Leto XX., St. 6.
Poitnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. marca 1933.
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravico.
Izha ja 19. in 25. dne v mesecu.
Dopisi morajo biti frankirani In podpisani ter opremljeni s štampiljko dot. organizacije.
Stane posamezna številka Din 2.—. mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za čla-■e izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Rok«pisi se ne vračaj«.
Karl Marx, znanstveni ustanovitelj socializma
Ob 50 letnici njegove smrti.
Dne 14. marca je preteklo 50 let od dneva smrti Karla Marxa, ustanovitelja znanstvenega socializma. Tekom teh 50 let je nešteto učenjakov skušalo dokazati, da ni mrtev samo Marx, marveč tudi njegovi nauki. Vendar njegovi nauki so danes, v času, ko preživlja kapitalistični produkcijski sistem najtežjo krizo ter se bliža neizogibnemu propadu, resničnejši kot kdaj preje. Zastonj skušajo današnji mogočniki zaustaviti kolo razvoja ter ga zaobrniti nazaj. Zaman so njihovi napori in prej ali slej bo prišel čas, ko jih bo kolo, katerega so v slepi strasti in hotenju obvladati vse ter izkoristiti vse delovne sile in ves napredek le v korist onih posameznikov, ki so se smatrali za ne omejene gospodarje, pregazilo.
Karl Marx je bil rojen dne 5. maja
1.	1818 v Trieru v Nemčiji kot sin odvetnika ter je dovršil gimnazijo in za tem študiral filozofijo na univerzi v Bonnu in Berlinu, ter jo končal leta 1841 v Jenni. Politično se je začel udejstvovati 1. 1842 kot sotrudnik pri časopisu »Deutsche Jahrbiicher«, na kar je bil urednik meščansko-demo-kratičnega renskega časopisa do vladne prepovedi tega lista. Za tem se je preselil v Pariz, kjer je bil urednik nemško-francoskih letopisov, a je bil že leta 1845 kot nadležen tujec od oblasti izgnan. Kot izgnanec se je naselil v Briisslu, kjer je leta 1847 s svojim prijateljem Engelsom pristopil k »Zvezi pravičnih«, kasnejši »Zvezi komunistov«, tajni mednarodni delavski zvezi. Dobil je nalog, da izdela za javnost program, ki je izšel nepo sredno pred februarsko revolucijo 1848 pod naslovom »Komunistični manifest«, ki obsega glavne osnove znanstvenega socializma in nauk o zgodovinskem materializmu.
Med revolucijo leta 1848 je bil izgnan iz Briissla, ter se je preko Pariza povrnil v Nemčijo, kjer je prevzel uredništvo revolucionarnega »Novega renskega lista«, ki je začel izhajati, podpiran po Engelsu, junija 1848 v Kolnu. Za vzdrževanje teg# lista je doprinašal Marx velike materialne žrtve ter je sodeloval pri akciji revolucionarno - demokratskih elementov za nadaljevanje revolucionarnih ?kcij, vsled česar je bil tudi obtožen in kmalu za tem, in sicer maja
1.	1849, izgnan iz Nemčije. Podal se je v London, kjer je živel več let s štiričlansko rodbino v največjem pomanjkanju, vendar se je ves ta čas pisateljsko zelo udejstvoval ter izdal več znanstvenih del, med katerimi je najvažnejši »Kapital«, od katerega sta ihra zvezka izšla šele po njegovi smrti in katerega imamo sedaj v izdaji »Svobode« tudi mi.
V	javnem življenju srečamo Marxa zopet leta 1864 pri osnovanju prve internacionale. Marx se je nahajal v posebnem komiteju, ki je moral izdelati načrt statutov in proglas na delavstvo. V tem proglasu podčrtava kot najvažnejšo nalogo delavstva, da si pribori politično oblast, da odstrani gospodarske predpravice posedujočih slojev in kapitalistov. Posebno pa se poudarja v proglasu nujna potreba mednarodne združitve vsega delavstva, ki bo le enotno zamoglo doseči ta cilj.
Kako je gledal Marx na delavski strokovni pokret?
Marx smatra kot začetno nalogo strokovnega gibanja združevanje in
izobraževanje vseh onih, ki morajo prodajati svoje delovne sile; kot vsakodnevno nalogo organizacij smatra neprestan in neizprosen boj proti kapitalu za zboljšanje življenskega položaja delavstva. Vendar s tem na-
] delavska vprašanja se vzgajajo delav-| ci v socialiste. Strokovne organiza-j cije so torej »pravo delavsko gibanje« in nekako »žarišče organiziranega delavskega razreda« ter jih smatra Marx za obstoječim razmeram
loge delavskega strokovnega pokreta niso izčrpane.
Strokovne organizacije smatra Marx za nositelje razrednega boja v pravem pomenu besede; v njih in potom dnevnega boja za najrazličnejša
najbolj primerno in najzanesljivejšo obliko delavskega gibanja. Strokovni pokret, ki je socialistično usmerjen, postaja politično vedno bolj odločujoča sila. Odstranitev mezdnega sistema — ali z drugimi besedami po-
Proslava 50 letnice smrti Karla Marxa
bo v soboto, 25. marca 1933 v Delavski zbornici v Ljubljani ob 10. uri dopoldne. Strokovna komisija s „Svobodo“ sta prireditelja.  .H Tuma bo kot častni predsednik »Svobode" otvorli delavsko akademijo in Imel pozdravni govor. — S. Teply bo predaval o Karlu Marxu, nato bo „Zarja“ zaigrala „Zdra-vo, hrabri bojevniki", „Volga, Volga" in „Var-Savjanko", pevski zbor dobrunjske ,,Svobode “ bo zapel več delavskih pesmi, govorni zbor „Svobode" pa bo prednašai več lepih komadov.
Pridite vsi, ki se zavedate, da ste proletarcil
vedano: Oprostitev delavstva iz verig ekonomskega zasužnjenja — mora biti glavni cilj vsakega proletarskega razrednega boja. Tako moramo razumeti tudi Marxovo opozorilo, ki ga je naslovil na politični delavski pokret, ki je zlasti veljavno v današnjih časih, opozorilo namreč, »da je ekonomska osamosvojitev delavskega razreda eni veliki cilj, kateremu se mora tudi vsako politično gibanje podrediti kot pomožno sredstvo.«
Kot podlago strokovnega gibanja smatra Marx solidarnost, ki naj odstrani razcepljenost delavstva, katero izkorišča sedaj kapital. Ker »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima,« Zakaj naj bo ta tretji kapitalist? — Po ugotovitvi, da obstoja glavna moč delavstva ravno v njih številu, zahteva Marx organiziranje delavstva v nacionalnem in internacionalnem obsegu. Marx je bil glasnik internacionalnega strokovnega razrednega boja. On zahteva enotno vodstvo boja, da se boj začne v onem trenutku, ki je najugodnejši ter je proti ločenim akcijam, ki se vodijo v raznih pravcih samostojno in brez pravega splošnega pregleda. Strokovno gibanje mora biti čim najbolj splošno, mora stalno organizirati vso maso delavstva ter ne sme poznati kakšnih bolj privilegiranih delavskih skupin, zlasti pa ne sme pozabiti nikdar na brezposelne. To je še posebej podčrtal Marx, ki je zahteval smotreno sodelovanje med zaposlenimi in nezaposlenimi, da se bo s skupnim delom zmanjšalo in odstranilo uničujoče posledice kapitalistične produkcije. V vseh svojih nastopih je Marx podčrtal, da je določena delavskemu strokovnemu gibanju v boju za osvoboditev delavstva ena glavnih vlog.
Povodom 50 letnice smrti Karla Marxa je izdala Internacionala daljši proglas, v katerem opisuje stališče Marxa do strokovnega gibanja ter izjavlja, da bo z vsemi svojimi silami delovala na izvedbi nalog, kakor jih je postavil Marx.
Ko se klanja spominu Marxa, ga v imenu internacionalnega delavstva, kateremu je posvetil vse svoje življenje, zagotavlja, da bo vodila energično osvobodilni boj ter se ne bo dala odstraniti nikdar s pota, ki bo kljub vsem oviram in zaprekam pripeljal do socializma.
Mi pa, proletarci Dravske banovine, čitajmo »Kapital«, organizirajmo se, bodimo člani strokovnega pokreta in kulturne zveze »Svoboda«! Tako bomo najbolj počastili 50 letnico smrti Karla Marxa.
Citati iz Marxovih del
1. Zgodovina vse dosedanje dražbe je zgodovina razrednih bojev.
2. Vsa'družba se čezdalje bolj cepi v dva velika sovražna si tabora, v dva velika nasprotujoča si razreda: v buržoazijo in proletariat.
3. Buržoazija ne more obstati, ne da bi neprestano revolucionirala proizvajalna sredstva in proizvajalne razmere, s tem pa oklepala vse družabne razmere.
4. Buržoazija je strgala z rodbinskega razmerja genljivo sentimentalno kopreno in ga spremenila ▼ golo premoženjsko razmerje.
5. Buržoazija si ustvarja svet po lastni podobi.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Čekovni račun štev. 13.562. Telelon interurban štev. 3478.
Nemiija ob Marxovi 50 letnici.
Dunajska »Arbeiter-Zeitung« je v svoji nedeljski številki priobčila zanimiv članek z naslovom »Karl Marx lebt« (»Karl Marx živi«), v katerem se pisec v značilnih besedah ozira tudi na razmere, ki so zavladale v Nemčiji, v domovini Karla Marxa, ob 50 letnici njegove smrti. Med drugim pravi: V Nemčiji se je kontrarevolucija gorostasno razmahnila in s krvoločno temeljitostjo zasmehuje polovičarstvo nemile revolucije. Ob petdeseti obletnici Marxove smrti hočejo »Ha-kenkreuzlerji« praznovati leto smrti nemškega marksizma. Marksizem iztrebiti so obljubili nacionalistični voditelji Kitler, Goring, Gobels, Seldte, von Epp in drugi, svojim razbrzdanim pristašem. Na rojstni hiši Karla Manca, proti katerega delu in nauku divja meščansko-nacionalistična drhal z noži, ročnimi granatami, z raznim uničevalnim orodjem in morijo, so razobesili svoj prapor s kljukastim križem. Po želji teh rabljev v službi kapitalizma naj bi se ta njihova zastava zasadila nekoč tudi v Marxov grob. Toda, čeprav v svoji vročekrvni nerazsodnosti že napovedujejo konec in smrt marksizma, in vsakogar, ki se k njemu priznava, proglašajo za svobodno divjad, na katero sme vsakdo streljati, medtem ko v mučilnicah, po temnih podzemskih kleteh marksistom lomijo kosti, misleč, da bodo na ta način socialističnemu delavstvu zlomili hrbtenico, je po strašnem razpadu kapitalističnega gospodarskega reda nauk marksizma jasno in neoporečno potrjen. Še ko se je kapitalizem ponašal s svojimi mladostnimi silami, je Karl Marx v njegovem obrazu že videl poteze smrti in zasledujoč utripanje njegovega ožilja, mu je že prerokoval smrtne srčne krče, agonijo strahovitih kriz. In čim bolj se je telo tega velikana napihovalo, čim več mesa in masti si je nabralo, čim bujnejše se je razširjal preko vseh kontinentov, tem neenakomernejše je utripalo njegovo srce, tem strašnejše so ga pretresale hude krize — smrtnih krčev, v katerih se danes preko zemlje valja, s krvavimi očmi in s peno na ustih, bijoč v smrtnem strahu krog sebe, tuleč za čudodelnimi zdravniki, ki naj bi mu prilili sveže krvi. Svetovna kriza kapitalizma, katerega koncentracija je kakor otekline na človeškem telesu, ki jih povzročijo bacili raka, ameriške bančne katastrofe v letih 1929 in 1933, obupna prizadevanja vodilnih »gospodarstvenikov«, da bi našli kak izhod, naraščajoča histeričnost vladajočih in naraščajoče obubožanje ljudskih mas, to vse priča o globoki resničnosti marksizma, to vse je najsijajnejši dokaz o pravilnosti Marxove teorije o krizi kapitalističnega gospodarstva, ki so jo meščanski nacionalni ekonomi že tolikokrat ošabno zavrgli in z »dokazi pobili«, dokler se niso razvaline tega kapitalizma zgrnile nad njihovimi puhlimi glavami.
V	Nemčiji marksiste lovijo, mučijo in pobijajo. V Italiji, na Madžarskem in v vseh fašističnih državah je delavstvu prepovedano, da se javno prizna k naukom Karla Marxa. Z rojstne hiše buditelja proletariata veje zastava s kljukastim križem. Kontra-revolucionarji zažigajo domove delavskih strokov, organizacij, misleč, da zažigajo s tem baklje k pogrebu marksizma. Kontrarevolucionarni se motijo: marksizem živi in bo preživel vse fašistične diktature. On ne živi samo v Rusiji, v tej ogromni državi proletarske revolucije, on ne živi samo v vseh onih kulturnih državah, v katerih se sme delavsko gibanje svobodno in po demokratičnih načelih razvijati, on živi tudi pod krvavo skorjo fašizma, poln strastnega nagona in požrtvovalnosti, in če se proletariatu zamaše usta, bo govoril s svojimi ranami in če se mu vzame svoboda, se bo zaril kakor krt pod zemljo in bo tam izpodkopaval temelje kapitalističnega barbarstva. Marksizem živi v vsakem delavcu, ki je zvest svojim načelom, čeprav bi moral to plačati s svojim življenjem, on živi v masi, v katere globinah se poraja novo življenje, on živi v srcih mi-
Bol zoper draginjo.
Od Božiča sem so začele na raznih borzah naravnost skakati cene žitu in to od Din 150.— na Din 235.—, a paralelno s tem so skočile cene moki in kruhu še v večji meri.
Ta skok cen je nepričakovan Iti nima nikakršnih11 upravičljivih razlogov. Ta podražitev je sad navadna borzne špekulacije, kakor je sad borzne špekulacije tisto, da so v avgustu lanskega leta cene žitu na borzah padle pod 150.— Din, a v polovici septembra celo na 124.— Din.
Ko je kmet prodajal svoje žito sl plačeval trud in znoj svojega dela, je dobival za meterski stot žiti Din 124.—. A ko pa borzni špekulanti -prodajajo žito siromašnim slojem I naroda, posebno delavcem H tirne- j ščencem, tedaj je cena Din 235.—. |
V	dobi gospodarske krize, ko kapi- j talisti m? vse grlo kriče, da nimajo naročil In ne dela ter radi tega na ! vse strani reducirajo mezde in plače delavcev in nameščencev i'i mnoge odpuščajo ali pošiljajo na brezplačne dopuste, v tisti dobi na žitu, na tem najpotrebnejšem živilu, zaslužijo 90 odstotkov.
Niso pa samo borzijanski špekulanti in mlini, ki so znatno poviJdi svojo profite na ta način, nego delajo to tudi peki. Peki so celo za toliko odstotkov povišali cene kruhu i.u vsled tega je njihov profit mnogo večji od prejšnjega. Po splošno potrjeni kalkulaciji dobe peki na 100 kg moke 130 kg kruha. Ko so peki prodajali črni krnh po 2.75 Din, tedaj so na 30 kv več pripeke — ki ie njihov zaslužek in režiiski stroški — dobili 30 krat po 2.75 Din. kar znaša 82.50 Din. a sedaj dobivajo 30 krat po 4.— Din, kar da 120.— Din. Med tem so cene kruha celo večje od cene moke tako. da se lahko reče, da dobivajo peki dvakrat toliko za prodani kn»h, kakor so dali za moko.
Ker je kruh glavna hrana delavcev in nameščencev, je t^ podražitev zelo udarila njihove želodce in ne morejo s svojimi mezdami in plačami vzdrževati svoje potrebe. Gla-dovanje je stopilo v močnejšo fazo.
Poleg borbe za povišanje mezd vstaja za delavce in nameščence v borbi zoper draginjo še cela vrsta vprašanj, ki jih je treba rešiti, če hočemo, da se prepreči skakanje mezd na razne strani. Zato je centrala »Ujedinjenog Rad.ničkoer Sindi-kalnog Saveza Jugoslavije« (URSSJ) pozvala vse delavske in nameš*en-ske organizacije, da skličejo shode in zborovanja, na katerih se naj postavijo zahteve, navedene v sledeči resoluciji:
»Delavci in nameščenci kon- { štatirajo na svojem zborovanju, da se njihov materiialni položaj v teku zadnjih let tudi poleg začasnega padca cen agrarnih proizvodov stalno poslabšuje. Težka gospodarska kriza, ki je zadela sicer vse sloje, je najbolj udarila delavski razred.
Glede na položaj delavstva in nameščenstva je velikega vpliva tudi nepravična razdelitev javnih bremen, ki obremenjujejo delavce in nameščence v nesorazmerno večji meri, nego druge, premožnejše sloje. To se tiče skupine neposrednih pa tudi še posebno skupine posrednih davkov, ki na razne načine zadevajo konzum, kakor so n. pr. državne in samoupravne trošarine.
Da se ne uveljavila zakon o pobijanju draginje, da javnost premalo ali takorekoč ničesar ne sto-
ri za razvitek konzuinno-produk- j tivnega pokreta konzumentov, posebno pa ne občine, vpliva, da cveti v trgovini v predprodaji organizirano špekulantstvo, ki na eni strani ropa producenta-kmeta, ker kupuje od njega za sramotno nizko ceno, in konzumenta-delav-ca in nameščenca, ker mu vse tisto prodaja po strahovito visokih cenah.
Poleg špekulantstva v predprodaji in trgovini davijo konzumen ta tudi razni karteli md!«s<rtičev, ki na eni strani drže nenavadno visoke cene produktom, a na dragi strani sistematično zni-žuie o mezde f,n piače delavcem in nameščencem in to nominalno in realno.
Ker bi moral biti cilj splošne javne skrbi v tem. da se dela na ustvaritvi duhovno in fizično krepkih generacij, a posebno delavskega razreda kot najproduktivnejšega dela naroda in ker ima politika stalnega izčrpavanja živ-ljenskega standarda širokih množic obratne, škodljive rezultate, to delavci in nameščenci zahtevajo :
t. Da se ukinejo državne iu samoupravne trošarine na vse življenske potrebe, vštevši tudi carine;
2. da se strogo uveljavlja zakon proti špekulaciji v trgovini in takoj izpopolni z odredbami, da v kontroli cen sodelujejo konzumenti, zastopani po svojih delavskih strokovnih organizacijah in konzumnih zadrugah. (Izvrševanje tega zakona se naj prenese v delokrog občine same);
3. da se organizira javna kontrola nad delovanjem kapitalističnih kartelov in da se zastopniki javne kontrole vzamejo iz delavskih strokovnih organizacij;
4. da se izvaja z zakonom predvideno zavarovanje delavstva za brezposelnost, starost, onemoglost in smrt;
5. da sc ustvari žitni fond z obvezno dajatvijo po S kg žita od vsakega orala tistih posestev, ki so večja od 9 oralov. S tega žitnega fonda se bodo podpirali brezposelni poljedelski delavci;
6. da sc z izrecnimi pooblastili omogoči razvoj konzumnega in produkcijskega delavskega in nameščenskega pokreta;
7. da posvetijo občinske uprave strogo pažnjo na ustvarjanje komunalnih podjetij radi produktivnega pobijanja draginje potom svobodne konkurence in da z gradnjo velikih javnih, higi-jenskih skladišč omogočijo koncentriranje večjih količin življenskih potrebščin, da se tako vpliva na tržne cene;
8. da se stavbinskemu zadrugarstvu posveti posebna pazljivost in ga omogoči z dotacijami iz javnih sredstev; občine naj se brigajo za brezplačna stanovanja in kurjavo nezaposlenih delavcev in njihovih družin;
9. da se uvedejo za delavstvo znižane cene za vožnjo na tramvajih za prihod in odhod z dela pred- in popoldne;
10. da se s posebnim zakonom predpišejo minimalne delavske mezde In brez pristanka avtoritativnega, zato sestavljenega razsodišča, v katerem morajo biti zastopani paritetno tudi delavci, izvoljeni po svojih strokovnih organizacijah,	se	kakršnokoli znižavanje
mezd ne sme vršiti:
11. da se ustanovi gospodarski svet s paritetnim delavskim zastopništvom, ki naj Izdela državni gospodarski program za favoriziranje produktivnih panog nacionalnega dela in dviganja splošnega gospodarskega in socialnega nivoja celote.«
Strokovna komisija za Slovenijo je sklenila na svoji odborov! seji, da bo sklicala shode po vsej dravski banovini v nedeljo, dne 2. aprila 1933. Resolucije se bodo razposlale na vsa odločilna mesta (banski upravi, ministrom itd.). Podružnice In medstrokovni odbori naj javijo že sedaj Strokovni komisiji kraj zborovanja, prostor in uro ter če žele referenta. Sploh naj že sedaj vse potrebno ukrenejo za obilen obisk zborovanj.
Strokovna komisija sa Slovenijo.
lijonov, skrbno zakopan ne kot mrtvec, ki se ga spominjamo z žalostjo in pomilovanjem, temveč kot večni ogenj, ki razžari vsega človeka kakor čisto razbeljeno kovino, iz katere se bo kovalo orožje bodočnosti. Kako zelo je še marksizem živ, bo dokazalo avstrijsko delavstvo: Karl Marx, to ni napis na nagrobnem kamnu, to ste vi vsi! Sodrugi in sodružice, to je vse, kar je v vas in na nas velikega, ponosnega in nesmrtnega! In če se boste postavili po robu kontrarevoluciji, če boste s svetim fanatizmom
branili Avstrijo pred fašistično diktaturo, boste s tem najlepše proslavili spomin Karla Marxa v vsej njegovi in svoji veličini!
ZA CANKARJEM) DRUŽBO
prispevajte le sedaj tedensko po 50 pa^a, ali meseino po 2*50, da boste Imeli do septem* bra ali oktobra Članarino Din 90*— polno vplalano In s tem pravico do itlrlh lepih knjig. Ne odlaiajmo, temveS delajmo In ustvarja J mol
Beseda neorganiziranim.
Pri nas je veliko delavcev in delavk, ki mislijo, da je dovolj, če se v vsakdanji borbi za življenje naslonijo na lastne moči, samo na svoj »JAZ«. Nič nočejo vedeti o organizaciji in o skupni solidarnosti vseh delavcev in delavk.
»Zakaj naj plačujem organizacijo,« je navaden odgovor neorganiziranih, »ko najdem delo tudi brez organizacije.«
Ti delavci in delavke se zelo varajo. Nočejo vedeti in spoznati, da je vsa človeška družba organizem, v katerem odločajo samo organizirani razredi in v katerih posameznik ne pomeni nič. Posamezni delavcc in delavka v današnjem gospodarskem sistemu ne pomeni nič in ne zmore nič. Kapitalisti so v gospodarskem smislu mnego močnejši, pa se kljub temu danes medsebojno organizirajo in združujejo, da bi tako čim bolje zaščitili svoje interese in čim lažje ter uspešnejše izkoriščali delovno moč nepoučenih in nezavednih delavcev. Kapitalisti se organizirajo v svoje strokovne zveze, snujejo kartele, koncerne, truste, in to vse samo radi tega, da s tem omejijo skupno konkurenco in dvignejo s tem svojo organizacijo in uspešnejše eksploatira-nje. Da bi obdržali in učvrstili svoje privilegije, da bi zmanjšali stroške osebnih in stvarnih režij svojih podjetij, organizirani kapitalisti iz dneva v dan znižujejo delavske mezde in uvajajo mehanizacijo in racionalizacijo dela, kar istotako mnogoštevilnim delavcem ropa njihove mezde in jih meče kot nepotrebne iz sedanjega gospodarskega sistema. Na ta način organizirani kapitalisti po vsem svetu uspevajo v poslabševanju delavskih mezd in njihove kupne moči ter jih nato zaposlujejo pod skrajno neugodnimi pogoji.
A tem kapitalistom nasproti atoji sama manjši del zavednih in organiziranih delavcev in delavk, ki brez ozira na svoje neposredne osebne koristi vodijo junaško borbo s svojim mnogo močnejšim razrednim nasprotnikom in eksploaterjetn. Kapitalisti in organizirani delavci vodijo borbo v vsaki posamezni državi, a kot taki v vrhovni strokovni centrali, kakor je za Jugoslavijo URSSJ, na širših internacionalnih forumih in v Internacionali.
Delavci in delavke, ki nočejo biti organizirani, so nehote nekaka velika coklja organiziranemu delavstvu. Neorganizirani borbo organiziranih slabe in indirektno pomagajo organiziranim kapitalistom zoper samega sebe. Kapitalisti radi govore: Vi zahtevate to in ono? Manjšina? A ve-i čina v moji tovarni je zadovoljna!
| A če bi ti neorganizirani delavci in delavke stopili v strokovne organizacije, v stroke, v katere spadajo, bi mnogo pripomogli za zboljšanje svojega položaja. Njihov »jaz«, ki sedaj, ko je neorganiziran, ne pomeni nič, samo da je coklja organiziranemu »Mi« in pomagač kapitalizmu, a če bi se združil organizirano v skupen, SOLIDAREN »MI«, bi pri pogajanjih in sklepanjih kolektivnih pogodb itd. strokovna organizacija in s tem delavci dosegli boljše, večje, ugodnejše pogoje in uspehe.
Neorganizirani delavci in delavke se lahko vsak dan prepričajo, da se morajo zadovoljiti s tem, kar jim milostno nudi delodajalec. Ni samo dovolj, če se posamezni delavec ali delavka trudita, da si izboljšata svoj položaj, nego potrebno je, daje zboljšanje položaja na celi črti in da je tisto zboljšanje stalno in zaščiteno. Zaščiteno pa je le samo lahko z dobro, solidarno močjo organiziranega delavstva, s strokovno organizacijo.
Samo s pomočjo organizacije, samo s krepko solidarnostjo vseh so-drugov in sodružic se lahko resnično zboljšajo delovne razmere delavstva, se lahko zaščitijo pridobitve delavske zakonodaje in se lahko zasigura pravilno izvajanje delavskih zaščitnih zakonov.
Zato, sodrugi in sodružice, Jri ste na fronti strokovnih organizacij
25. marca 1933
»DELAVEC«
Stran 3
KONGRESU
delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode**, ki se vrii 25. in 26. marca v Ljubljani
želimo mnogo uspeha, podviga ter autoritativni in reprezentančni potek razprav, sklepov in navodil za nadaljne delo. „Svoboda“ bodi žarišče proletarske kulture in duševnosti. Mi pa bodimo njeni člani! Vsem delegatom in prisostvujočim svobodaški pozdrav „Družnost!“
Strokovna komisija	Uredništvo In uprava
za Slovenijo	»Delavec**
sti in odločni bojevniki, pozovite neorganizirane, delajte neprestano, da pridejo tudi oni v vaše vrste, da bomo ob 50 letnici smrti Karla Marxa lahko rekli:
MI SMO MOČNI, SOLIDARNI, ORGANIZIRANI, RAZREDNO ZAVEDNI BORCI ZA NAŠE DELAVSKE IN ČLOVEČANSKE PRAVICE!
A. P.:
„Kulturen“ Človek.
Živimo v času visokega razvoda tehnike vseh mogočih naprav, katere so bile izumljene od Ljudi z namenom, da se dvigne človeka iz pomanjkanja in bede. Marsikatera moč, iki se je zdela v prejšnjih stoletjih nadnaravna, se je ukrotila. Egoizem nekaterih posameznikov se pa čedalje bolje razvija.
Za časa Avstrije sem bil v naši deželni prestolici v Ljuibljani. Ogledal sem razne, za mene zanimive stvari, kakor tudi neko poslopje z napisom: »če hočeš biti človek, uči se!« Že takrat sem si mislil: Kaj, ali mi, ki smo fizični delavci in nam ni bilo dano, da bi »e lahko učili, nismo ljudje? Sedaj, ko imam že nekaj življenjskih izkušenj, se pa še večkrat spominjam na napis tiste hiše, v kateri se »(producira« človek. Kakšna ironija se ma zdi, ko to. razmišljam. Svet se ponaša s kulturo. In to s takšno kulturo, da se pridobljene dobrine zemlje in dela naravno uničujejo, ljudstvo pa od pomanjkanja propada. In vse to po volji tistega, ki je imel možnost, ali spretnost, ali predrznost, da je postal »kulturen« človek v smislu tistega napisa. Ce pogledamo prirodo živalstva, ne najdemo 'aed njimi takih, ki bi uničevali več kot potrebujejo za obstoj življenja, čeravno šteje-Too nekatere k roparicam. Ljudstvo jih, seveda, .preganja in pobija. Kulturnemu člove-..u' uničevalcu dobrin in ljudi, se pa to buds tvo klanja in mu poljublja roke. Kulturni syet se oborožuje z vsemi mogočimi sredstvi, a le na orožje srčne kulture pozab-Ia- In ta napaka, oziroma greh, je tisto, kar Oas spravlja v sovraštvo, v finančno krizo, ® tudi v krizo duha. Radoveden sem, kaj si "•»sli človek, ki .je upravnik industrije, ali
organizacije celo dva mandata več kakor zadnjič.
Pri vodovodu so dobile svobodne strokovne organizacije 7, komunisti 4 mandate, fašisti pa nobenega.
Disciplina delavstva je torej trdna.
lastnik težkih milijonov in drugih naravnih bogastev, ko čuje, kako zavzema sestra revščine, tuberkuloza, postojanko za postojanko, in se širi po tistih telesih, ki so mu pomagale izpopolniti in stebnizirati obrate, a so zato sedaj brez posla, ibrez kruha, brez strehe. Njemu, »človeku«, se .pa odkrivamo. Kajti on se je imel priložnost učiti. Ali ne bi bilo lepše, da bi bili vsi .srečni, se vsi lahko učili? Ali ne bi bila to res radost in ponos človeštva. Saj je tudi Simon Gregorčič zapisal: »Ko kruh delil ibo z bratom brat, takrat se bomo srečnega čutili.«
Čudim se, kako kalkulira lastnik strojev! — Če bo šlo tako naprej, od kod naj pričakuje konsumentov, če je ljudstvo brez zaslužka!? Zakaj se znižujejo mezde, zakaj se preoblaga z delom še zaposlene ljudi, ko jih je toliko brez dela? Od kod si zamišlja kapitalistični svet rešitev, če sam namenoma povzroča kaos?
Da smo sokrivi k temu tudi v veliki meri sami .delavci, oziroma tisti, ki se umikajo organiziranemu nastopu in zanikanju svoje samozavesti, da bi se zaščitili pred iz-koriščevanjem, ne bom govoril. Povem še, da še sedaj veliko število .delavstva neče razumeti kam spada, dasi je 'danes tako jasna slika, da jo mora vsak razumeti: Delo in kapitalizem je dvoje z različnim stremljenjem, zato ne more skupaj. Ne obsojam jih, nego obžalujem.
Če je takrat, ko ni bilo tako velikih transportnih sredstev, bilo kje, da je izbruhnila lakota, in se ni moglo hitro pomagati, je nerazumljivo dandanes, ko je vsega dovoli in ljudje gladujejo. če je to kultura, pridobljena na način, ki je bil napisan na tisti šoli, ipotem naj se tisti napis izbriše, da ne bo lagal tistim mnogim, ki še verujejo vanj.
na znanje. Nato je podal tajnik svoje poročilo. — Blagajniško poročilo je podal sodr. Hriberšek. Poročal je o stanju podružnice, povdarjajoč, da je podružnica nudila svojim članom v slučaju brezposelnosti in bolezni izdatno pomoč ter pozival člane, naj svoje dolžnosti napram organizaciji točno izvršujejo, da bo mogla organizacija nalogo napram svojim članom z večjim uspehom zadostiti, kakor je bilo to dosedaj mogoče.
Po poročilu finančne kontrole je dal občni zbor soglasno odboru zaupnico.
Nato je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ogrizek, podpredsednik Godnik, tajnik Kršlin, nam. Stich, blagajnik Hriber-šek, nam Lampret; odborniki: Seničar, Ga-lof, Fijauš; kontrola; Seničar, Krivec, Gajšek.
Nato je sodrug Toman izčrpno poročal o položaju na Jesenicah, o križevi poti, ki jo je moralo preiti delavstvo na Jesenicah, Javorniku in Dobravi, od marca lanskega leta pa do danes, ko je zopet sklenilo kolektivno pogodbo. Lansko leto je vodstvo tovarne odpovedalo službo vsem zaposlenim na 14 dni. Tisti strah in obup, ki je zavladal v tistem času, ni mogel upogniti jeseniškega kovinarja, da bi vrgel puško v koruzo in čakal, kaj mu prinese bodočnost. Zanesel se je na svojo organizacijo, vzorno disciplino in je kljuboval vsem naporom svojih nasprotnikov, ki so skušali zrahljati disciplino in red. Ko se je začelo zopet obratovati, je delavstvo sklenilo kolektivno pogodbo, vendar je bilo vsled razmer delavstvo primorano privoliti na 4 do 6 odstotno znižanje mezd. Sila razmer, ko so se življenske potrebščine podražile za 18 odstotkov, je primorala, da je delavstvo to pogodbo odpovedalo in zahtevalo povišanje. Pogajanja so se vlekla preko dva meseca in z močjo organizacije se je doseglo, da je bila nova pogodba sklenjena in si je delavstvo tistih 4 in 6 odstotkov zopet priborilo nazaj. Tako so tudi tisti, ki so stali ob strani videli, da brez organizacije ni mogoče ničesar doseči.
Obl. tajnik sodr. Leskošek je poročal kratko o položaju celjskih kovinarjev, zlasti, koliko so izgubili v tem času, ko so zapustili svojo organizacijo in s tem. zanemarili samega sebe in svojo družino. Pustili so ležati v tovarniški blagajni svoje odstotke za nadure, potem odškodnino, ki jim pripada po prejšnjem paragrafu 1154. b zakona o zaščiti delavcev in po paragrafih 219, 220 in 221 obrtnega zakona ter diferenco plač, katero imajo in katero bi morali imeti za kritje najnujnejših življenskih potrebščin. Skupna vsota tega, kar so po svoji malomarnosti pustili, znaša milijone dinarjev. Torej, sodrugi, sedaj vidite, kam se pride, če je človek nezaveden.
Pri točki »razno« so bila sprejeta nova pravila za lokalni brezposelni fond. Predsednik je zaključil ta lepo uspeli občni zbor ob 12. uri.
| Poteš Josip mrtev I
V	soboto, dne 4. marca t. 1. je umrl v Celju znani in spoštovani sodrug Poteš Josip, upokojeni kovač železarne Štore. Umrl je na influenca, katere se je nalezel kot delavec v tovarni pri vršenju svojega dela za vsakdanji kruh. Rojen je bil dne 1. marca 1856 na Spodnji Polskavi. Kovaške obrti se je učil na Spodnji Polskavi. Po vojaški službi je delal 1 leto v Hrastniku, potem pa 52 let v Štorah. Sodrug Poteš je prišel v pokret kot mladenič in mu je ostal zvest do zadnjega izdihljaja. Ril je dolgoletni funkcijonar Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije v Štorah in ko je vžrval pri svoji hčerki svoj zasluženi pokoj, ni bilo v Celju sestanka ali
shoda, ki bi se ga ta sodrug, sivi starček, ne udeležil. Vzpodbujal je mladino, katero je tako ljubil in vzgotjeval ipol stoletja. Bil je najbolj srečen, če je bil v krogu svojih so-drugov.
Kako je bil priljubljen, se je videlo na dan pogreba, ko ga je spremljala 1000 glava množica k zadnjemu .počitku in ko so zadoneli glasovi delavskega pevskega zbora »Svoboda« za slovo, so vsakega oblile solze.
Sodrugu Potešu Josipu ostane v zgodo-/ vini proletariata častno mesto. Njegovim ostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
Občni zbor Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico na Jesenicah,
se je vršil v nedeljo, dne 5. marca L 1. pop. v Delavskem domu na Savi. Vodil ga je predsednik zadruge s. G a 1 o b i č, poročali so pa poleg njega še zadr. tajnik z. J. Avsenik, poslovodja s. Anton Z u g iw i t z dn predsednik nadzorstva z. Ivan Šega. V debati sta govorila še ss. Karl Ažman in Cvetko Kristan. Vsi govorniki, kakor tudi vsi navzoči, so ugotovili lep napredek hranilnice ter dokazali, da so vsi člani hranilnice pripravljeni iti na delo za še vse boljši in večji razmah zadrug. Računski zaključek, kakor tudi raz-rešnica staremu načelstvu, sta bila soglasno odobrena. Prav tako je ibilo sprejeto na znanje tudi revizijsko poročilo Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani. V novo načelstvo so bili izvoljeni za predsednika z. Ivan Šega, za odbornike pa ss. Anton Zugwitz, Karl Ažman, Tomo Sablatnik, Ivan Mirtič, Jakob Rainer in Ivan Noč (Kor. Bela). V nadzorstvo pa za predsednika s. Ivan Galobič, za člane pa ss. Ivan Erlah (Kor. Bela), Filip Rotar (Kranj), Jakopič Franc in Svetina Miha (Kor. Bela), Odstopivšemu predsedniku s. Galobiču in .tajniku z. J, Avseniku se je izrekla zahvala, Pri zadnji točki je Ibila znižana obrestna mera za hranilne vloge za pol %, in sicer za navadne vloge na 5X>%, za vezane na polletno odpoved pa na 6% %. Rentni davek plača zadruga iz svojega. Občni zbor je znova dokazal, da' zadruga zasluži vse polno zaupanje za svoje delo in za zaupan ji denar. Dolžnost vsega jeseniškega delavstva bi bila, da se tega tudi zaveda in po tem ravna.
Člansko zborovanje Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko, r. s.
z o. z. na Jesenicah se je vršilo v četrtek,
dne 9. marca t. 1. za oddajališča Sava, Jesenice, Koroška Bela in Slov. Javornik v zadružnem kinu Radio. Obisk je bil ra prvi sestanek zadovoljiv, zlasti, ker imajo mnogi člani preko pol ure hoda iz dveh oddajališč. Poročali so o vseh aktualnih vprašanjih sis. Ivan Čelesnik, Anton Zugwitz, Franc Mohorič, Karl Ažman in Cvetko Kristan. Zlasti se je razpravljalo o kakovosti blaga v zadružnih prodajalnah, o cenah blaga, o dolžnikih in kupovanju na up, o vprašanju hranilnih vlog, o gospodarski politiki v splošnem, politiki trgovcev do konzumnih zadrug itd. Precej članov se je oglasilo k besedi in razvila se je živahna debata, ki je dala celo vrsto lepih vzpodbud za nadaljnje delovanje. Po dve in polurnem razpravljanju je bil lepi sestanek ob pol 10. uri zvečer zaključen in sklenjeno je bilo, da se vrši tak sestanek najmanj enkrat mesečno. Na ta način pride in ostane članstvo, vedno v tesnih stikih s svojim zadružnim vodstvom in z zadrugo kot tako in vsa morebitna nesporazumljenja se lahko na takem sodelovanju odstranijo, pred-no lahko celotnemu gibanju napravico kaj škode. Takšno delo pri zadrugah bi bilo potrebno povsod.
Guštanj.
Bilanca o izgubi delavskega zaslužka v preteklem letu v Jeklarni. Vsako podjetje si ob koncu leta napravi bilanco o zgubi in dobičku, da more določiti višino dividende. Zato naj tudi tni delavci povemo javnosti o naši bilanci v tej krizi. Ob koncu preteklega leta je znašalo število zaposlenih delavcev v jeklarni 242. Ti sp povprečno izgubili na delovnih urah po 900 ur. A ko računamo povprečni zaslužek na uro Din 5, znese to Din 4500 na osebo ali 242 oseb po Din 4500 znese Din 1,089.000. Toliko znaša izguba, ki jo je utrpelo naše revno delavstvo. Grozno, posebno še, če pomislimo, da se je delavstvo že prejšnja leta pri polnem obratu zadolžilo vsled slabe mezde za več kot pot milijona Din. Da taka izguba na zaslužku pomeni katastrofo za njegov obstoj, je jasno. Pri tem pa ni všteto, koliko znaša izguba na zaslužku radi praznikov, ker se je obrat večinoma pričel šele
v	pondeljek ozir. torek. Tudi ni všteta izguba kupne moči radi naraščajoče draginje življenskih potrebščin. Iz tega si lahko vsak sam predstavlja, kako pasje življenje ima naš kovinar. Res je, da te izgube niso čutili vsi enako, res je pa tudi, da kolikor so eni manj trpeli, so pa drugi zato več. Posebno je bila udarjena mladina, ki je cele mesece praznovala. Med temi so tudi družinski očetje. Zato lahko smelo trdimo, da je faktična izguba še večja. Delavci, trpini, premislite, zakaj vsa ta beda in revščina v družinah, spoznajte že enkrat, da ste temu krivi deloma tudi sami, spoznajte, da je edina rešitev za omiljenje te bede le v močni razredni strokovni organizaciji. Zato delavci, očetje in sinovi, odprite oči. Cut srca in ljubezni do vaših družin, če že niste popolnoma otopeli, vam narekuje, da se organizirate in videli boste, da se bo položaj izboljšal. Izboljšati se mora, kjer je železna volja in mogočen Ml!
Občni zbor tuk. podružnice Sav. Met. Radnika se je vršil dne 12. marca za tekoče leto, ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne Milovnika, z običajnim dnevnim redom. Po poročilih funkcijonarjev se je volil novi odbor, in sicer je s. Verčko predlagal, da naj ostane še nadalje stari odbor; ker ni bilo drugega predloga, se je ta dal na glasovanje, ter je bil z večino sprejet. Izvoljeni so: Predsednik Juh Luka, tajnik Lepko Franc, blagajnik Obritan Franc, nam. Slanič Filip; v kontrolo pa: Capelnik Andrej in Štruc Ivan; odbornika: Vauče Matevž in Lopan Anton. Občnemu zboru je
Delavstvo v Nemčiji ne klone.
Volitve obratnih zaupnikov
v Berlinu.
Dne 2. marca so bile volitve obratnih zaupnikov v berlinski elektrarni in plinarni.
V elektrarni je bilo izvoljenih 16 zaupnikov svobodnih strokovnih organizacij; fašisti ali kaka druga stranka niso dobili nobenega mandata.
V plinarni so dobile svobodne strokovne organizacije 12 zaupnikov, . komunisti 6, fašisti nobenega. V pli- | narni so dobile svobodne strokovne j
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Občni zbor podružnice S. M. R. J. v Štorah se ie vršil dne 5. marca ob 2. uri popoldne. — Predsednik s. Gorišek je s kratkim pozdravom otvoril občni zbor ter pozval navzoče, da počaste umrlega s Poteza stoje z enominutnim molkom. Po predsedniškem poročilu sta poročala blagajnik in tajnik. Iz poročil je bilo videti vse delovanje podružnice v preteklem letu. Sodrug Toman iz Jesenic je poročal o položaju na Jesenicah. Sodr. obl. tajnik pa o bodočem delu. V odbor so bili izvoljeni mlajši sodrugi, kar je razveseljivo in da garancijo za razmah podružnice. Sklenilo se je, da pristopijo delavci iz tovarne g. Majdiča v našo organizacijo in je takoj pristopilo | 10 novih članov in bodo tvorili svojo posebno sekcijo. — Občni zbor je še razpravljal o tekočih poslih, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
Slov. Bistrica. Dne 3. julija 1932 je zaposleno delavstvo tovarne bakra Zugmajer in Gruber v S(ov. Bistrici na svojem zborovanju sklenilo, da hoče na vsak način imeti kolektivno pogodbo za zavarovanje svojih plač in ureditev odnošajev delovnega razmerja, ker so ob priliki novega obrtnega zakona nastale druge razmere za delavstvo. 9. decembra je poslalo oblastno tajništvo S. M. R. J. v Ljubljani podjetju predlog kolektivne pogodbe, kateri naj bi bil temelj za pogajanja. 10. februarja 1933 so se vršila prva pogajanja ob navzočnosti zastopnika podjetja g. ravnatelja Gruberja, zastopnika Inšpekcije dela in Delavske zbornice, obl. odbora SMRJ tajnika Leskošeka, glavnega zaupnika Bera Pavla in predsednika podružnice Germa Ludvika. Ker pogajanja ta dan niso rodila zaželjenega uspeha, so se preložila. Dne 13. februarja so se nadaljevala in se je kolektivna pogodba sklenila na podlagi zakona o zaščiti delavcev, zakona o Inšpekciji dela in Obrtnega zakona. Radi pomanjkanja prostora objavimo samo važnejša določila te pogodbe.
1.	Mezde.
Mezdni sistem. — Delo se plača v glavnem po dnevnih mezdah za osemurno delo in po kategorijah, katerih Je 24.
V	teh kategorijah so se določile temeljne mezde, ki pa pridejo v poštev samo pri dajatvah, ki Jih predvideva Obrtni zakon, ker se večinoma dela v akordu, pri
katerem zaslužijo do 30 odstotkov preko svoje temeljne plače.
2.	Delo v akordu.
Vsi dosedaj veljavni akordi ostanejo še nadalje v veljavi z izjemo v veliki valjarni, v kateri so nastali vsled preureditve novi delovni odnošaji, vsled česar se dogovori novi akord.
3.	Odškodnine.
Delavec ima pravico na plačilo njegovi kategoriji odgovarjajoče temeljne mezde v slučajih, ki Jih navaja obrtni zakon, paragraf 219, 220, 221.
4.	Uveljavljenje pogodbe.
Ta kolektivna pogodba stopi v veljavo dne 14. marca 1933 in je veljavna do nadaljnjega. Odpovedljiva je obojestransko z enomesečnim odpovednim rokom.
Podpisi.
Ta pogodba zagotavlja zaposlenim delavcem temeljne plače in dajatve ob prilikah. katere predvideva obrtni zakon. To je velik uspeh, če pomislimo, da Je to bil prvi korak te mlade podružnice, ki si Je s tem zasigurala pot za naprej še k večjim uspehom. Sodrugi, le tako naprel po začrtani poti! Sodrugom v drugih tovarnah pa kličemo: »V organizacijo in tako do cilja! V organiziranosti je uspeh in zmaga!«
Celje.
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Celje, je imel svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 5. marca t. 1., ob 9. uri dopoldne v dvorani gostilne pri »Zelenem travniku«. Dnevni red je bil sledeči: 1. Poročilo a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Razno.
Sodrug Janežič je otvoril občni zbor ter pozval navzoče, da v znak žalosti nad izgubo najstarejšega sodruga Poteža Josipa vstanejo in počaste z enominutnim molkom njegov spomin. Sodrug predsednik je nato podal izčrpno poročilo o delovanju podružnice. Tajniško poročilo je podal sodr. Kršlin, ki je povdarjal, da sta poslali podružnici Ljubljana in Moste pozdravni pismi na občni zbor. Pismi sta bili prečitani. Podružnica Jesenice je pa poslala svojega delegata sodr. Tomana, da v imenu jeseniških kovinarjev pozdravi občni zbor in poroča o položaju na Jesenicah. Občni zbor je vzel to poročilo z velikim odobravanjem
sodrusi!
Kupujte in zahtevajte povsod kruh in pecivo iz Pi*VG
delavske pekarne, r. z. z o. z., podružnica v Ljubljani, Postojnska ulica 11, desno. Telefon 31-71.
Sodražice!
Ravnajte se po naukih Karla Marxa!
Širite in naročajte delavski tisk! Ob 50letnici smrti KARLA MARXA naj pridobi vsak strokovno organizirani naročnike za . Delavsko Politiko", naj postane vsak član .Svobode", da bo redno prejemal revijo .Svobodo", in naj bo vsakdo član .Cankarjeve družbe" l Ob 50. obletnici smrti Karla Marxa strnimo veliki .MI" l
prisostvoval zastopnik centrale s. Kopač Jože. Po končani volitvi odbora se je oglasil k besedi s. Kopač, ki je podal temeljni pomen strok, organizacije, na kar je sledilo burno odobravanje. Ker je bi! sklican za 10. uro javni shod z dnevnim redom — 1. Poročilo o načrtu dela novo izvoljenih obratnih zaupnikov. 2. Poročilo o poteka izvršenih intervencij. 3. Težki gmotni položaj delavstva	in kako	ga izboljšati. — se	je	ta
otvoril takoj po	občnem zboru. K 1.	in	2.
točki je	govoril	glavni zaupnik Juh,	ki	je
obširno	razložil	načrt in delovanje ter	in-
tervencije obratnih zaupnikov; šlo je pri intervenciji za akord v kladivarni, katerega se je kršilo. Ta zadeva še ni v popolnem redu in bo treba še borbe. Tudi so predložili zaupniki podjetju, kako živijo delavci vsled draginje in malo storjenih ših-tov v pomanjkanju. Povedali so, da to ne more iti dalje, če ne, bo postalo to življenje delavcev usodno za njih zdravje, kar gotovo ne bo v prid podjetju.
Zato so zaupniki naglasili, da bi podjetje uvidelo to potrebo, ter bi omogočilo z boljšim zaslužkom delavcem eksistenco, nakar je ravnatelj odgovoril, da je to nemogoče, ker bi delničarji ne pristali na to.
Iz tega naj delavstvo uvidi, da z lepo besedo nima nič pričakovati pri podjetju, temveč bo treba upostaviti močno organizacijo, ki je edino sposobna izboljšati ta obupni položaj. K tretji točki je govoril tudi s. Kopač, ki je v tako živih slikah orisal delavski položaj in odpomoč temu kaosu, da bi moral vsak delavec razumeti, da je edina rešitev močna organizacija. Orisal je delovanje jeseniških kovinarjev, ki so dosegli 7. njih močno organizacijo tudi v tem času priboljšek k zaslužku, kar naj bo za vzgled nam! Naglasil je tudi, da imamo (iuštanjčani še to napako, ker nikoli ne priženemo svojih žena na zborovanja, katerih se enako tiče delo strokovnih organizacij. Saj ravno ona največ trpi v tej krizi, ko nima možu in otrokom dati kaj jesti. Zato apelira na delavstvo Ouštanja: Dajte tudi v bodoče ženo pripeljati na strokovna zborovanja, da tudi ona spozna pa> trebo in rešitev v strokovni organizaciji, potem ne bo več zadržavala moža doma, ko bo vedela, da se bojuje boj tudi zanjo in otroke. Zato delajte vsi za enega in eden za vse za boljši obstoj!
RUDARJI.
Pomol rudarjem Je nujna.
Zveza rudarjev Jugoslavije posreduje.
V	revirjih TPD se nervoznost polašča delavstva bolj in bolj. Na eni strani strah pred novimi redukcijami, in na drugi strani strah pred še večjim gladom kot je že. Kamor greš, s komur govoriš, povsod slišiš samo vprašanje: Kaj bo z nami? Od česa bomo živeli? — To je sedaj obupni klic tlsočev in tisočev najbednejših.
Zveza rudarjev Jugoslavije v zvezi z II. skupino posreduje, protestira, pošilja vloge in prošnje na vse instance, vedno in povsod podčrtava obupen položaj rudarjev in njihovih družin. Zakaj, vse je sedaj odvisno od povečanja naročil premoga za bodoče proračunsko leto.
Ker so rudarji v zadnjih dveh mesecih napravili tako malo šihtov, da si od tega zaslužka ne bodo mogli nabaviti najpotrebnejše za preživ-
Vl« pisarniške, tehnične in šolske potrebščine kupujte pri znani tvrdki
ljanje, je Zveza rudarjev Jugoslavije naslovila dne 5. marca t. I. na Delavsko zbornico tozadevno vlogo s prošnjo za takojšnje posredovanje pri banski upravi za dobavo brezplačnih živil. Delavska zbornica se je temu pozivu takoj odzvala, in tako se je v petek, dne 10. marca t. 1. vršila na Kr. banski upravi razprava, katere se je udeležila Delavska zbornica po svojem zastopniku, potem Zveza rudarjev Jugoslavije, načelstvo 11. skupine in predstavnika ostalih dveh strokovnih organizacij.
Sklep razprave je bil, da se ima takoj naročiti večje število vagonov koruze, ki se bo tu zmlela in potem zdrob in moka še v teku tega meseca brezplačno razdelila med rudarje. V kritje tels stroškov bo prispevala delno banovina, pomožni bed-nostni sklad. Delavska zbornica in Bratovska sklad.uica.
Je to sicer malenkost, ki je v pogledu pomanjkanja med rudarji kakor kapija v morje, ki nikakor ne bo zadoščala. Zato bo odločujočim krofom vsekakor treba skrbeti, da se rudarjem omogoči vsaj skromno preživljanje, dokler se jim polne zaposlitve ne more nuditi.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Maribor.
Podružnica Maribor — tekstilna tovarna Hutter in drug. Podpisani izjavljam, da proti organizaciji Splošne delavske zveze nimam ničesar. Tudi v tovarni nisem ničesar govoril. Prepričal sem se, da podružnica Splošne delavske zveze v Mariboru pravilno deluje.
— Jakob Lipša, 1. r.
Hrastnik.
Dne 22. febr. 1933 se je vršil olbčni zbor
S.	D. Z. J., podružnica steklarjev Hrastnik. Sodnij* Bentl je otvoril občni zbor z običajnim dnevnim redom, in podal poročilo o delovanju odbora v preteklem letu; naglašal je, da smo bili primorani se postaviti v defenzivo vsled gospodarske krize, zato tudi ne moremo pokazati vidnih uspehov. Odbor je delal, kolikor je bilo v teh časih le mogoče. Nato je podal tajnik Kellner tajniško poročilo, iz katerega je (bilo razvidno, da je imel odbor 38 sej. Sestankov se je vršilo 18 in 2 konferenci. Dopisov je podr. sprejela 118, odposlala 126. Članov je bilo v začetku lanskega leta 129, pristopilo je 67, odpotovalo 5, odstopilo 24, tako, da ima sedaj podr. 167 članov. Poročal je tu'di, da je podjetje v lanskem letu hotelo plače znižati za 34% in se je po zaslugi organizacije posrečilo odbiti ta napad ter se je 11% reduciralo. Nadalje je tudi povidarjal, da je letos 25 let, kar se ve ustanovila podr. steklarjev. Od ustanoviteljev so umrli sodrugi; Pufler, st., Haner, Ko-ribski; živijo pa še sodr.: Henti, brata Žibret, Papeš i. t. d. Poročevalec naglaša, kako neustrašeno so se borili naši predniki in naj nam bo to vzgled za nadaljnje delo, poziva še neorganizirane, da vstopijo v organizacijo, ker s tem (bodemo najbolj manifestirali našo 254etnico. Blagajniško poročilo je podal tudi sodr. Kellner namesto sodr. Grčarja. Iz poročila je bilo razvidno, da je v preteklem letu bila podr. aktivna. Kontrola je poročala, da je mesec za m e« ec pregledala knjige ter denar prekontrolirala in vse v najilepšem redu našla. Predlaga absolutorij staremu odboru. Po poročilu se je vršila kratka debata in so vsi debatanti odobrili delo odibora. V no-
vi	odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Bentl Franc, namestnik Učakar A., tajnik Kellner Alojz, namestnik Jugovar Riko, blagajnik GrčaT Peter, namestnik Pfaifer Martin. Kontrola: Ranzinger Riko, Gotz Karl in Baner Maks, odborniki: Papeš Franc, Valent Karl, Vozel Stanko in Bentl Giza. Pomožni blagajniki:	Volfand Viktor,
Haberl Adolf. Aihivar: Laneger Anton. Nato je podal sodr. Jakomin izčrpno poročilo o delovanju Oblastnega odbora v preteklem letu, iz katerega ije bilo razvidno, da imamo v Sloveniji 1500 članov. Poroča, kje vse so se vršile intervencije v ipridl delavstva. Naglaša tudi odnošaije našega obl. odbora na-pram drugim del. org. Obenem se je dotaknil tudi sklepa naše konference 25. dec. 1932, če ne vstopi do 1. marca t. 1. naš Savez v U. R. S. S, J;, da potem ne odračunamo več Savezu in pridržimo denar do tega časa. dokler Savez ne vstopi v U. R. S. S. J. Obžaluje, Ha smo morali take sklepe napraviti in upa, da še v zadnjem momentu to Savez uvidi. Po referatu sodr. Jakomina se fe obravnavalo še nekaj stanovskih stvari in je pred-
SODRUGI!
Kujmo svojo bodočnost, bodočnost novega Človeka! Zdruienr, organizirani, z Jeklenim „MI“ bomo zaznamovali novo stran v zgodovini CioveStva, ko ne bo več Človek Človeku volk. — Zato naj bo vsak, ki Čuti krivico, vojiCak v armadi svobodnih strokovnih organizacij In v delavski kulturni zvezi „Svobodi“. — Kujmo — Izkujmo CloveStvu novo sonce!
sednik uspeli občni zbor zaključil s pozivom na vse navzoče, da obranijo zvestobo do svoje organizacije. Opomba1: pred pričetkom občnega zbora in na koncu so pevci »Svobode« II. zaipeli 2 delavski pesmi, za kar se jim zahvaljujemo in jih pozdravljamo. So-dJrugi, izvolili ste si novi odbor. Odbor si je nadel nalogo, da bo z vsemi močmi delal za pravice delavstva. Poziva pa vse, da držijo disciplino in solidarnost in da Se neorganizirani stopijo v organizacijo, da v skupnosti dosežemo naš cilj— Družnost!
ŽIVILCI.
NOČNO DELO V PEKARNAH MORA IZGINITI. Več banovin je s svojo uredbo o odpiranju in zapiranju obratov nočno delo v pekarnah že ukinilo. 20. marca t. 1. je sklicala Uprava savske banovine v Zagrebu anketo, na katero so bile povabljene tudi strokovne organizacije. V projektu o odpiran-u in zapiranju obratov je banska uprava postavila paragraf, ki govori, da se nočno delo v pekarnah ne sine vršiti. Nedeljski počitek pa naj traja od 5. ure popoldne v soboto do 4. ure zjutraj v pon-deljek. Ob delavnikih se začne delo ob 4. uri zjuiraj, nehati se ima pa ob 8. uri zvečer, če se delata 2 zmeni. Dela se samo 8 ur. Mojstri sami pa tudi ne smejo delati v času, ki je predpisan za počitek.
Kaj pa v dravski banovini? Ali banska uprava ne misli sklicati take ankete in izdati uredbo, da nočnega dela po pekarnah ne sme več biti m so mora nedeljski počitek uveljaviti? Kaj smo zadnji?
Organizacija živilskih delavcev, postavi to zahtevo odločno na dnevni red!
Pivovarji — Ljubljana.
Dasi ne preveč številna strokovna organizacija pivovarjev v Ljubljani, je vendar s svojo odločnostjo .preprečila, da se niso izvršile redukcije delavstva v takšni meri, kakor se je nameravalo in se tudi mezde niso znižale na 12 >4%. Pogajanja so se vršila cele tri tedne, sestanki delavcev takorekoč neprestano. Strokovno organizirani pivovarji, ki jih je zastopala Zveza živilcev, pa so ščitili svojo kolektivno pogodbo in popuščali le v sili razmer in ker ni vse delavstvo pi-vovarnice strokovno organizirano samo do skrajne možnosti. Dosegli so, da se je prenehalo z redukcijami in se mezde niso znižale, kakor je pivovarna nameravala. — Pivovarniškemu delavstvu je bilo pač jasno pokazano, da je le v močni strokovni organizaciji mogoče zaščititi delavske pridobitve in če zna kaj misliti, se morajo diosedaj še neorganizirani organizirati. Kajti, parazitsko biti deležen pridobitev organiziranih sodelavcev pač ni lepo niti častno.	—u—
LESNI DELAVCI.
Lesni delavci Dev. Mar. v Polju.
Že dalje časa smo nameravali v našem kraju vpostaviti organizacijo lesnih delavcev. Lesna obrt ije precej močno razvita, tako, da je postala že ena večja obratovalnica za lesne izdelke, ki iona tudi strojni obrat in zaposluje precejšnje število mizarjev. Je to domače podjetje »Tomšič«, so pa še tudi manjše delavnice, tako, da izgleda, da bo lesna industrija napredovala v našem kraju. Lanskega leta meseca junija smo se enkrat sestali ter vložili ipravila na pristojno oblast, ki jih’ je prvič zavrnila ter smo jih moTali ponovno vložiti, nakar pa so bila potrjena. Dne 12. marca t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor, katerega je sklical pripravljalni odbor podružnice. Šodr. Kačar je otvoril zborovanje ter omenjal, da je okoli 70 lesnih delavcev v tem okolišu, katere je treba pripeljati v organizacijo, da se skupno borimo za naše pravice.
Nato je poročal centralni tajnik 5, Bricelj. Podal je pregled, v kako slabih razmerah živi losno delavstvo. Tovarne in delavnice se zapirajo, žage stoje, delavstvo pa tava okoli ter pričakuje pomoči od tam, kjer je ni. Danes se proletariat zbira v svojih organizacijah, da se združeno bori za pravice, ki se mu iz dneva v dan kratijo. Pri nas je lesna industrija zelo močno razširjena, posebno pa v Bosni. Na tisoče delavcev se preživlja z razno obdelavo lesa in mnogo trgovcev in podjetnikov je na račun lesnega delavca obogatelo ter danes živi brezskrbno, dočim pa delavec strada ter je prepuščen usodi pogina. Le potom svoje strokovne organizacije si izvojuje boj za oibstanek in čuva pravice, katere so pisane njemu in jih hoče požrešni kapitalist odivzeti. Pojasnil je dalje, kake dolžnosti ima delavec do svoje strokovne organizacije. Vsaka orga»izacija mora postaviti temelj, na katerega gradi, to so pravila in pravilniki, katere mora vsak član poznati ter se po njih ravnati. Nato pa se je izvolil odbor, kateri »i je nadel nalogo, da organizacijo povzdigne ter priv»de vse lesne delavce v njo. Novi odbor: Predsednik Oblak Franc; podpredsednik Kačar Josip; tajnik Mačel Leopold; blagajnik Maček Ivan, namestnik Kokalj Anton; odborniki Dimnik Blaž, Peklaj Franc. Babnik Alojz, Gorše Feliks, Smirnov Aleksander; Nadzorstvo: Anžur Jogip, Podboršek Alojz, Kuder Iva«, namestnika:	Dugar Alojz in Grahek Jakob.
Razvila se je nato še debata o poslovanju ter raznih podrobnostih, nakar je s. Kačar zaključil občni zbor ob 12. uri s pozivom na delo za organizacijo.
BRIVCI.
KAJ JE Z NEDELJSKIM POČITKOM BRIVSKIH POMOČNIKOV IN OBRTI? Dasi je večina brivskih mojstrov z organizacijo brivskih pomočnikov banski upravi predlagala, da se izda uredba, da v nedeljo brivnice ne smejo biti odprte, banska uprava še te uredbe ni izdala.
Zahtevamo, da se to uredi m da se zahteve po nedeljskem počitku brivskih pomočnikov in mojstrov uveljavijo!
Občni zbor društva brivskih p»raočni-kov(lc) se vrši v petek, dne 7. aprila ob 20. uri v mali dvorani Delavske zbornice s siedečim dnevnim redom;
1. Nagovor predsednika.
2. Citanje zapisnika izrednega občnega zbora.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Poročilo revizorja.
6. Volitve.
7. Razno.
Dolžnost članstva je, da pokaže svojo discipliniranost in se občnega zbora polnoštevilno udeleži.
Družnost!	Odbor.
M. TIČAR
LJUBLJANA
Največja zaloga zlatih polnilnih peres znamke Montblanc, Watter-man, Pelikan, Ostnia, Penkala Itd. Tiskovine se preskrbujejo po najnižjih cenah
NASVET MNOGIM!
Kdor služi kruh doma, naj tudi kupuje izdelke doma čih tvrdk, pri katerih služi svoj kruh tudi Tvoj sodrug!
JO IP OLUP. LJUBLJANA
Trgovina z manufaktur, blagom, moško konfekcijo in modnimi potrebščinami.
Velika izbira kamgarnov, sukna in hlače-vlne iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne TRIGLAV Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri Trgovski prostori:
Stari trg Z, Pod Trento 1, Kolodvorsko 8.
Moje načelo je: dobro blago, najnižje cene
Kultura.
»Literatura« br. 2 prinaša V. Iliča: Marxova godišnjica, tri izvora i tri sastav-na dela marksizma. — Galogaža: Ekonomski problemi i pisci. — D. A. Bujan: Kriza medicine. M. Burlak: O Plehanov«. več pesmi in novele ter pregled knjig. Naroča, se: Zagreb VI., Postfach 55.
»Socljalna Mlsao« br. 2 vsebuje reč zanimivih razprav od D. Adžije, Uptona Sln-claira, Mirko Kus-Nikolajeva, Lunačarske-ga in drugih. Naroča se: Zagreb, Prerado-vičeva 32. Oblika kakor »Svoboda«.
»Snaga«, br. 3, ki izhaja v Sarajevu, poštni predal 181 in stane letno 30 Din, ima razne dobre članke in društveni pregled., Oblika kakor »Svoboda«.
»Svijet« izhaja v Zagrebu vsak teden in stane mesečno 16 Din. Preradovidev trg, 9, 1. kat. Je lepo in bogato ilustriraho.
»SVOBODA« Izide tokrat na 100-straneh kot dvojna številka. Imela bo Izredno zanimive razprave in drur štveni pregled. Koristno bi bilo. da to številko kupi vsak strokovno organiziran delavec.
ADRIA
prašek za pecivo je res izvrsten domač izdelek — Vaša dolžnost je, da ga ob vsaki priliki zahtevate!
Izdala konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. - Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. - Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.