno. Pri tem ne gre prezreti izvrstnih komentatorjev in napovedovalcev Petra, Francija in Tea. Med obema osrednjima prireditvama, uvodno in zaključno, se je zvrstilo še veliko drugih posameznih športnih dogodkov, prav gotovo pa sta tako uvodna kot zaključna prireditev tisti glavni in najbolj množični. Akcija je sedaj končana, organizatorji pa se že spogledujejo s prihodnjim letom, ko bo športna ladja ponovno razprla jadra. D. Naraglav S prireditve Nam se rola Dobitnika glavne nagrade skuipaj z voditelji akcije in županom Kosom, kije nagrade tudi podelil Šahovski turnir mladih Šahovski klub Žalec je v okviru prireditve Razpnimo jadra organiziral šahovski turnir mladih, na katerem je nastopilo 19 igralk in.igralcev, starih do 15 let, iz okolice Žalca, Braslovč, Šmarja in Šentjurja. Mladi tekmovalci so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu, z igralnim časom 2x15 minut. Premočno je zmagal 10-letni David Brinovec s 6,5 točke, drugi je bil Miha Bombek 5,5 (oba SK Žalec), tretji David Opalič (ŠK Šmarje) 4,5 točke. Nad odlično organiziranim turnirjem so bili navdušeni nastopajoči in njihovi mentorji, vodil pa ga je državni šahovski sodnik Gregor Bombek. T. Tavčar Odlični osnovnošolski atleti Žalski odlični mladi atleti V preteklem mesecu se je zvrstila vrsta atletskih tekmovanj, na katerih so učenci I. OŠ Žalec dosegli kopico medalj in pokalov. Urban Kert (višina), Maruša Kujan (600 m) in Alja Fotivec (vorteks) so na medobčinskem prvenstvu v Žalcu osvojili prvo mesto. Drugo mesto so osvojili Aleksander Živkovič (60 m) in starejši učenci v štafetnem teku 4 X 100 m. Na tretjem mestu pa so pristali Žan Novak (60 m), David Štopfer (300 m), Tim Rozman (višina), Aleš Dobrajc (vorteks), Anja Guberac (300 m) in starejše učenke v štafeti 4 x 100 m. Na področnem prvenstvu v Celju sta prvo mesto osvojila Maruša Kujan (600 m) in Novak Žan (60 m). Uspeh je s tretjim mestom dopolnila Saša Siter v metu vorteksa, Maruša Kujan pa je prejela tudi pokal za najboljši dosežek na tekmovanju. Maruša je odlično tekmovala tudi na državnem prvenstvu v Mariboru, kjer si je pritekla bronasto medaljo. Udeležili so se tudi področnega' prvenstva v atletskem troboju za učenke in učence, rojene leta 2000 in mlajše, ki je potekalo v Celju. Tekmovanje je posamično in ekipno, vsak učenec pa tekmuje v teku na 60 m, metu vorteksa in skoku v daljino. Med dečki je Odlična Sabina Predovnik ponovno na najvišji stopnički Sabina Predovnik, članica fu jitsu kluba Aljesan Šempeter, sicer pa občanka Občine Vransko, je znova pokazala, kaj zna in zmore. Vrhunec uspešnega dela in napornih treningov prvega polletja 2011 je tako ponovna osvojitev naslova evropske prvakinje pri članicah +70 kg, kar jo uvršča med najuspešnejše tekmovalke v tej športni disciplini v Sloveniji in v svetu. Po uspehih v preteklem letu in daljšem počitku je Sabina nadaljevala s treningi in nabirala moči ter v prvi del sezone vstopila odlično pripravljena, kar dokazujejo rezultati pomladanskega dela tekmovanj. Najprej se je na začetku marca udeležila mednarodnega turnirja Robi Rajh v Mariboru, sledil je mednarodni turnir v Bologni, od koder se je Sabina ponovno domov vrnila kot zmagovalka. Teden dni za tem je sledila moštvena tekma reprezentanc Španije, Italije in Slovenije, na kateri je Sabina zmagala vsako borbo v manj kot minuti. Zmagala je tudi na državnem prvenstvu, ki ga je v Šempetru organiziral njen klub Aljesan Šempeter. Največji letošnji dosežek pa je zmaga na evropskem prvenstvu, ki je potekalo 4. in 5. junija v Mariboru. Udeležilo se ga je 200 tekmovalcev iz 21 držav. Kot članica 14-članske slovenske reprezentance je Sloveniji edina priborila zlato medaljo med ženskami, pri moških pa je to uspelo Celjanu Benu Lahu. Svetovna podprvakinja Sabina Predovnik je s to zmago obranila naslov evropske prvakinje izpred dveh let. Z odličnimi uvrstitvami v preteklem letu, s samimi zmagami, kjerkoli je letos tekmovala, in z osvojenim ter ubranjenim naslovom evropske prvakinje je postala najuspešnejša Slovenka v tej športni disciplini borilnih veščin in se uvršča tudi v sam svetovni vrh. D. N. Atleti z državnimi naslovi Atleti AK Žalec so junija ponovno razveseljevali s pomembnimi uspehi na državnem nivoju. Najbolj sta blestela Aneja Simončič in Aljaž Juhart, ki sta postala dvakratna pokalna prvaka, nato pa tudi državna prvaka. Aljaž Juhart je postavil tudi državni rekord. Na Atletskem pokalu Slovenije na Ptuju v začetku junija so žalski atleti osvojili kar štiri naslove pokalnih prvakov, dve drugi mesti in eno četrto mesto. Aneja Simončič in Aljaž Juhart sta osvojila naslova pokalnih prvakov v obeh disciplinah, v katerih sta nastopila. Aneja je zmagala v močni konkurenci v teku na 60 m, pa tudi na 200 m. Aljaž je bil nepremagljiv v teku na 60 m ovire, zmagal pa je tudi v metu vorteksa. Maruša Kujan je v skoku v viši- prvo mesto osvojila ekipa učencev žalske šole v postavi Alen Dedič (sicer tudi posamično 3. mesto), Žan Luka Kocjančič, Timotej Slapnik in Nik Kramer. Prvo mesto so osvojile tudi deklice v sestavi Sara Agrež (posamično 1. mesto), Saša Golavšek (posamično 2. mesto), Ema Dajčar Kitek in Sara Dimeč. L. K. Medobčinskega atletskega tekmovanja v Žalcu so se udeležili tudi atleti iz OŠ Polzela, najuspešnejši pa so bili Matevž Kunst (met vorteksa), Miha Plevčak (60 m) in Ina Rojnik (300 m), ki so se uvrstili na državno atletsko tekmovanje v Mariboru. Najbolj je zablestel sedmošolec Matevž Kunst, ki je postal državni prvak v metu vorteksa. Ekipne državne prvakinje in državna prvaka posamično s trenerjem no preskočila in v teku na 200 m osvojila drugo mesto. Tudi na državnem prvenstvu v mnogoboju v kategoriji pionirk in pionirjev U14, ki je potekalo 18. junija v Postojni, so žalski atleti upravičili visoka pričakovanja glede na dosežene rezultate v zadnjem času. Med pionirkami je v posamični konkurenci Aneja Simončič prepričljivo zmagala in postala državna prvakinja. Pri fantih je Aljaž Juhart osvojil naslov državnega prvaka in v metu vorteksa postavil nov državni rekord. V ekipnem delu so atletinje AK Žalec v sestavi Aneja Simončič, Maruša Kujan in Zala Vombek osvojile naslov ekipnih državnih prvakinj. Na državnem prvenstvu za mlajše mladinke in mladince 18. in 19. junija v Ravnah na Koroškem pa je Kaja Bajda v teku na 100 m ovire in 400 m ovire osvojila dve drugi mesti. L. K. Aneja Simončič, učenka 7. razreda OŠ Šempeter, je na državnem osnovnošolskem prvenstvu, ki je bilo maja v Mariboru, postala tudi državna prvakinja v teku na 300 m. Savinjčani spet najboljši Na tradicionalnem memorialu, že osmem po vrsti, v streljanju v spomin na Vilija Skrta v Celju so bili znova najuspešnejši člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Tekmovalo je 26 ekip s tremi člani. V ostri konkurenci dobrih strelcev so se najbolje uvrstili Savinjčani in zasluženo osvojili prvo mesto. Skupaj so zbrali 258 krogov, drugouvrščena ekipa Sever Celje je nastreljala 253 krogov, tretja pa je bila ekipa Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Celje, ki je zbrala skupaj 251 krogov. Med posamezniki je zmago slavil član savinjske ekipe Mladen Melanšek z doseženimi 94 krogi. V petih letih, odkar Savinjčani sodelujejo na tem memorialu, so dosegli že štiri skupne zmage. Za las jim je ta ušla lani, ko bi ob morebitni zmagi prejeli pokal v trajno last. D. N. NAŠI BRALCI RAZMIŠLJAJO Po tridesetih letih sem se spet vrnila v domači kraj. Vprašala sem svojega vnuka, ali že dolgo ni več stare lipe. Pa mi je na moje začudenje dejal, da stara lipa še stoji in še kljubuje vsakemu vremenu. Koliko je stara, zares ne vem, a prav gotovo približno kakšnih 150 ali še več let. Zato sem sestavila tudi to pesem o stari lipi. To pa ni moja edina pesem. Prva je bila natisnjena v poštnem glasniku leta 1931, ko sem bila stara 10 let. Zdaj pa sem 20. 6. 2011 dopolnila 90 let. Moj atek je bil namreč poštar, tudi moj dedek je bil poštar, jaz pa upravnica pošte do upokojitve. Profesor za glasbo na Univerzi v Ljubljani je moje pesmi tudi uglasbil. To je bil Radovan Gobec. Med drugimi je uglasbil tudi mojo pozdravno pesem, ki smo jo vsi slovenski pevski zbori ter slovenski pevski zbori iz zamejstva (iz Italije, Avstrije, pa tudi z Madžarske, s Poljske in Češke) peli v Šentvidu pri Stični na vsakoletnem pevskem taboru. Bilo nas je 7000. Tudi sama sem pela pri pevskem zboru v Grižah. Stara lipa Stara lipa zeleni, ob vodnjaku tam stoji. Hudomušno se nam smeje, več kot sto let lipa šteje. Tam so mladi vasovali, so otroci se igrali. Dedki, babice veseli v njeni senci so sedeli. V njenih vejah drobne ptičke, ljubke pisane siničke sem in tja so letale, gnezdeca si spletale. A stara lipa še stoji, se življenja veseli. Če ji veter boža veje, se mu stara lipa smeje. Res - stara lipa še stoji, se viharjev ne boji. Zlato sonce jo ogreva, stara lipa tam sameva, a nato se skloni vase, spomni se na stare čase. Tam je stara šola stala, se mladina je igrala. Zdaj že tega dolgo ni, a stara lipa še stoji. Marija Vozlič Ostreuch, Migojnice 138, Griže DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽALEC Trubarjeva 1, Žalec V želji, da bi bili vsi člani našega društva seznanjeni z delom in dejavnostmi naših članov ter uprave društva, smo nadomestili oglasne table, in sicer eno v vetrolovu pred pisarno društva in eno na balinišču športnega centra. Na navedenih oglasnih tablah bodo objavljeni vabila in zapisniki sej uprave, načrt izletov, športne informacije in informacije o pohodništvu ter drugo. Poverjeniki bodo obiskovali člane društva le ob največjih dogodkih (družabna srečanja, občni zbor, zaključek leta) in takrat, ko bodo pobirali denar za članarino (enkrat letno). Vse ostale informacije dobite v pisarni med uradnimi urami vsak torek med 9. in 11. uro. Jože Kek, predsednik DU Žalec LETOVANJE 2011 RAZPIS ZA VZGOJITELJA/- ICO IN UČITELJA/-ICO PLAVANJA NA LETOVANJU - PUNAT IN TRIJE KRALJI Komisija za letovanje pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja razpis za delo vzgojitelja/-ico oziroma učitelja/-ico plavanja na letovanju 2011: 1. dekada od 21. julija do 1. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 2. dekada od 28. julija do 8. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 3. dekada od 4. avgusta do 15. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) Kandidati morajo imeti veselje do dela z otroki, osnovna znanja in izkušnje s pedagoškega področja. Pisne prijave sprejemamo do 15. julija 2010 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom “Letovanje - vzgojitelji 2011". Občinska zveza DPM ŽALEC bo v sodelovanju z občinami, osnovnimi šolami in vrtci Spodnje Savinjske doline organizirala 12-dnevno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok, in sicer na otoku Krk - Punat in na Pohorju - Trije Kralji: 1. dekada od 21. julija do 1. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 2. dekada od 28. julija do 8. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 3. dekada od 4. avgusta do 15. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) Skrb in prizadevanje za dobro otrok je tudi naše poslanstvo. S tem lahko prispevamo k otrokovemu zdravemu razvoju, k njegovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za njegovo sedanje in prihodnje življenje. Tudi letos smo se odločili, da otrokom omogočimo LETOVANJE. Glede na vse večja obolenja otrok na dihalih in priporočila otroških zdravnikov v Občini Žalec bomo otroke popeljali na 12-dnevno kombinirano letovanje na MORJE in v HRIBE. Omogočili jim bomo nekaj drugačnega, mnogo doživetega, nekaj, kar jih bo spremljalo vse življenje. To so predvsem tista doživetja, ki so drugačna od vsakodnevnih dogajanj. Tovrstni obliki doživetega pravimo šola za življenje, kjer otroci pod strokovnim vodstvom mentorjev spontano - neprisiljeno pridobivajo nova znanja. Informacije: Občina Žalec, Bojan Jereb, dipl. soc. del., svetovalec za socialo in zdravstvo, tel. št.: 03/713 64 38 ali 051 342 646. Število prijav je omejeno. MALI OGLASI IZDELAVA POHIŠTVA IN VRTNIH KLOPI, PO VAŠIH ŽELJAH. UGODNO! Info.: 040 419 Sil Na svojem domu v Ločici ob Savinji v neposredni bližini avtomobilske ceste pazim otroke v času vaše odsotnosti, lahko dopoldne, popoldne ali v večernih urah. Sem mlajša upokojenka kuharica z večletno prakso dela z otroki v vrtcu. Inf.: 040 831 178 (Ana) KOZMETIČNE STORITVE NA VAŠEM DOMU IN V SALONU V ZDRAVSTVENEM DOMU PREBOLD (pedikura, manikura, masaža ...) Informacije in naročila: 041 433 814 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 MIRAN ŠKAFAR, s. p., Zabukovica 85 h, GRIŽE - avtoli-čarstvo, avtokleparstvo, vulkanizerstvo, barvanje vseh vrst kovinskih in plastičnih izdelkov. UGODNO! Info.: 041 369 470 MED POČITNICAMI V PREBOLDU Knjižnica Prebold je v juliju in avgustu odprta od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure; vsako sredo ob 11. uri poletne delavnice za otroke. Bazen Prebold je odprt vsak dan od 9. do 19. ure; plavalni tečaji, odbojka na mivki in tenis. TIC Prebold in Zbirka Prebold skozi čas v Dvorcu Prebold sta odprta v juliju in avgustu vsak dan od 10. do 17. ure. Vabijo vas mladi počitnikarji, ki bodo to poletje z vami. Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure zJf/mo-na Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 14. in 28. 7. ter 31. 8.. znižanje sončnih očal Z vami že 18 let Obiščite nas in videli boste bolje! Kul po V Z&LCU Celodnevno počitniško varstvo (4 do 12 let) 18. - 22.7.2011 8. - 12.8.2011 Med 7.30 in 15.30 pri ribniku Vrbje in v Ekomuzeju. Cena &,EUR/dan, za drugega otroka iz družine 7 EUR ® Vključeni so trije obroki, animacija, vstopnine, J L niOkllK i material za ustvarjalnice. R,B !- ' ekomuzej VRBJE • Otroške ustvarjalnice,- )• Ponirkove "otroške delavnice, sobota in nedelja med 17. in 19. uro •Jezdenje ponijev, torek in p-jjek med 1^ in 20. uro EKOMUZEJ in I «ibnik vrbje Rojstnndnevne zabave torek in četrtek (razen v času KUL POČITNIC) med 9. in 11. uro, prispevek za -Jr material 1 EUf ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si Aqualun ZAJADRAJMO V POLETJE Od 4. julija do 8. julija in od 22. avgusta do 26. avgusta Terme Ptuj ZA KOGA: za osnovnošolce - plavalce Za 5 dni: 60 € Dva otroka iz iste družine: skupaj 100 € ! V ceno je všteto: strokovno vodstvo, kopališka karta, prevoz in kosilo Informacije in prijave: TIC Žalec - 710 04 34 ODHODI ob 8.30 - POVRATEK okoli 15.30, Športni center Žalec J3 Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! www.zkst-zalec.si ure n. ao id. julij in io. ao i». avgusi - od 8. do 16. t m Cena: 120 EUR (poskrbljeno bo tudi za malico in kosilo) Informacije: Kmetija Ušen - www.usen.si 041 546 068 (Grega) in 031 724 844 (Katarina) PLEZALNI TAB fl V / 4. do 8. juli mOTIECN KOPALIŠČE PINGO - ORLA VAS / kopališču S tem kuponom imate v k M Pingo 25% enkratni popust ■ yiMjW pri nakupu dnevne kopališke karte j) ______Velja samo za osnovnošolce! | Odprto vsak dan od 9. Informacije: 700 22 60 ali 070 877 664 17. do 31. avgust ponedeljek, sreda, petek - od 9. do 10.30 ure Julij in avgust - 2 x tedensko Brezplačno. ^ '° Informacije: ŠD Body Solution - 040 807 241 (Žan) T www.kosarka.bodysolution.si rA , SotoHen' TENISKE POČITNICE termini!4.7,- 8.7.1 11,7. -15.7.1 18.7.-22.7.1 15.8,-19.1 OSNOVNI PROGRAM: 8.30 - 11.30 (TENIS Z dodatnimi a CELODNEVNI PROGRAM: 8.30 - 15.00 (kosilo, kopanje in družabne i ■ m ■& s RIZA KEBAB — KOPALIŠČE PREBOLD ZMOREM PREPLAVA Sobota, 2. jul BREZPLAČNO POČITNIŠKO KOPANJE ZA OTROKE! KAM MED POČITNICAMI VODENI IZLETI V ZNANA SLOVENSKA KOPALIŠČA MLADI junij 2011 Hvala vam za devet čudovitih let Lepopis iz leta 1930 Pevke in pevci devetošolci I. OŠ Žalec (Zahvala pevcev devetošol-cev učiteljici in pevovodkinji Zdenki Markovič) Najlepše je, če se rodiš lep, pameten in obdarjen s tisoč talenti. Vendar to še ne pomeni sreče in uspeha. In to ni zadovoljstvo. Zadovoljstvo je samo, če si sposoben rasti, se razvijati in se učiti. Zadovoljstvo je, če si sposoben reči: »Naredil sem vse, kar je bilo v moji moči.« Učenje in rast pa nikoli ne prideta sama od sebe. Vedno imamo učitelje, mentorje, ideale, ljudi, ki nas navdušijo in nam stojijo ob strani. Tiho in plašno smo prvič stopili v šolo in nekdo nam je odprl vrata v svet glasbe. To ste bili vi, učite- ljica Zdenka. Hvala za ves trud, živce in znanje ter neskončno število ur, ki ste jih preživeli z nami. Kot sami najbolje veste, znamo biti tudi zelo naporni, a verjamemo v vas. Vi ste se z nami pregrizli skozi vse nastope, skozi vse priprave, skozi vse tekmovalne programe in zdržali ste na odru, saj vam je bilo to položeno v zibelko. Zahvaljujemo se vam tudi, ker ste nas vseskozi spremljali, nas podpirali in nas imeli radi. Brez vas bi bili nastopi nesmisel in naše petje ne bi imelo prave note. Zaradi vas je naše petje odmevalo daleč na okoli. Vaši nasveti in podpora so bili ne- precenljivi. Še enkrat hvala za vse, kajti brez vas ne bi bili deležni tolikih pohval, ne bi prejeli toliko čestitk pri zborovskem petju, za mnoge smo bili zmagovalci, v naših srcih pa ste bili zmagovalka vi. Vaš izbor glasbe je bil tisti, ki nas je ločeval od ostalih, zato smo bili sposobni predstaviti publiki in zborovski javnosti nekaj novega. Vedno se je težko z eno samo besedo zahvaliti in v tak sestavek je težko zajeti devet let življenja, ki ste ga delili z nami. Za vedno ste pustili svoje sledi v našem pesku, zato bomo vedno postavljali svoja stopala v vaše stopinje. Z velikimi koraki, ki ste jih storili za nas, ste pustili velike sledi tudi v naših srcih. Zato še enkrat hvala, ker ste nam odprli tudi svoje srce in nam s tem dali lepo in bogato popotnico za naprej. Srečevali smo se in vedeli, da se enkrat razidemo. A nismo se srečevali zato, da se enkrat pozabimo. Res je, zrasli smo za celo glavo, večji smo za mnoga znanja in večji smo zato, ker smo z vami prepotovali dolgo, a lepo pot. V imenu pevk in pevcev devetošolcev I. OŠ Žalec zapisala Karin Zupanc Spominčice in teloh za Nežo Maurer Šolsko glasilo Glas mladih ima na OŠ Polzela lepo tradicijo. V petintridesetih letih so se ^ m GlasVnladih Glasilo OŠ Polzela zamenjale urednice, prihajali in odhajali so številni mladi dopisniki oz. novinarji. Spreminjali so se torej ljudje, spreminjale so se teme, toda eno ostaja - ljubezen do pisanja oz. ustvarjanja. »Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj ...« pravi zimzelena slovenska pesem. V iztekajočem se šolskem letu smo namenoma čakali na mesec, ko je narava popolnoma prebujena in ko smo popolnoma prebujeni tudi mi. Želeli smo namreč, da naše glasilo ne bi šlo »mimo« bralcev, saj smo ga na- Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Chuns' Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje s 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik sr (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). POZOR! POZOR! POZOR! Dnevi sladoleda v Žalcu ... odličen ... slasten ... najboljši . Brglezov sladoled 30. 3. 2011 smo se učenci 4. b Podružnične osnovne šole Tabor odpeljali v Ljubljano na ekskurzijo. Obiskali smo Slovenski šolski muzej. Vodnik nas je vodil skozi zanimive učilnice s starimi učbeniki in drugimi šolskimi potrebščinami ter nekdanjimi oblačili učencev. V drugem delu obiska v Slovenskem šolskem muzeju smo se začeli pripravljati na šolsko uro lepopisa iz leta 1930. Dečki so oblekli telovnike, deklice haljice. Vsi pa smo dobili ro-kavnik, in to na tisto roko, s katero pišemo, da smo si zaščitili oblačilo pred črnilom. Odšli smo v staro učilnico in sedli v klopi, ki so se držale miz, dečki na eno in deklice na drugo stran. Roke smo dali na hrbet in tiho čakali. Vstopila je urejena, a zelo stroga učiteljica. Morali smo jo pozdraviti: »Dober dan, gospodična učitelji- ca.« Vsem je pregledala roke. Če smo imeli umazane, nas je kregala. Tisti deklici, ki je imela prstane, je rekla nečimrnica, in ukazala, naj jih sname. Celo uro smo pisali lepopis. Črke smo pisali tanko gor in debelo dol. Pisali smo s starimi peresi, ki smo jih namakali v črnilnik, odvečno črnilo pa popivnali s pivniki. Kdor je klepetal, je moral oditi klečat v kot na koruzo ali sedet na Naravne in druge nesreče menili pesnici in izjemni ženski, gospe Neži Maurer, ki je konec minulega leta praznovala 80 let. Na prireditvi, ki smo jo na pobudo ravnateljice Valerije Pukl februarja pesnici v čast pripravili na OŠ Polzela, je gospa Neža zažarela v vsej svoji veličini. Po njeni zaslugi so zažareli otroci in njihovi mentorji, zažareli smo tudi v uredništvu. Pesničino ustvarjalnost smo prepletli z literarno in likovno ustvarjalnostjo naših otrok ter pripravili knjižico, ki smo jo podarili gospe Maurer kot malce zakasnelo rojstnodnevno darilo. Na vprašanje, katero cvetje ima najraje, nam je pesnica zaupala, da teloh in spominčice. Te smo ji skupaj z glasilom podarili kot spomin na ljudi, s katerimi je bila, je in bo ostala za vedno. In kot je v uvodnih besedah zapisala gospa Valerija Pukl: »Izrekli smo ji zahvalo za njeno toplino, modrost, polnost in radost bivanja, ki se kažejo v njeni neizmerni LJUBEZNI do življenja. Ponosni smo nanjo in radi jo imamo.« Mladi dopisniki OŠ Polzela z urednico Karmen Zupanc Na zaključni prireditvi državnega natečaja Naravne in druge nesreče - Kdo in kako nam pomaga ob različnih nesrečah, ki ga je organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje, so v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani v sredo, 18. maja, podelili nagrade najboljšim likovnim in literarnim ustvarjalcem. Na natečaju so sodelovali vrtci in šole. Med 152 literarnimi deli, ki so se uvrstila v ožji izbor, so podelili 15 nagrad. Bila sem med nagrajenci za literarno delo. Na podelitev nagrad so bili poleg nas - nagrajencev in mentorjev vabljeni tudi starši. V prvem delu smo si ogledali lutkovno igrico na temo različnih nesreč, v kateri nastopajo ježki - maskota organizatorjev natečaja. Igrica je bila duhovita in nad njo so bili navdušeni tudi starši. V drugem delu pa je v veliki predavalnici potekala uradna podelitev nagrad nagrajencem in mentorjem. Po podelitvi smo se razdelili v Že otroci vedo, da Brglezov sladoled je najboljši... Ne zamudite ... Dnevi sladoleda v slaščičarni Nik v Žalcu: petek, 1. 7. 2011, torek, 5. 7. 2011, petek, 8. 7. 2011 Kupiš eno kepico sladoleda, drugo dobiš zastonj... Njam,... Ne zamudite odlične ponudbe odličnega sladoleda! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ 20% POPUST PRVOŠOLČKI torbe junakov KVALITETNI SKATE NAHRBTNIKI CHIEMSEE že 29,90 € STREET TORBE od 19,90 € s peresnico 2,50 € SCHNEIDERS 5 DELNI SET od 125,00 € V Šempetru v Pluton stavbi pri šparu, vsak dan od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.Ö info: 040 755 700, tara.junior2@gmail.com dve skupini in si šli ogledat poligon urjenja, gasilsko opremo in kako urijo gasilce, za konec pa nas je naš vodnik popeljal po gasilski lestvi v nebo. Ko smo se vračali v stavbo, smo odšli še na kosilo. Doživeli smo čudovit kulturni, izobraževalni in družabni dogodek in prejeli priznanja ter lepe praktične nagrade, zato lahko rečem, da so se organizatorji zelo potrudili. Vsa nagrajena dela, literarna in likovna, so razstavljena v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Aleksandra Jurak, 9. a, OŠ Polzela Naš planet Pomisli na življenje, pomisli na naš planet, sčasoma bo postal ena velika smet. A ker mi smo mavričniki, ne bomo to dovolili. A ker mi smo mavričniki, bomo to preprečili. Zaživi naj naš planet v barvah narave spet. Naj živi naš planet, naj živi tukaj in spet. Vita Gradič, 6. a, OŠ Polzela osla. Učiteljica je med pisanjem postavljala različna vprašanja. Odgovarjati smo morali z : »Gospodična učiteljica... « Učilnica je imela na steni sliko kralja Aleksandra in križ, peč ter vrč z vodo za umivanje rok ... Pozvonil je zvonec in ure je bilo konec. Bilo je zelo poučno. Ogledali smo si učilnice in učbenike, šolske potrebščine in oblačila nekdanjih učencev. Po učni uri iz leta 1930 je učenka Albiona izjavila: »Uboga moja babica, če je morala hoditi v takšno strogo šolo.« Rijana, Neža, Kim in Viktorija iz 4. b, POŠ Tabor Slovenščina Pri slovenščini učiteljica sika, s svojim jezikom nas pika, mi pa smo pribiti na klopci, mokri so vsi naši robci. Slovka pa taka! V razredu sta dva črna oblaka, lije in lije na nas, učiteljica se še kar dere na ves glas. Bila je strup od kače, obljubila je, da bo vse drugače, pa je leto že minilo in smo ugotovili, da srce se ji je od ljubezni stopilo. Tinkara Tamše, 6. c _ SoAMSii&Aey. dolin&S 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Poletje Kmalu spet bo poletje in veselo ptičje petje. Vsi od veselja bomo poskakovali in počitnice nestrpno pričakovali. Med počitnicami bomo dolgo spali, popoldne pa se razigrali. Knjige in zvezke na stran bomo dali in se na dopust podali. Blažka Železnik Ribar, 6. c Knjige Ko začneš brati knjigo, v kateri je domišljijski svet, ugotoviš, da to bi lahko počel več let. Ko se v knjigo zatopiš, se v vlogo vživiš, ne moreš nikamor več iti, se odlepiti od drobno natiskane pisave. Najhuje pa je, kadar ne moreš najti odločitve prave, ali prebral bi knjigo na desni polici, ki govori o ptici, kaj pa tista na levi z naslovom Sanjski odpevi, ampak tista za mano, v kateri zjutraj že rano na Zemljo pade Marsovec. Tedaj zagledam jo pred mano in si rečem: Da, ta bo prava! To knjigo rada bi dobila, Kri iz črnila! In še isti dan sem se vanjo zatopila. Maša Krajnc, 6. a ________Vsi OŠ Polzela________y' Ukrepajmo, ko smo še zdravi Pred tekom - hojo za življenje so zbrane nagovorili: Lojze Petrle (z mikrofonom), ob njem Marija Merljak (levo) in Viktorija Rehar, Nataša Goršek Mencin, Janko Kos in prof. dr. Maja Primic Žakelj Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je skupaj s številnimi podporniki letos pripravilo že 10. tek - hojo za življenje za preživele z rakom in zdrave. Celodnevna prireditev se je zvečer na žalskem stadionu zaključila s prižiganjem sveč v spomin na vse, ki so boj z rakom izgubili, a možnosti za preživetje in tudi zavedanja o preprečevanju bolezni z zdravim načinom življenja je vse več. Prireditev so že dopoldne začeli otroci iz vrtcev in šol ter dijaki in študentje z ustvarjalnimi delavnicami ter gibalnimi in športnimi aktivnostmi. V žalskem gasilskem domu je v sodelovanju s slovensko informacijsko pisarno evropskega parlamenta potekala regionalna debata Evropskega parlamenta na temo nenalezljivih bolezni, zdravja in okolja v lokalni skupnosti. Razprava je bila na ogled preko spletnega video prenosa, sicer pa je bila udeležba vabljenih občanov, društev, županov, gospodarskih in nevladnih organizacij ter javnih zavodov zelo slaba. Žalski župan Janko Kos je po nastopu otrok iz žalskega vrtca najprej pohvalil prizadevanja Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ima sedež v Žalcu in širi zavedanje o preventivi pred nenalezljivimi boleznimi (rak, srčno-žilne bolezni, diabetes in stres). Občina z zagotavljanjem površin za rekreacijo, s skrbjo za mlade in sodelovanjem v preventivnih akcijah sodeluje pri zagota- vljanju bolj zdravega načina življenja, vprašanje pa je, koliko občani te možnosti izkoristijo, je menil Janko Kos. Evropski poslanec Lojze Petrle je povedal, da se je z rakom soočil pred osmimi leti in se zdravljenja lotil na sebi ustrezen način. Zanj je rak tudi politično in socialno vprašanje, zato so zelo pomembne pobude in razna partnerstva v okviru Evropskega parlamenta, vladnih in nevladnih organizacij. Kot je poudaril, zelo veliko vlogo igrajo lokalne skupnosti, saj lahko na primer že vsak prostorski načrt vpliva na boljšo ali slabšo kakovost življenja občanov. Bolj kot doslej se je potrebno ukvarjati z zdravimi, da ne bi zboleli,-je poudaril Petrle, pri čemer je pomemben tudi pozitiven odnos do življenja in soljudi. Epidemiologinja in vodja registra za raka prof. dr. sci. Maja Primic Žakelj z Onkološkega inštituta je med drugim povedala, da je povečanje števila rakavih bolnikov davek na v povprečju vedno daljše življenje ljudi, da pa so mnoge rakave bolezni odvisne predvsem od sloga življenja, kar pomeni, da jih zdrav način življenja preprečuje. Pri drugih igra odločilno vlogo zgodnje odkrivanje. Prizadevanjem za preventivo se pridružuje tudi celjsko zdravniško društvo, je povedal njegov predsednik dr. Igor Praznik. Ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža je predstavila prizadevanje šol, da bi otrokom privzgojile zdrav način življenja, saj je prvih šestnajst let življenja odločilnih. Nuša Konec Jurečič z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje pa je poudarila, da vsak stres ni škodljiv, da pa verjetno človekovo telo še ni prilagojeno sodobnemu življenju z vsakodnevnimi številnimi izbirami, odločitvami in obremenitvami, kar lahko privede do patoloških posledic. Za njihovo preprečevanje sta pomembna gibanje in zdrava hrana, ne zavedamo pa se dovolj, da nas lahko sprosti že tehnika globljega dihanja. Zagotovo so trenutno največji problem, s katerimi se sooča večina ljudi, slabi odnosi med ljudmi, je poudarila. Direktorica Žalskih lekarn Nataša Čater je opozorila na varno uporabo zdravil, ki so učinkovita le ob doslednem upoštevanju navodil zdravnikov in farmacevtov. Potrebno je imeti spoštljiv odnos do zdravil, predvsem pa je potrebno biti pozoren na trikotno oznako na zdravilih, ki pomeni, da pod njihovim vplivom ni priporočljivo sesti za volan. Strokovnjakinja za prehrano Marija Merljak je poudarila, da se moramo zavedati, da nas lahko hrana tudi ščiti pred obolenji in da zlasti premalo jemo sadja in zelenjave živih barv, ki vsebujejo antioksidante in vlaknine. Pogosto najbolj koristne dele hrane celo odvržemo. Sezonsko in lokalno bi moralo biti vedno na prvem mestu, je poudarila. Vsem se je za sodelovanje v regionalni debati, ki jo je vodil Toni Rehar, zahvalila predsednica društva Viktorija Rehar. V okviru teka - hoje za življenje je popoldne v župnijski cerkvi potekala tudi maša za bolne, osrednji del pa je po- tekal v Športnem centru Žalec, kjer so zbrane nagovorili Viktorija Rehar, Janko Kos, Lojze Petrle, prof. dr. sci. Maja Primic Žakelj ter Nataša Goršek Mencin, vodja EP informacijske pisarne. Nato so se obiskovalci in gostje prvič odpravili po stezi stadiona (kot priznanje so prejeli nagelj), tek oziroma hojo pa so ponovili še pozno zvečer. Nastopili so malčki iz vrtcev in učenci osnovnih šol, zaigral pa je tudi Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki so se mu pridružile mažoretke TKD Levec. Obiskovalci so si lahko izmerili krvi sladkor, krvni tlak, holesterol, ITM in izdihan ogljikov dioksid pri kadilcih. Predstavljenih je bilo veliko nasvetov za bolj zdravo življenje, vsi so si lahko privoščili tudi jabolka in palačinke. Nekateri prisotni pa so predstavili svoje izkušnje z rakom. K. R., foto: T. T. OGREVANJE PRIHODNOSTI - RUSKA PODMORNICA Ogrevanje z napravo Ruska podmornica je ekološko sprejemljiv in najbolj sofisticiran sistem ogrevanja, ki ne zahteva niti kurilnega olja, plina, trdih goriv, niti dodatnih prostorov ali dragih priključkov. Ogrevalna naprava ruska podmornica je zelo varna in okolju prijazna, saj je brez stranskih produktov, kot so vonj, dim pepel, saje... J Ruska podmornica deluje neslišno, vgradnja je enostavna, • cena pa ugodna. S podobno napravo so ogrevali sanitarno vodo za mornarje in sobe v ruskih podmornicah. Napravo so strokovno nadgradili v ogrevalno napravo, s katero prihranite kar 60 % denarja za ogrevanje. Ruska podmornica nima klasičnih grelcev in deluje na povsem drugačnem principu kot klasične električne naprave, saj je pri tej napravi medij (destilirana voda in borova sol) v funkciji grelca z procesom ionizacije. Celotni sistem ima minimalno porabo elektrike za učinkovito delovanje, saj izkoristi kar 99 % električne energije. J Ogrevalna naprava Ruska podmornica je zelo zanesljiva, • njena kakovost je preizkušena in ima 5 let garancije. Obstajata dva modela Ruske podmornice; prvi model je namenjen za ogrevanje prostorov do 150 m2, drugi za ogrevanje do 450 m2. I Vgradnja je mogoča tako v novogradnjo • kot tudi v že obstoječi objekt. Ogrevalno napravo Ruska podmornica zastopa, prodaja in vgrajuje podjetje VKPO investicije, trgovina in storitve, d.o.o. Info.: 051 702 922 (Borut), e-pošta: vkpo.investicije@gmail.com PRIHRANITE 60 % PRI OGREVANJU! SAVINJSKE ZGODBE junij 201Ì 25 Med taborniki Rodu bistra Savinja Mladi taborniki med postavljanjem tabornega ognja Drugi junijski vikend je bil v Krajevni skupnosti Šempeter med številnimi drugimi dejavnostmi v znamenju taborništva. Taborniki Rodu bistra Savinja so namreč praznovali 15-letni-co svojega rodu, hkrati pa tudi 50-letnico taborništva v Šempetru in 60-letnico Zveze tabornikov Slovenije. Jubilejno slovesnost so praznovali v naravi, na jasi v Hrastju pri Spodnjih Gru-šovljah, kjer so postavili tabor in se za dva dni predali taborniškemu življenju. Z dejavnostmi so začeli že prej, v petek pa so postavili šotore, pripravili taborniški ogenj in zvečer ob njem uživali v programu in spominih na nekdanje taborjenje. Prav prijetno je bilo potem zaspati v šotorih in prisluhniti nočnim glasovom narave. Zjutraj jih je zbudila budnica, koga pa tudi prijetno ptičje petje v krošnjah dreves. Sobota je bila v znamenju srečanj s taborniki iz še ne-katerih krajev celjsko--zasavskega območja. Pripravili so tekmovanja, usposabljanja, ustvarjalne delavnice in še vrsto drugih dejavnosti. Popoldan je bil zapolnjen z zabavno orientacijo v okviru akcije Razpnimo jadra, poskrbeli pa so tudi za otroške delavnice in delavnice za odrasle. Ob tabornem ognju Po okusnem golažu, ki ga je pripravil njihov kuhar Metod, so skupaj z gosti v zboru zapeli taborniško himno in spustili zastavo. Starešina Jure je pozdravil vse zbrane in se zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri tem projektu. Ogenj so s skupnimi močmi prižgali predstavniki vseh treh generacij tabornikov iz Šempetra. Njihova »stara« tabornica Branka Vidmar Primožič je vodila večerni program, ki je bil sestavljen iz treh delov - treh obdobij taborništva v Šempetru. V njem so sodelovali vsi taborniki - stari in mladi. Janko Založnik, Maks Hojak in Oto Zagoričnik so zapeli ob kitari in se ob pesmi vrnili v čas pred nekaj desetletij. Najmlajši so udeležence tabora na šaljiv in zanimiv način popeljali po taborniških zakonih. Načelnik programa za mlade pri ZTS Emil Mumel je ob koncu programa Osnovni šoli Šempeter in ZKŠT Žalec podelil zahvale za podporo pri delovanju organizacije ter odlikovanj a ZTS - srebrne in bronaste znake za večletno sodelovanje v Rodu bistre Savinje. Prepevanje ob spremljavi Katjine kitare bi se lahko nadaljevalo še pozno v noč, vendar so se morali po napornem dnevu odpraviti spat. Gostje pa so posedli k mizam, ki so jih namesto lune in luči osvetljevali plameni svečk, in se ob spominih tudi nasmejali. Noč je bila za marsikoga prekratka, a jutranje petje ptic je v tabor prineslo svežino, žal pa tudi konec praznovanja. Razšli so se v veselem razpoloženju in z obljubo, da bo duh taborništva v Šempetru še naprej živel. Vtisi in spomini Med obiskom v taboru smo tudi sami občutili lepoto taborniškega življenja in pokramljali z nekaterimi udeleženci. Jure Vrenko - taborniški starešina je povedal, da je zelo vesel, da jim je uspelo pripraviti tako prijeten tabor, povrhu vsega pa so imeli tudi lepo vreme. K temu je še dodal: »Aktivnosti ne manjka in mislim, da bodo vsi udeleženci odnesli domov veliko lepih spominov. Veseli smo druženja s taborniki iz Zreč in Zagorja ter ostalimi iz našega okolja. Vsekakor pa mislim, da smo svoje jubileje obeležili na najbolj prime- ren način in da bo taborništvo našlo nove privržence med mladimi.« Svoje Vtise je strnila tudi načelnica tabornikov Rodu bistra Savinja Milena Svet: »S taborništvom sem začela leta 1980, ko je ponovno oživelo delovanje taborništva v Šempetru, vmes je malo zmanjkalo energije, pred 15 leti pa se je ustanovilo društvo tabornikov RBS in uspešno delujemo še danes. Med letom popestrimo naša tedenska srečanja z najrazličnejšimi akcijami, ki jih organiziramo sami ali pa v sodelovanju z ostalimi rodovi v bližini. Jeseni se najraje odpravimo na krajši pohod, se posladkamo s kostanjem in pečenimi jabolki, če pa nas zamika kakšna neobičajna taborniška dejavnost, nataknemo rolarje in se zapodimo z metlami za žogico. Predpraznično vzdušje nas je skupaj s taborniki RZR Zreče že nekajkrat popeljalo na Dunaj, kjer smo sprejeli plamen Luči miru iz Betlehema. Pozimi preživljamo podaljšane vikende na zimovanjih. Odpravimo se na katerega od bližnjih planinskih domov ali kakšen taborniški dom. Letos bomo zimovali na Skomarju. V tem letnem času nas vedno zamika tudi kakšna vragolija na snegu. Ko skopni sneg in na plan pokukajo prvi zvončki, zavihamo rokave in skupaj z ostalimi društvi v občini poskrbimo za prijaznejše okolje. Toplo pomladansko sonce je kot nalašč za organizacijo kakšne orientacije ali izleta v neznano. To je tudi čas priprav na taborniške mnogoboje. Ob dnevu tabor- nikov poskrbimo za aktivno druženje vseh članov rodu, sprejem novih ter za promocijo taborništva v kraju. Redno se udeležujemo območnih in državnih mnogobojev, kjer so naši člani vedno zelo uspešni. Naše aktivno leto zaključimo na taborjenju - zdaj že nekaj let skupaj s taborniki RPG Šoštanj.« Pogled v zgodovino Zgodovina taborništva se je v Šempetru začela pisati leta 1960, ko je bil ustanovljen Odred bistre Savinje, oziroma 1961, ko je bilo organizirano prvo taborjenje v Šob-čevem bajerju pri Lescah na Gorenjskem. Naslednje obdobje taborništva v Šempetru je trajalo od leta 1980 do leta 1989, ko so tabornike vodile Ivica Čretnik, Danica Laznik, Lidija Ušen in Barbka Urbanci. Včlanjena je bila približno tretjina učencev iz osnovne šole in najmlajši taborniki -Murni iz šempetrskega vrtca, skupaj okoli 100 članov. Vsako šolsko leto se je letnega taborjenja udeležilo od 20 do 80 otrok. Tabori so potekali v Ribčevem Lazu, Karlovcu, trikrat v Geršičih, Pokojcu, Primost-ku, Ka-manju in dvakrat v Podzemlju. Tretje taborniško obdo- bje se je začelo v šolskem letu 1995/96. Zaradi spremenjenih statutarnih določil Zveze tabornikov Slovenije se je odred preimenoval v Rod bistre Savinje Šempeter v Savinjski dolini, izbrali pa so tudi nov znak rodu. Da sta tabornika, sta ponosna tudi Oskar Kandare in Neža Četina. Oskar je povedal, da je že sedem let tabornik, za kar se ima zahvaliti mami, ki je tudi sama zavzeta tabornica. Udeležil se je že kar nekaj taborjenj, lani pa so v domačem kraju pripravili tudi mini tabor. Neža, ki je tudi navdušena tabornica, pa je dejala, da je taborniško življenje zelo lepo in zanimivo. Udeležuje se vseh aktivnosti in ob tem uživa v naravi. Posebno prijetno je zvečer ob tabornem ognju, ko pojejo in se zabavajo. Tudi Mojca Knez, ki je že devet let tabornica, meni, da je taborniško življenje, ki je povezano z naravo, nekaj najlepšega za mladega človeka. Naučijo se živeti z naravo in jo spoštovati, pridobivajo najrazličnejša znanja in izkušnje. Na tokratnem taboru je bila v vlogi pomočnice za izvajanje posameznih dejavnostih z mlajšimi taborniki. Praznovanje je končano, ostajajo pa prijetni spomini in želje, da bi kaj podobnega v prihodnje še ponovili. Poleti jih čaka desetdnevno taborjenje, jeseni pa nove dejavnosti. D. Naraglav Oskar Kandare Neža Četina Mojca Knez Arabsko-slovenski kulturni večer Taborčan Ali Khodary je zaplesal tudi s plesalkami V Domu krajanov Tabor je 11. junija potekal Arabsko-slovenski kulturni večer. Glavni pobudnik je bil Ali Khodary, Arabec, ki že več kot trideset let živi v Taboru. Prireditev je potekala pod okriljem KD Ivan Cankar Tabor in ob podpori ob- čine ter ostalih donatorjev. Mineva 32 let od srečanja z arabskimi študenti, ki so študirali v Sloveniji, v Taboru. Ali Khodary iz Sudana je tu spoznal svojo izvoljenko Tatjano, si ustvaril družino in ostal v Taboru. Kar nekaj njegovih rojakov je storilo podobno in danes je v Sloveniji kar nekaj arabsko-slo-venskih družin, ki se povezujejo in ohranjajo arabsko kulturo s plesi, petjem in z glasbo. Del tega so predstavili tudi številnemu občinstvu v Taboru. Večer se je začel s petjem domačega mešanega pevskega zbora, nadaljeval pa s prikupnim voditeljskim parom - študentko Jerco in osnovnošolcem Domnom. S slovenskimi folklornimi plesi je prireditev obogatila Folklorna skupina Vransko. Zbrane je nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je izrazil veliko zadovoljstvo, da v njihovi občini živi Ali Khodary, v tem mandatu tudi občinski svetnik. Obiskovalci so uživali ob nastopih plesalcev in ob glasbi. Ali je občinstvo nagovoril v arabščini, njegove besede pa je v slovenščini prebrala Maja Leskovšek. Zahvalil se je KD Ivan Cankar, predsednici Inki Jazbinšek, svojim arabskim prijateljem, ki so z veseljem sprejeli povabilo na ta večer, pa tudi ostalim nastopajočim in vsem, ki so pripomogli k tem večera. Dejal je: »Nocoj sta se v tej dvorani združila dva svetova: arabski in slovenski, nocoj smo tukaj združeni vsi, ne glede na jezik, veroizpoved ali barvo kože. Vesel sem, da sem pripravil to srečanje v domačem kraju. Prav tako kot lastovke, ki spletajo gnezda tam, kjer živijo dobri ljudje, sem si tudi jaz ustvaril svoje življenje med dobrimi ljudmi v Taboru, ki so me sprejeli za svojega ...« Nekaj svojih misli sta nam zaupala tudi predsednica taborskega kulturnega društva in predstavnik arabskega kluba v Sloveniji Emad Mirah. D. N. Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www. sz-atrij. si www.sloveniapropertyatrij.si Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10 Celje, Vojkova ulica v neposredni bližini centra in me- | stnega parka prodamo 1,5 sobno stanovanje (pregraje- I no iz enosobnega),45 m2, 4/8, let. 1967. Stanovanje je j lepo urejeno in vzdrževano, ima nova okna, na radiator- f I ji imajo že vgrajene delilnike z termost.ventili, klima. ! Stanovanje obsega:predsobo, kuhinjo, manjšo sobo in večji dnevni prostor, kopalnico. Stanov, blok je urejen, j dvigalo obnovljeno, zk urejeno, i Cena: 55.000 € Info: tel. 031 360 072 ali karmen dokler@sz-atrij.si ŠENTJUR - v mirni soseski, v neposredni bližini šole in vrtca prodamo samostojno hišo velikosti cca 180 m2 (P+l+M), dve garaži, velika terasa, večji kletni prostor v skupni velikosti cca 85 m2,1. izgradnje 1978, zemljišča 791 m2. Hiša ima vse priključke, ogrevanje je na olje, zk urejen. Cena: 140.000 € Info: tel. 031 360 072 ali karmen dokler@sz-atrij.si CELJE, BOVŠE, na mirni in zeleni lokaciji se prodaja komunalno urejeno zazidljivo zemljišče z gradbenim do-. V voljenjem velikosti 843 m2. Parcela je ravna in ima čudo-• vite razglede, in kljub temu da ste v naravi, ste še vedno gi blizu avtoceste LJ/MB. Sosednja parcela, velika 1061 m2 j se prodaja pod istimi pogoji, cena je 60 EUR/m2. Cena: 51.500 € I Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si mtmmmmmmm Moderna hiša, grajena leta 2008 po vrhunskih standar-? dih, dobro razporejena, veliko steklenih površin,lepa in ; mima okolica, možnost sprehodov, rekreacije, a le 700 I m od priključka na avtocesto! Zadnja v vrsti, veliko j parkirišče. Velikost 220 m2, zemljišče velikost 850 m2, j Hiša se prodaja z vso opremo, ki je vključena v ceno. Cena: 470.000 €. I Info: tel 041329179 ali violeta.stojs@sz-atrij.si Spomin na osamosvojitveno vojno Pohod v spomin na talce S srečanja pri ekomuzeju Pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je prejšnjo sredo potekalo spominsko srečanje nekdanjega območnega štaba TO stalne in rezervne sestave 1990/91 in predsedstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Srečanja so se udeležili tudi župani in predstavniki spodnjesavinj-skih občin. Zbrane je najprej pozdravila himna iz grl kvarteta s Ponikve, nato pa je udeležence nagovoril Adi Vidmajer, nekdanji komandant 81. območnega štaba TO Žalec in sedanji predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Med drugim je pregovoril o zborniku, izdanem ob 20-le-tnici samostojne Slovenije, ki obravnava Spodnjo Savinjsko dolino in Celje v prelomnem času 1990/1991 z naslovom S srcem za domovino. Avtorji prispevkov so ljudje, ki so sodelovali v različnih strateških načrtih in so živa zakladnica spominov na osamosvojitvene čase. O tem, kaj se je dogajalo v času neoddaje orožja JLA, pa je z zanimivimi podatki postregel tudi Viljem Petek. V Bergmannovi vili pa so veterani medse sprejeli nekaj novih članov in jim poleg značke veterana podelili tudi omenjeni zbornik. D. N. Gališki miting za domoljubje Zveza borcev za vrednote NOB KO Galicija je ena tistih organizacij, ki se zaveda, da je lahko pomanjkanje domoljubja pogubno za državo. Ob 20- letnici državnosti je zato s posebno prireditvijo opozorila na izginjanje te vrednote, za katero bi moral več storiti vsak med nami, saj smo za ugled države vsi odgovorni. Letos so se borci za vrednote NOB, ki so se jim pridružili še nekateri domoljubi, zbrali pred spominsko ploščo Doma krajanov Galicija. Vsakoletni miting namreč pripravijo pred drugim spominskim obeležjem in tako skupaj obudijo spomin na žrtve, se povežejo s trpečimi v sedanjih vojnah, obenem pa izrečejo opomin vsem, ki zmanjšujejo pomen NOB. Osrednja osebnost letošnjega mitinga je bil gotovo prof. dr. Peter Zimmermann, ki je po rodu Nemec, a občasno živi v Sloveniji, ki jo je Ob jubileju države v Galiciji izbral za drugo domovino. Za njen ugled je veliko naredil na področju kulturnega sodelovanja, za kar ga je že pred leti odlikoval predsednik Drnovšek, letos julija pa mu bo podobno priznanje podelila nemška vlada. Zanimivo je bilo njegovo pripovedovanje v slovenščini. Povedal je, zakaj ima rad Slovenijo in njene ljudi, kako je domoljubje pove- zano z ustvarjalnostjo, delom na zemlji in s plezanjem na Triglav, pa z ohranitvijo lepot domovine in njenega ugleda. Na mitingu za domoljubje so v kulturnem programu sodelovali recitatorji 3. osnovne šole Celje z mentorjem Janezom Domitrovičem, harmonikar Franci - med vojno kurir Peter, Maja in Nuša s flavto in petjem ter saksofonistka Neža. D. N. Večer Doreta Klemenčiča - Maja Krajevna skupnost Galicija in Kulturno društvo Galicija sta v petek, 17. junija, v domu krajanov organizirala spominski večer ob 100-letnici rojstva Doreta Klemenčiča - Maja. Prireditev je vodila Anka Kr- čmar, v kulturnem programu pa so nastopili mladi folkloristi in učenci POŠ Trje. Ob tej priložnosti so v prostoru kulturnega doma postavili priložnostno razstavo slikarskih del Doreta Klemem čiča - Maja. Njegova dela so na ogled tudi na stalni razstavi v Savinovem salonu v Žalcu, zdaj pripravljajo tudi stalno razstavo v galeriji doma krajanov. Kot je povedal predsednik KS Galicija Jože Kruleč, bo galerijski prostor v domu v prihodnje na razpolago tudi raznim drugim razstavam. Prireditve ob 100-letnici rojstva Doreta Klemenčiča - Maja so se udeležili Klemenčičev sin z družino in nekateri drugi gostje, ki so poznali tega slovenskega slikarja, časnikarja in partizana, ki je bil tudi odposlanec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. In kako je Dore Klemenčiča -Maj povezan z Galicijo? Njegov oče Jožef je bil upravitelj šole v tem kraju. Tu je Dore 15. junija 1911 prijokal na svet in preživljal otroška leta. D. Naraglav Prireditve, ki jo je vodila Anka Krčmar, sta se udeležila tudi njegov sin (v sredini v kratkih hlačah) in rojakinja Galičanov pesnica Magdiča Kovačič (v prvi vrsti druga z desne) Pohodniki tik pred ciljem pohoda Zadnjo majsko nedeljo je znova oživel spomin na čas II. svetovne vojne in streljanje talcev iz zloglasnega zapora Stari pisker v Celju. Njihovemu spominu so se poklonili pohodniki, ki so se odpravili na triurno pot iz Celja ob Savinji, preko Kasaz pod Gozdnik, kjer je potekala proslava v spomin na deset talcev, ki so jih Nemci na tem mestu postrelili 29. maja 1943. Udeležence sta nagovorila Janez - Ivan Grobelnik - eden izmed šestih partizanov, ki so s 14. na 15. december 1944 izpeljali drzno akcijo z osvoboditvijo talcev iz tega zloglasnega zapora, in kustosinja muzeja. Pred odhodom na pot so si pohodniki ogledali stalno razstavo v spominski sobi ob dvorišču, kjer so Nemci streljali slovenske rodoljube. Proslavo sta ob sodelovanju Občine Žalec in PD Zabukovica organizirala Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Krajevna organizacija NOB Griže. Pohoda se je udeležilo več kot 135 pohodnikov, ki so po treh urah pono- sno prikorakali na prireditveni prostor pred spomenikom. Pohodnike in druge udeležence slovesnosti so pozdravili predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Griže Branko Hriberšek, predsednik Območne organizacije ZB za vrednote NOB Marijan Turičnik in župan Občine Žalec Janko Kos. Spominsko slovesnost je vodila Danica Vončina Veligošek, s svojimi nastopi pa so jo obogatili Godba Zabukovica, Mešani planinski pevski zbor Žalec, učenci OŠ Griže in Olga Markovič. D. N. Gasilci s starimi brizgalnami Poveljstvo Savinjsko-Šaleške regije organizira letos ligaško tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami za prehodni pokal. Tekmovanja potekajo v vseh štirih gasilskih zvezah SŠR. Prvo takšno tekmovanje je pripravila GZ Prebold oziroma PGD Kaplja vas. Gasilska zveza Žalec pa bo v organizaciji PGD Vransko tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami pripravila 24. julija in v organizaciji PGD Gotovlje 13. avgusta. Tekmovalne ekipe, tako ženske kot moške, tekmujejo v dveh tekmovalnih disciplinah, ki vključujejo stare ročne in stare motorne brizgalne. V Kaplji vasi, kjer svoje tekmovanje imenujejo »Dirka s tanarbol starimi brizgalnami«, je tekmovalo enajst ekip, od tega pet z ročnimi in sedem z motornimi brizgalnami. Pri ročnih brizgalnah je bila najuspešnejša ekipa PGD Braslovče, ki je tekmovala z ročno brizgalno iz leta 1903 in je dosegla 521,09 točke. Na drugo mesto se je s točko manj uvrstila ekipa iz Letuša, na tretje pa Požarna bramba Vransko, ki je tekmovala z ročno brizgalno iz leta 1886. Z enako staro brizgalno so tekmovali tudi gasilci iz Gornjega Grada, ki so zasedli 4. mesto. Pri motornih brizgalnah so bili najuspešnejši gasilci iz PGD Paška vas, ki so tekmovali z napravo iz leta 1929 in osvojili 509 točk. Drugo mesto je zasedla ekipa organizatorjev, ki je tekmovala z motorno brizgalno iz leta 1936, tretja pa je bila ekipa PGD Topolšica, ki je prav tako tekmovala z brizgalno iz leta 1936. Sicer pa gre na teh tekmova- ohranjanje spomina na nekdanje njih predvsem za druženje in gasilske čase D. Naraglav Zmagovalna ekipa iz Braslovč s svojo brizgalno iz leta 1903 FRIZERSKI STUDIO IRCA IRIS ČATER, s. p. Šlandrov trg 28, Žalec Tel.: 031 765 101 E-pošta: cater.iris@gmail.com NAJNOVEJŠI TRENDI j V OBLIKOVANJU LAS j NOVO! + TRETMA ZA POŠKODOVANE LASE +TRETMA ZA RAVNANJE LAS - BRAZILSKO »FENIRANJE« ! i + DVA SISTEMA ZA PODALJŠEVANJE 1.AS -J- LAKIRANJE NOHTOV (obstojnost do 3 tedne) PRIVOŠČITE SVOJIM LASEM SIJAJ, ZDRAVJE IN GLADEK VIDEZ LAS. BRAZILSKA TERAPIJA OZ. KERATINSKI TRETMA LAS; -h REZULTAT JE VIDEN TAKO) PO TERAPIJI -h IZBOLJŠA SE VIDEZ LAS -h IZGINE KREPAVOST LAS + LASJE SO SIJOČI, ZDRAVI, RAVNI -h ZA NEGO DOMA POTREBUJETE LE NEKAJ MINUT, -k LIKALNIKE ZA LASE PA POSPRAVITE V KOT SEDAJ TA SVETOVNI HIT IZVAJAMO TUDI V NAŠEM STUDIU. PRIDITE NA POSVET ALI PA KAR NA TERAPIJO. NAGRADNA KRIŽANKA junij 2011 27 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v majski številki Utripa: SREČANJE-ŠOLARJEV-1N-UČITELJEV-DOMAČE-DOBROTE-NEŽA-LESAR-ANSAMBEL-VRH. Izžrebani nagrajenci: 1. Lojzka Polak, Zalog 14 a, Šempeter; 2. Vinko Topovšek, Grajska vas 15 g, Gomilsko; 3. Sonja Zmrzlak, Na zelenici 17, Prebold. Nagrajenci ste bili o nagradi obveščeni po pošti, nagrado podarja KD Marija Reka. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, Davidov Hram - PE Arnovski gozd. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitve križanke (gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 12. avgusta. PARKETARSTVO polaganje vseh vrst podov, obnova obstoječih parketov ZAKUUČHA DELA V GRADBENIŠTVU kompletne prenove stanovanj in poslovnih prostorov TESNJENJE OKEN IN VRAT menjava poškodovanega okovja, nastavitve odpiranj #V>V° i Ales m k Alen SREBOČAN s.p., GSM: 041 331 560 GE0PR0JEKT d.o.o. in CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji. Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine Geoa T OPROJEKT I _d.o.o. Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender) CREATONE NARAVNO "VODILNO"I Vhodna vrata iz lesa ____________________ SPODBUDE 2011 AKCIJA TRETJE STEKLO BREZ DOPLAČILA velja za vsa lesena okna NEPOVRATNE FINANČNE gsm: 031 600 420, 031 730 900 e-pošta: info@dom-streha.si www.dom-streha.si DOM-STREHA •cj RUBAR J EVA 17 3'230ŠES^U-«- AKCIJSKE CENE nemške opečne kritine ^WALTHER DACHZIEGE ^DACHZIEGEL Zanesljivo pravi strešnik Ekološko kmetovanje na kmetiji Golob Heleni in Marku Golobu je certifikat podelil predstavnik kontrolnega inštituta Jože Ferlinc Prejšnji mesec je na pobudo Zveze ekoloških kmetov Slovenije - Zveze Biodar, kontrolna organizacija Inštitut KON-CERT Maribor, na ekološki kmetiji Helene in Marka Goloba v Brodeh na Vranskem pripravila zanimivo izobraževanje, imenovano tudi Dan s kontrolorjem. Ob tej priložnosti so zakoncema podelili tudi certifikat za ekološko kmetovanje. Namen srečanja je bil prikazati udeležencem, kako je ekološko pridelana in predelana hrana nadzorovana po standardih, ki zagotavljajo zaupanje potrošnikov. Dan pred predstavitvijo so na kmetiji opravili nenapovedan pregled, to je bil pravzaprav zadnji pregled pred izdajo ekološkega certifikata. Pregled je vodil kontrolor Jože Ferlinc, dipl. univ. inž. agr., z Inštituta KON-CERT Maribor. Inštitut deluje od leta 1998, od leta 2007 nastopa kot samostojni certifikacijski organ in je pregledan in certificiran po standardu 45011 od slovenskega akreditacijskega organa. V Sloveniji delujejo tri tovr- stne kontrolne organizacije, ki delajo po istih pravilih in standardih za izvajanje ekološkega pregleda. Inštitut KON-CERT Maribor ima tudi akreditacijo za pregled pridelave DEMETER. Ker Golobovi kmetujejo tudi po teh standardih, se pravi po še zahtevnejših merilih, so se odločili prav za to kontrolno organizacijo. Kaj je pravzaprav ekološko kmetovanje? Pravila so sprejeta v EU, določata pa jih uredbi 834/2007 in 889/2008. Za kmeta to pomeni vodenje vseh evidenc: od pridelave semen, sajenja kultur, pobiranja pridelkov, predelave in prodaje pridelkov, kar je temeljni pogoj za pridobitev certifikata. Obvezen del je ogled površin. Na kmetiji Golobovih so si udeleženci ogledali nasade jagod, špargljev, fižola, paradižnika, kumaric, buč, koruze in pšenice. Gospodarja sta prikazala prednost mešanih kultur ali »dobrih sosedov«. Predstavila sta prakso ekološke pridelave, kjer zaplevelje-nost odpravljajo z okopavanjem, s kolobarjenjem, gnojijo pa izključno s kompostiranim naravnim hlevskim gnojem. Konvencionalna pridelava posega seveda po herbicidih (in drugih fitofarmacevtskih sredstvih) in umetnem gnoju - lahkotopnih mineralnih gnojilih. Ob tem se preveri izvor in kakovost semen, način obdelave, enkrat pa se mora kmet izkazati s testom vzorčenja tal. Test na morebitne primesi umetnih gnojil, kemičnih škropiv in težkih kovin opravi enkrat v petih letih inštitut sam in je brezplačen. Če se dokaže prisotnost omenjenih snovi, krije stroške kmet sam in ne more pridobiti ekocerti-fikata. Kmetija Golob razpolaga s 95 % doma vzgojenimi semeni in jih ima na zalogi za naslednje sezone, kar je eden od pogojev samooskrbe. Rastline preventivno oskrbujejo z doma pripravljenimi čaji, pre-vrelkami in biodinamičnimi preparati, živalske škodljivce pa omejujejo s homeopatskimi preparati. Pregled zajema tudi živali na kmetiji. Živalim prilagojena reja omogoča govedom, kozam, prašičem in perjadi naravno obnašanje, zagotovljene so jim fiziološke potrebe. Načrtujejo tudi vzgojo lastnih panjev čebel. Zadnji del ogleda je zajemal prostore za skladiščenje krme in pridelkov ter pregled evidenc. Kmetija je na podlagi uspešnih pregledov v vseh treh letih prejela »ekološki certifikat«. Z njim se predstavlja pri prodaji svojih izdelkov in zagotavlja kmetiji dodatno vrednost. Ogleda se je udeležil tudi predsednik Zveze ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras. Najprej je predstavil pomen zveze, povedal pa je tudi, da je uspeh oziroma prepoznavnost ekološkega kmetovanja odvisna od politike in ne toliko od stroke in so zaradi tega nekatere tržne priložnosti žal zamujene. Dejal je še, da zveze ne financira država, zato se mora za svojo dejavnost na trgu boriti za sredstva predvsem preko razpisov. Projekt »Promocija in informacija na notranjem trgu skupnosti« je financiran iz sredstev EU in bo potekal tri leta. Projekt BIOUŽITEK nagovarja predvsem potrošnike in jih želi prepričati, da se pri ekokmetovanju uporabljajo Kipec kakovosti tudi v Savinjski dolini Na ogled prišlo 500 kmetov samo naravna sredstva. S tem so že pridobili določen krog potrošnikov, želijo pa pridobili tudi čim več kmetov, da bi se odločili za tovrstni način kmetovanja. »Ekokmetovanje ohranja z naravnimi gnojili in kolobarjenjem zemljo živo in zdravo in je edino zagotovilo za potrošnika, da je hrana zdrava in kakovostna. Prepovedana je uporaba umetnih gnojil in škropiv nenaravnega izvora ter pridelava gensko spremenjenih organizmov. Cilji so z navedenimi akcijami na kmetijah in trgovskih centrih že doseženi. Problem nastopi z določenimi odgovornimi ljudmi, ki nimajo posluha za zdravo hrano in vodijo kuhinje v vrtcih, šolah, bolnicah. Zamujena priložnost je tudi, da ostaja na prebivalca v Sloveniji le še okoli 800 m2 obdelovalne zemlje, v Franciji več kot 2000 m2 in več tudi v drugih evropskih deželah. Slovenija je samo 30 % sa-mooskrbna s hrano. Pri nas je trenutno registriranih le 2100 ekoloških kmetij. Veselimo se, da imamo v Savinjski dolini kmetijo Golobovih, ki je izviren in odličen dokaz vsestransko pridelovalne majhne kmetije.« D. Naraglav Strojni krožek Savinjska dolina je eden večjih, združuje namreč več kot 200 članov, predvsem mladih kmetov s Celjskega. Ena od njihovih prednostnih nalog je organizacija strokovne prireditve DEMO. Letos so jo v začetku junija pripravili na kmetiji Marka Vasleta v Zaklu. Udeležilo se je je več kot 500 kmetov iz raznih slovenskih krajev. Tokrat so predstavili stroje senene linije avstrijskega proizvajalca Pöttinger, ki ga zastopa podjetje Zupan trade iz Šempetra, in traktorje Steyer, ki jih zastopa Itro, PE Trzin. Od strojev za spravilo sena so predstavili diskasti kosilnik z gnetilnikom, sprednji bobnasti kosilnik obračalnika, dvorotorski zgrabljalnik ter 50-kubično samonakladalno prikolico, od traktorjev pa serijo kompakt, 9000 MT in starejše serije 6000 CVT z brezstopenj-skim menjalnikom. T. Tavčar t— * ►'v* IWIVW iv»l jst-coi *, n, v V J t. irmi tj l* UUUH t