rosamezna sienma mn i« St. 215» V Ljubljani, v sredo 24. septembra 1924. Poitnina v gotovini. Leto L > [Jlrt«*i|i|*..|.»«|.tM-|.|.|-i..|.t.|.„„,.1.|,„ll„„(„„|„1,w,|.„Q f Izhaja vsak dan popoldne. ~ f Mesečna naročnina: | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I u Neodvisen političen list. -----—i □■■ ■ " • -—— Uredništvo in upravništvo: WoIfova ulica St. l/l. Telefon 213. 'NEVNIli | Rokbpisi se ne vračajo. — Oglas! po tarifu. | {Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I o—o—o—t—o—o»*o—o—»—»—e—o—o—o—o—•— H0 Žepni argumenti. Konkurenčni boi za ono maso političnih mlačnežev, ki se opredele šele, ko drže že volilno kroglico v rokah, se vrši že nekaj časa skoraj izključno v znamenju medsebojnih podtikavanj. — Kajpada pri tem ni mogel izostati izza Hambizesovili časov znani apel na davčni^ krajcar. Saj je tu občan najbolj občutljiv in davčna krivica najizdatnej-si agitačni plakat. Sugestija, ki operira 2 žepnim argumentom zgreši malokdaj zaželjeni učinek. To smo tako lepo videl^ letos v Angliji in Franciji. In kako bi ji ne podlegel naš človek, desorien-iiran že šesto leto sredi teh šarenih finančnih sistemov in gospodarskih eksperimentov, preizkušanih na njem eden za drugim po tendencah one partije, ki je slučajno ob veslu? Kakšen pojem si more napraviti o državi povprečni občan, ako slika ena stranka drugo kot fiskalista, kot nenasitnega požeruha davčnih dohodkov? Kaj je pravzaprav država, tega ne vedo vse univerze na svetu skupaj, tega še niso pogruntali vsi učenjaki izza Platona sem. Pa tudi ne bodo. Davkoplačevalec vidi na krmilu vedno le izvest-ne liudi, vidi izvestno stranko in njeno očetje. Država kot nadstrankarska skupina mu je »nupticum«, nekaj kro-spvi kvadraturi dosti podobnega. Slep tu moral biti, ako bi ne istovetil vladne večine z državo. In ker se mu slika ta večina venomer kot izžemalka, kot tiranska banda, ki misli le o tem, kako izžeti iz njega čimvečji odstotek njegovega dohodka, bo svojo nevoljo, svoj srd, svoje sovraštvo prenesel na državo sploh, spojil pojma države in krivice v nerazdružno • enoto. Posledica bodo pač sanje o človeški republiki brez vojakov in davkov, brez uprave in brez vsega, s čimer država moti razbrzdanost prenapetih duhov. Naš davčni sistem nudi še vedno melanholičen pogled kakor beračeva obleka. Pred dvemi leti je strokovna komisija predložila osnovo, enotno za celo državo. Naša ustava in skupščinski pravilnik poznata metode, s katerimi se je načrtom kmalu moglo dati realno življenje, četudi niso bili idealni. Toda naše stranke so rajši uprizarjale grandilokventno krizljanje in zenačeval-ci davčne slabosti so zaspali v arhivih. Sedanja vlada je začela zopet »zbirati materijal«. Preduo bo ta zbran in izdelan nov predlog, bo ta. vlada ljudem že davno iz spomina. In tretja vlada bo morda zopet začela zbirati materijal. Medtem pa si bodo stranke vzajemno očitale davčno oderuštvo in na podlagi obstoječih finančnih zakonov vzdrževale krivice in neenakost, izvirajočo iz neenakih predpisov. Uspeli bo seveda ta, da bo davčna morala postala v ljudskem mnenju premagano stališče, davčna poštenost pa znak duševne inferiornosti. Težko je živeti državi, kateri ne Privoščijo niti državotvorne stranke, kar rabi za nago življenje. Zahtevati od nie znižanje dohodkov radi tega. da deščica večjih podietij lahko zvišuje dividende. pri tem protestirati, ako zahteva država ravno od teh podjetij že nekaj iet dolžne davčne zastanke, ob-Mbovati raznim slojem višje prejemke J ., avnlh dohodkov in v isti sapi od-re ati državi kar je njenega po pravici ™ °jlu’ to je politika, primitivnost .a tre se kosa z njenim demagoštvom. JI. vedo te stranke vse, da so c r avi drugj vjrj za secjaj zaprti. To se pravi, zahtevati od nje nekaj nemogoči3' 10 °bsoditi k večnemu hiranju. Nase ceste propadajo, učni zavodi so prazni kakor kaznilnice, vagoni v abesinskem stanju, vojaštvo nezadostno oskrbljeno, uprava slabotna, ker so vsled gmotne mizerije slabotni njeni izvrševalci itd. O tem govorimo dnevno že celih pet let in čakamo še vedno na čarovnika, ki bo to vse uredil brez denarja, kar tako z Mojzesovo palico. Posledica je ta, da ne dohajamo s časom. Vse okoli nas se finančno polagoma konsolidira in nekatere obmejne države mislijo že resno na olajšanje javnih bremen. Le ml na to še dolgo ne moremo misliti. Preveč smo se vživeli v Ertdstavo namišljenega našega bogat- Za moino delovno vlado. Beograd, 23. septembra. Včeraj popoldne se je vršila v predsedništvu vlade važna konferenca med Davidovi-čem, Nastasom Petrovičem, Spahom in dr. Korošcem. Na tej konferenci so govorili o občni politični situaciji, ki je v zvezi z vstopom HRSS v vlado. Potrjujejo se vesti vašega dopisnika, da je situacija v tem: Vlada želi sporazumno z drugim ustavnim faktorjem, da se sklene pred vstopom radičevcev v vlado nek pozitivni sporazum. Ako ne bi moglo priti do popolnega sporazuma, je potrebno dogovoriti se vsaj glede baze, na podlagi katere se bo v nadaljnem delovanju dosegel definitivni sporazum. V tej bazi pa morajo biti obsežene vse konture končnega sporazuma, zlasti pa važno vprašanje bodočih hrvaško-srb-skih odnošajev. Radič pa, kakor izgle-da, vztraja pri svojem stališču, naj narod odloči na volitvah, če in kakšen sporazum da hoče. Šele nato se naj sklene definitivni in končni sporazum. Z drugimi besedami se more označiti položaj sledeče: Za sedaj ni nobenega nesoglasja, temveč se hoče dobiti jamstvo, da tudi v bodoče ne pride do nobenega nasprotja. To pa vsled tega, ker je samo tako izvršljiv obsežen delovni program, ki ga ima vlada. Vlada je sklenila, da odpotuje Nastas Petrovič v Zagreb in da naj poskuša s tamošnjimi političnimi krogi razčistiti to vprašanje. Nastas Petrovič bo imel, kakor dozna-va vaš dopisnik, sestanek z Radičem. Vlada polaga velike nade v ta sestanek in pričakuje, da se bo položaj v mnogih ozirih razčistil. Beograd, 23. septembra. Sinoči ob 8.5 je odpotoval v Zagreb z brzo-vlakom notranji minister Nastas Petrovič s svojim pomočnikom Popovičem. Poleg politične misije bo Nastas Petrovič vršil tudi običajne inšpekcije. Draainiske doklade za upokojence. Beograd, 23. septembra. Danes bo finančni odbor razpravljal o uredbi dravinjskih doklad za upokojence. Verjetno je, da bo uredba že danes rešena, samo ako bo finančni odbor pristal na predlog radikalov. Po tej uredbi bodo upokojenci in upokojenke meščanskega in vojnega reda, kakor tudi iz državnih in privatnih ustanov, ki so bili upokojeni, predno je stopil v veljavo nov uradniški zakon, dobivali draginjske doklade z ozirom na veličino pokojnine. Ako imajo upokojenci 20 službenih let in do 2999 dinarjev letne pokojnine, bodo dobivali oni v I. draginjskem razredu mesečno po 900 dinarjev v II. drag. razr. 800 dinarjev, v III. d. r. 700 dinarjev. Oni, ki imajo od 3000 do 4999 dinarjev letne pokojnine bodo dobivali v I. razr. 1000 dinarjev, v II. razredu 900 dinarjev, v III. r. 800 dinarjev^ z letno pokojnino 5000—6999 dinarjev bodo dobivali v I. razredu 1200 dinarjev, v II. 1000 dinarjev in v III r. 900 dinarjev; z letno pokojnino od 7000 dinarjev naprej bodo dobivali: v I. r. 1400 dinarjev, v II r. 1200 dinarjev, v III. r. 1000 dinarjev. Ako imajo upokojenci več kakor 20 službenih let in letno pokojnino 2999 dinarjev bodo dobivali v I. razredu 1200 dinarjev, v II. r. 1000 dinarjev, v III. r. 900 dinarjev; z letno pokojnino 3000—4999 dinarjev dobijo mesečnih draginjskih doklad v I. draginjskem razredu 1400 dinarjev, v II. d. r. 1200 dinarjev, v III. d. r. 1000 dinarjev; z letno pokojnino 5000—6999 dinarjev dobijo v I. razredu 1600 dinarjev, v II. d. r. 1400 dinarjev, v III. d. r. 1200 dinarjev. Z letno pokojnino od 7000 dinarjev naprej dobijo v I. d. r. 1800 dinarjev, v II. d. r. 1600 dinarjev, v III d. r. 1400 dinarjev. Vpokojenci-zvaničniki brez ozira na veličino pen-zije dobijo z 20. službenimi leti v I. r. 500 dinarjev, v II. r. 450 dinarjev, v III. r. 400 dinarjev. Upokojenci, ki imajo polno število službenih let, dobijo poleg položajne plače, kakor so bili upokojeni, tudi mesečne doklade in sicer pri letni pokojnini v znesku 2999 dinarjev v I. r. 1500 dinarjev, v II. r. 1300 dinarjev, v III. r. 1100 dinarjev; pri letni pokojnini v znesku 3000—4999 dinarjev dobijo v I. d: r. 1700 dinarjev, v H: r. 1400 dinarjev, v III. 1200 dinarjev; pri letni pokojnini od 5000—7999 dinarjev dobijo v I. r. 2000 dinarjev, v II. 1600, v III. 1300, pri letni pokojnini od 7000— 8999 dinarjev v I. razredu 2100 dinarjev, v II. r. 1800 dinarjev, v III. r. 1500 dinarjev in pri letni pokojnini od 9000 dinarjev naprej v L razredu 2200 dinarjev, v II. 1900 dinarjev, III. 1600 dinarjev. Upokojenci zvaničniki in njim podobni dobijo brez ozira na višino pokojnine s polnimi službenimi leti mesečne doklade: I. r. 750 dinarjev, II. 700 dinarjev, III. 650 dinarjev. Uredba predvideva dalje, da tudi oficirji, polni invalidi, kakor tudi državni uradniki, ki služijo kot rezervni oficirji, dobijo take doklade na položajno plačo, kakor so bili upokojeni. Polni invalidi in bivši študenti svobodne pro-fesije, ki lahko danes dokažejo popolno nesposobnost, prejemajo doklade v rangu aktivnega podporučnika. Vse osebe imajo po tem zakonu pravico do rodbinskih doklad; za legitimno ženo 150 dinarjev in za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka 150 dinarjev. Na koncu so v uredbi našteti vsi slučaji, v katerih se sme prejemati uredba. V glavnem so ti slučaji, isti kakor v uradniškem zakonu: Za ženo, ki je aktivni državni uslužbenec oz. ima dovolj zasebnih dohodkov, mož ne dobiva dravinjskih doklad. KRALJEVA DVOJICA OSTANE V BELJU. Beograd, 23. septembra. Vaš dopisnik doznava z merodajne strani, da se bosta kralj in kraljica mudila na Belin še 6 do 7 dni. Pričakujejo, da se bo položaj do tega časa razčistil in da bo prisotnost kralja v Beogradu potem potrebna. Prav tako tudi predstavnika HRSS Maček in Predavec, ki bi morala po osebnih izjavah priti že včeraj v Beograd, ne bosta prispela semkaj ta teden, marveč šele prihodnji teden. V Beogradu >se bosta pogajala za likvidacijo spora med vlado in HRSŠ. KONFERENCA MED RAKIČEM Id MARINKOVIČEM. Beograd, 23. septembra. Sinoči se je vršila daljša konferenca med Marinkovičem in našim poslanikom v Sofiji g. Milanom Rakičem. Po sprejemu potrebnih instrukcij je Rakič odpotoval v Sofijo. stva ter nočemo videti, kako sedimo revni na kupih bogatstva, zapuščeni od vseh. Čisto vseh, ako izvzamemo Cehe, ki mislijo sicer dobro z nami, a so da-leko za gorami in državami. Kar počenjajo poslednje dni nekateri ljubljanski listi, je za las podobno pesti, s katero pacijent udari po zdravnikovem očesu. Da so naši davki težki, dvakrat in trikrat težki baš sredi divjanja denarne, kreditne in drugih mnogih kriz, je tako evidentna resnica, da se ji ni bati oporekanja od nikoder. Da se lahko sem ter tje potoži in pojamra, je naravno. Čudno, če ne naravnost protidržavno početje pa je. ako se politični listi spravijo s pavšalnimi sumni-čtnji na državne urad* la lira podtikalo strankarstvo tam, kjer je jasno, da ga ni, ker ga po tehničnem stanju, stvari kakor so v Sloveniji, biti ne more. Beseda ie padla. Mase bodo verjele v tajne ukaze, po katerih se prizanese zdaj eni, potem drugi stranki in njenim pristašem, da se ena pokrajina odira na korist druge in potem zopet narobe kakor pač veleva interes nekaterih gospodov, ki razdajajo poslanske mandate. Mislili smo, da je vsaj v Sloveniji še nekaj objektivnosti v upravi in ponosni smo bil nanjo. Gotovim ljudem pa je tudi ta objektivnost na poti. Njih želja je, da se čimprej poarnavti cela Slovenija, javna bremena pa porazdele po milostni volji peščice kapitalistov in strankarskih »vpatridov r tfedeljo Je bila v Belovaru velika čina HRSS, na kateri bi moral govoriti sam Radič. Njega pa ni bilo na skupščino, ker je bil zadržan. Skupščina je bfla zelo dobro obiskana in »Hrvat« piše, da je bilo na skupščini 30.000 ljudi.*1 Navdušenje seveda nepopisno. Najvažnejši je bil govor dr. Mačka, ki je govoril tudi o sporazumu s Srbi. Uvodoma svojega govora je dr. Maček na kratko razložil program svoje stranke, nato pa je poiasneval, zakaj Hrvati 1. 1919 niso mogli iti v vlado, zakaj pa sedaj morejo to storiti. Tedaj ni bilo hrvatsko vprašanje svetu '"še dovolj znano. Ni se vedelo," da se more hrvatski narod sporazumeti z drugimi narodi, pa tudi z bratskim srbskim narodom, šele tedaj, kadar je svoboden. Tedaj so bili demokrati in radikali še mnenja, da je treba hrvatski narod pogazitL. Radič ni opustil niti enega ^ koraka, da uveljavi hrvatsko vprašanje in ko je šel v Moskvo, je morala Pašič - Pribičevičeva vlada pasti. Za nas je prišel čas, da vprašamo, če je kdo v Beogradu, ki hoče z nami sporazum, .ki razume, da s silo ne gre naprej. Našli smo skupino okoli 30 ljudi, ki jo vodi Davidovič (Klici: Živio Davidovič!) Ti so uvideli, da s silo ne gre in zato smo sklenili z njimi sporazum. Za začetek smo se sporazumeli, v čem da smo složni, ostalo pa se bomo dogovorili pozneje. Složni pa smo v tem, da ima vsak človek pravico, da živi človeško in da se z njim postopa po človeško. Vsako nasilje se mora nehati in to v vsej državi. Ne more se voditi politične borbe, če ne obstoji svoboda gibanja. Sporazum obstoji za sedaj samo v tem: uvesti povsodi red in zakonitost in iti potem pod sedanjim režimom v volitve. Ni sporazuma brez popolne spremembe Vidovdanske ustave, ki je gla-sovana brez Hrvatov in proti volji Hrvatov in katere zato Hrvati nikdar ne bodo pripoznali. Mi pravimo v Beogradu: Kaj pomaža, če glasujejo za spremembo ustave Hrvati in Slovenci, dočim je za spremembo samo vas-30 Sibov. Tedaj bi mogli reči Srbi, da oni n*. priznajo spremembe ustave ter da bila sklenjena brez njih. Zato je treba volitev, da ne bo med Srbi samo 30 poslancev za sporazum, temveč naj-rsni sto in še več. Kot drugi je govoril poslanec Jaiža-J-Vfč. Srečen je, da je korupcije konec. H!e more pa se vsega doseči čez noč. Treba je popraviti tla za volitve. Tedaj ho šele mogoče izvesti spremembo ustave, ki je izvor vseh drugih slabih zakonov. Če mu bo dal Bog, da bo doživel spremembo ustave, da bodo narodi te države zadovoljni, potem bo Srečen. - *-»•■* *- -*>*■ Zanimiveje bil govor dr. Superine. On, ki je* bil eden prvih delavcev za HRSS, more povedati nekaj o vstopu HRSS v vlado. Ko je vstopila HRSS v vlado, ni izdala svojega programa. Sedaj je taka doba, da so naši hrvatski Interesi v skladu z interesi države in dinastije. Nekateri govore, kako da morejo postati republikanci kraljevi ministri. Tu ni nobenega protislovja, ker vemo, da vlada kralj po volji naroda in da izgubi tudi "ono prvo: po božji volji, če izgubi voljo naroda. Tudi govore, da slabi HRSS s svojim vstopom v vlado državo. To je zločinska misel. Država je močpa šele tedaj, kadar je narod zadovoljen, če je tu kultura in vse, kar narod rabi. Samo tedaj je država jaka in ne, kadar ima bajonete in kanone. Sedanji sporazum še ni definitiven in kakor bo narod hotel, tako se bo zgodilo. Svoj govor je končal z besedami. Bog je na nebu, narod pa na zemlji edini gospodar. Za zajednico je govoril dr. Srkulj, ki je primerjal narod z reko in njenimi pritoki. Kmetijski stan je glavna struga reke, meščanstvo, delavstvo in inteligenca pa so njeni pritoki. V sredini je voda, ki je najbolj Čista. Na strani pa je bila voda dostikrat kalna in to vsled inteligence. Danes se voda čisti, ker je vedno boli vsa inteligenca z narodom. Važen je bil zaključni govor poslanca Predavea. Dogodki so se razvijali hitro in nakrat je prišla potreba, da smo šli v Beograd, položili tam prisego in če bo treba, da vstopimo tudi v vlado. Nekateri bi dejali. Pa nekoč ste nam govorili drugače. Rekli ste, da ne greste v Beograd, in da ne položite prisege. To ni resnica, tega nismo govorili. Mi smo samo govorili, da ne gremo v Beograd, dokler to ne bo mogoče. In nemogoče je bilo, dokler ni bilo med S:bi niti 70 ljudi, kaj šele 70 poslancev, za pošten sporazum s Hrvati. Ko pa smo spoznali, da se moremo s kom pogajati, ko smo videli, da je mogoče stvoriti temelj za enakopravne razgovore, tedaj smo storili preje omenjene korake. Pripravljamo se celo, da napravimo korak, ki bi bil v prejšnjih časih nemogoč, da vstopimo v vlado gospoda Davidoviča. (Klici: Živio Davidovič!) Sledilo je navdušeno ploskanje in »Hrvat« dostavlja v svojem poročilu, da ni padel niti klic proti Radiču. Ali so se tega mar bali? Dogodki na Bolgarskem. Notranji minister Rusev je podal novinarjem izjavo o notranjem položaju Bolgarske- Izjava je seveda lepo pobarvana in ima očito tendenco izbrisati neugoden utis, ki so ga po vsem svetu povzročili številni umori. Je pa tudi zelo značilna, ker dokazuje, da je na Bolgarskem prevrat vedno mogoč in ker se brani minister pred očitkom, da bi si njegova vlada hotela pomagati z umori. Minister Rusev je dejali Bolgarska vlada ima podatke, ki jasno razkrivajo zaroto za umor Aleksandrova. Namera Aleksa Vasiljeva in Atanasova, ki sta delovala po navodilih Moskve, je bila izvršiti umor Aleksandrova tako, kakor da bi bil umor Aleksandrova delo bolgarske vlade. Na ta način bi mogli izzvati neprijateljsko razpoloženje proti njej- Hoteli so sestavit j nekoliko makedonskih čet in potem s pomočjo emigrantov v Srbiji in Qr- Jules Lemaitre. Zvon. Mala iara Lande-Fleurie je imela (star zvon TiVstarega 'župnika. * * . * '* ; Zvon )e bil tako počen, da je bilo Uletov® zvone nje podobno kaSlianju stare žensk«; Žalostno j» bilo poslušati ga in vsled tega le tudi razžaloščeval seljake in pastiric. raztresene po njivah. Župnik abbč Oprentin le bil kljub svojim petinsedemdesetim letom še vedno krepak. Imet je otročje obličje, zgrbančeno toda rol-imtb. obrobljeno z belimi lasmi, podobnimi p! edlvu, kakor so ga predle sosede v Lande-r l«urie. In njegove ovčice so ga oboževale r„dt njegove ljubeznivosti in velike njegove dobrotljivosti. Ker se le bližala doba, ko bi imel abbč Corentm proslaviti petdesetletnico, odkar Je btl posvečen v duhovnika, so se odločili njegovi farani, da mu posvete kak znaoie-'nitejii dar, da proslave na tak način ta ■jubilej. Trtle člani patronatneza odbora so tajno .zbirali po vseh hišah ta ko so nabrali sto* itak, so ga nesli župniku, proseč ga, da sre ijr mesto in sl tain pa lastnem okusu izbere nov zvon. 11 »MUl otroci« je dejal abbč Corentln, »moji dragi otroci, to vam je gotovo sam W(... da se tako izrazim... nekako.,...« In ni mogel nadaljevati, tako jo bil ganjen. Samo zašepetal je: : »Nutic diniittis servirni, tuum. Domine, '»•cundum verbum tuum in pace.« . Takoj drugo fcitro se ie abbč Corentin podal na pot. Imel ie za prehodit dve milji ceste do gradu Rosv-les-Roses. kjer se rnu čiji korakati na Sofijo, vreči vlado in proglasiti sovjetska republiko. Pohoda na Sofijo bi se udeležile tudi nelegalne organizacije komunistov. Vsi podatki ln najdeni dokumenti govore, da se je pripravljal za 14. in 15. september državni prevrat. V zadnjih dneh je dobila bolgarska vlada v svoje roke dokumente, ki odkrivajo komunistične trojke in petorice. Med drugim je bil zasežen tudi dokument, v katerem naroča Moskva, da naj se troši denar brez računa in v najvišji meri, samo da se doseže cilj. Komunist, agitatorji so dobivali po 10.000, voditelji pa od 30.000 do 80.000 levov. Od sredine maja dalje se je vlada trudila, da zatre komunistično gibanje in reči se more, da se ji je to popolnoma posrečilo. Samo nekaj tolp še tava po Bolgarski. Pa tudi od teh je bilo v zadnjem času že nekaj zatrtih. (To slednje*Smemo verjeti brez vsega. ker na pobijanje se vlada Cankova razume. Zgrešena pa je špekulacija g. Ru-seva, da bo s komunistično nevarnostjo opravičil vlado Cankova, ki trpi, da macedonska organizacija javno izvršuje smrtne obsodbe nad svojimi nasprotniki in vrhu tega ob asistenci vladnih organov.) Vsega je kriv Radič! Sofijski »Mir« piše, da je umora Aleksandrova pravzaprav kriv Radič. Ko-so namreč slišali bolgarski. Mace-donci, da je šel Radič v Moskvo, so mislili, da je Radič v resnici ppstal po-Polen komunist. Zato so računali, da zmaga njihova stvar sigurno, če postanejo tudi oni komunisti, ker bo v tem slučaju posredoval Radič v Moskvi in dosegel tako izdatno pomoč, da bo mogoče uresničiti vse načrte Macedoncev. Toda varali so se.* Izkazalo se je, da ni prinesel Radič iz Moskve niti grama komunizma in da so Srbi in Hrvati proti komunizmu sploh imuni. Še več! Radič se je sporazumel z Beogradom in danes se Radič smeji Macedoncem, ker so tako neumno mislili. Akcija Protogerova. Borbe okoli Nevrikopa in Džumaje se nadaljujejo. Pristaši Vasiljeva in Atanasova so bili v premoči. Proto-gerov je zato zahteval pomoč od vlade, ki je pomoč takoj poslala. Protogerov je dal zažgati dve vasi, ker sta se izjavili ža Atanasova. Vsled vladne pomoči je sedaj Protogerov gospodar položaja okoli Džumaje. Vrše se še nadalje smrtne obsodbe. Protogerov je dobil v svoje roke zapisnik Atanasova. V tem zapisniku so bili razvrščeni Ma-cedonci v tri kategorije. V prvi kategoriji so bili oni, ki so bili popolnoma udani Atanasovu. V drugi kategoriji so bili nezanesljivi in v tretji oni, ki so bili odločno proti njemu. Protogerov je sklenil, da je treba vse iz prve kategorije pobiti, one iz druge staviti pod strogo nadzorstvo in jih pri najmanjšem povodu ubiti, dočim je treba ljudi iz tretje kategorije pridobiti za njegovo organizacijo. Sklep Protogerova se izvršuje z vso vestnostjo. Novi umori. V Nevrokopu je bil ubit zemljedel-ski poslanec Vojkov. Nedaleč od Sofije ob železniški progi je bilo najdeno truplo sodnega uradnika Georgijeva. Policija je izjavila, da je izvršil Ge-orgijev samomor. Po vseh podatkih njegove družine (Georgijev zapušča 4 otroke in vdovo) in prijateljev pa ie samomor izključen. Georgijev je bil tajnik sodnika Kovačeva, ki ie bil tudi pred par dnevi ubit kot nasprotnik Aleksandrova. Vpadi v Jugoslavijo. Da bi dvignil moralo svojih čeiašev, razglaša Protogerov, da bo v kratkem pričel z vpadi v Jugoslavijo. Vse njegove akcije da bodo sedaj najbolje pripravljene in se zato četašem obeta bogat plen, kar je končno za nje najvažnejše. ' Bolgarska je na pragu novih neredov, ki ne bodo prenehali, dokler ne pride na krmilo nova vlada. Cim pozneje se to zgodi, tem več bo teklo krvi, tem več bo pretrpel bolgarski narod. Izključeno pa je, da bi se mogli sedanji trinogi Bolgarske obdržati, temveč je njihov padec siguren in neizbežen, kakor je sigurna zmaga pravice. Naročajte in širite fl Moskva ukazuje. }♦ zdelo, da bo našel priložnost, da se popelje v okrajno mesto Pont-l’Archeveque. Bilo je krasno. Življenje drevja, ptičev TRStlin, koristnega' ta lepotičnega cvetličja je šumelo v solncu na obeh straneh ceste. In start župnik, že s polno glavo bodočega krasnega avonenja je krepko stopal in hvalil Boga ko sv. Frančišek za radost vsega stvarstva. Ko se je že bližal k Roay-les-Roses, je uzrl pokra) ceste komediiantski voz, izpred katerega fe bij izprežen konj. Stara žival je ležala nedaleč odtain na boku, molela vse štiri otekle noge od sebe v loku napeta rebra in koničaste kosti so skoro prebadale odrto kožo. z nozdrvi je bruhala kri, glava le bila ogromna in oči izbuljene. Star mož in ženska, oblečena v čudne cunje in rožaste, od številnih krp ko zvezdnat e trikoje, sta sedela ob jarku in plakaia nad svojim starim konjičkom. PetnajsdetnaMekllca je prilezla Iz jarka ln pritekla k duhovniku kličoč: »Usmilite se, gospod tž upnik, imetje usmiljenje z nami, prosim vas!« Njen glas je bil drzen ta mehak obenem in Svojo prošnjo le naglašata ko cigansko popevko. Dete, katerega koža je imela barvo sveže ustrojenega usnja,' je Dtlo oblečeno edinol« v umazano srajco in rdeče krilce; toda imela je zelo velike črne ta žametaste zenice in ustnice kakor zrele češnje. Njene rumenkastorujave roke so bile tetovirane z modrimi cvetlicami in njeni lasje so bili dvignjen! In podvezani z medenim obročem ter so padali v pahljačah na obeh straneh suhega obličja, kakor vldlino to često na starih egipčanskih slikah. Abbč, ki je zavri svoj korak, je Izvlekel Iz denarnice novčič za dva souja. Ko pa ie videl oči tega otroka, se je ustavil In pričel izpraševati. Pojasnjevala mu je: »Moi brat se nahaja v zaporu, k« » Socijalno demokratsko »Rude Pravo« priobčuje resolucije V. kongresa komunistične internacijonale. V teh resolucijah se zapoveduje poedinim komunističnim strankam, kako se morajo obnašati v jrosameznih državah in kako stališče morajo predvsem zastopati v narodnostnih vprašanjih Srednje Evrope in Balkana. Žalibože je praška policija zaplenila del teh resolucij in zato ne moremo objaviti ravno najbolj važnih. Pa tudi nekonfiscirane zadostujejo za presojo komunistične taktike. Predvsem se zahieva od čeških in iugoslovenskih komunistov, da z vsemi silami podpirajo nncijonalno revoluci-jonarno gibanje zatiranih narodov, to je Nemcev in Madžarov. To je treba storiti zato, da bo v danem trenutku mogoče izrabiti nacijonalno revolucijo za komunistično. Silne skrbi povzroča sovjetom tudi antisemitizem. Tozadevno se glasi resolucija: »V novo nastalih imperijali- stičnili državah Cehoslovaški. Rumu-niji in Poljski se je silno razpaslo proti-židovsko gibanje. Kongres nalaga vsem komunističnim strankam kot dolžnost, da vodijo energičen boj proti antisemitizmu in sicer s propagando sledečih gesel: brezpogojna odprava vseh in kakršnihkoli omejitev pravic židovskega prebivalstva in zasiguranje njegovega svobodnega kulturnega razvoja.« Kongres komunistične internacijo-nale nalaga končno komunistom v Ce-hoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji, da morajo iti roko v roki z madžarskimi teroristi in sicer tako dolgo, dokler ne bodo razbite nasledstvene države. Potem pa morajo razbiti Madžarsko in prirediti v njej komunistično revolucijo. Da se bo to lažje doseglo, je treba proglašati geslo samouprave ljudstva -in povdarjati, da imajo tudi Madžari pravico, da odločajo o svoji usodi sami. Da imajo isti cilj tudi madžarski iredentisti, ni treba še posebej povdarjati, ker je bilo to že opetovano dokazano in ker ve to vsak Jugosloven. Tako je povelje Moskve! Naši komunisti, plačani služabniki Moskve, pa zatrjujejo, da niso njihova dejanja niti najmanj v škodo države. Naj obsodijo moskovske metode, naj obsodijo komn-nistične teroriste in' potem smejo govoriti o svojih legitimnih stremljenjih. Drugače pa so vse njihove besede samo grda hinavščina in nič drugega. Slika iz Kočevja. Večina slovenskih časopisov ie prinesla javnosti Izid volitev v obč. odbor, ki so se vršile dne 7. septembra t. 1. Slovenski časopisi so izrazili svoje zadoščenje nad dejstvom, da so doprinesle volitve dokaz, da Ima Kočevje slovensko večino. Istotako so se veselili nemški listi, da so kočevski Nemci izšli iz volilnega boja kot najmočnejša stranka, ker so si priborili pri volitvah 9 mandatov, medtem ko se je morala zadovoljiti radikalno-demokratska lista s 7, enako tudi klerikalna s 7, in tkzv. Seško-tova lista le z 2 mandati, od katerih eden se zasede po Slovencu, drugi pa po Nemcu, da je torej končala nemška zmaga s pridobitvijo 10 nemških mandatov. Ce se smatra s slovenske strani izid volitev 2a dokaz večine, na nemški strani pa kot zmaga pri volitvah, sledi nujno vprašanje, katero teh dveh naziranj je pravilno in katero je nepravilno? Poznavatelj razmer bo moral na to odgovoriti, da je v danem slučaju lahko prvo kot drugo pravilno, kajti šele nadaljni razvoj stvarnega položaja bo o tem odločal. Faktično stoji 16 slovenskih mandatov napram 9 nemškim, vendar se mora predpostavljati pri tem, da deluje enotno vseh 16, ali pa vsaj vsej 14 mandatov, ki odpadejo na slovenske stranke (demokratsko* radikalno in klerikalno). Vsakega, tudi najmanjšega nesporazumljenja se moramo skrbno izogibati, kajti to bi rodilo zle posledice za vse tu nastanjene Slovence. Ako skupno delujemo smo Slovenci deiansko v večini, kar daje Kočevju slovenski značaj in tega se moTa zavedati Ysak član obč. odbora. Vsaka zadeva, ld pride v pretres, mora pomeniti slovensko zmago proti nemškim nasprotnikom, katerih vsak kompromis odklanjajoče stališče je nas prisililo do volilnega boja, iz katerega smo izšli tako častno! Slovenci smo tu v absolutni „NAR. DNEVNIK delali o njem, da je baje ukradel kokoš. On nas je hranil in sedaj nismo že dva dni nič jedli.« Duhovnik ize spustil dva souja nazaj v denarnico in izvlekel srebrn novčič. Dekletce je nadaljevalo: »Jaz znam žonglirati in moia mati zna prorokovati iz roke. Toda danes nam že ne dovolijo več preživljati se s to obrtjo po vaseh tn trgfh, ker smo že pTeveč zanemarjeni. Sedaj nam je poleg vsega poginil še konj. Kaj bo z nami?« »Toda, aJi« — Je vprašal abbe — »bi ne mogli dobiti kle v kraju dela?« »Ljudje se nas bole in nas naganjajo s kamenjem. In potem, vsaj se nismo ničesar naučili; znamo samo različne take umetnosti. Če bi imeli konja in nekaj denarja, da bi se mogli obleči, potem bi se z njimi še preživeli... Tako pa nam ne preostaja drugega nego umreti.« Abbe je spustil svoj beli novčič zopet nazaj v denarnico. »Ati ftnaš rada gospoda Boga?« jo 1« vprašal. »Imela bi ga Tada, če bi nam pomagal,« je dejaloi dekletce. Duhovnik ie čutil za pasom težo, katero je povžročil mošnjiček z denarjem, ki so mu ga poverili farani. Beračica ni umaknila svojih oči od duhovnika, svojih ciganskih oči, polnih zarje. Vprašal jo je: »Ali si pridna?« »Pridna?« ie začudeno ponovila, ker ni razumela, kal da hoče. »Reci: MoI Bog, ljubim te’!« _________ Dekletce je molčalo z očmi polnimi solza. Abbč ie odpel gumbe svoje sutane in Izvlekel veliko mošnjo, polno denarja. Ciganka je planila nanj z opičjo gesto in dejala: ■rimam vas rada, gospod žunnk.« večini, toda le tedaj, če ne nastane v na SI skupni fronti nobena vml. Tega dejstva se moramo vedno zavedati! Našim nemškim nasprotnikom se je zahotelo boja, izzivali so nas, in podlegli so — tore! naj nosijo tudi posledice, in to tembolj, ker so postavili v obč. svet izključno le kot zastopnike svojih teženj prononsirane naše nactjonalne nasprotnike. V njih vrstah sa ljudje, ki so v bivšem nemškem »Schulvereinu« —■ ki se nadaljuje v sedanjem »Kulturbundu« *- storili mnogo organizatoričnega dela v škodo Slovencev — ljudje, ki so se bili izkazali kot zaupniki bivšega »Sudmark-vereina«, kojega tradicije so prešle na tukajšnjo nemško kmetsko stranko (Bauem-partei) — ljudje, ki ne morejo utajiti soudeležbe na Kopitarjevi aferi, že zato ne, ker sc v naših rokah fotografični posnetki nekaterih škandaloznih prizorov. In kdo od nas tu bivajočih Slovencev ne pomni, kako So- izžvižgali knezoškofa dr. Jegliča ob priliki njegovega poseta in hiteli krasiti svoje hiše s črno-rdečo-rumenimi zastavami? Zaokrožil je vse to gramofon, ki je pri odprtem oknu bivše kavarne »Friedl« s hreščečim glasom strašil ljudi z znano panger-mansko boino pesmijo »Die Wacht am Rheiu...« ln kdo ve, če se ne spominja^ dotični g. profesor, ki je bil takrat edini Slovenec na tukajšnji gimnaziji, da so ga obmetavale s kamni ta blatom in drugimi sličnimi dobrotami one osebe, ki uživajo danes enakopravnost in ki tudi danes ne Igrajo brezpomembne vloge V takoimeno-vsnf taini organizaciji kočevskih Nemcev. Toda, pridržujem s! za pozneje pisati o tajnih organizacijah. Za seda] naj zado- staje opomin na vas Slovence, ki ste se naselili Sele po preobratu v Kočevju, da ste do kočevskih Nemcev vsaj toliko časa rezervirani, dokler jih niste dovoljno spoznali in ocenili. To je tudi v Interesu države ter v vaših in vaših potomcev blagor. r* Politične vesti. = Poset kralja Aleksandra v Rimu. Med našim in italijanskim zunanjim ministrstvom so se pričela pogajanja za določitev forma-litet ob priliki poseta naše kraljevske dvojice v Rimu. Poset bi se imel vršiti koncem oktobra in bi trajal štiri dni. Kraljevska dvojica bo obiskala tudi papeža. Pri tej priliki bo najbrže podpisan konkordat med naso državo in Vatikanom. Kraljevo dvojico bo spremljal zunanji minister Marinkovič, ki se pri tej priliki sestane z Mussolinijem. = Vstop Nemčije v Zvezo narodov. Norveški delgat Nansen se je sestal v Heili-genbergu z nemškim državnim kancelarjeni dr. Marxom in drugimi nemškimi vodilnimi politiki, da se z njimi dogovori glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Nansen je dejal, da je Nemčiji stalni sedež v Svetu Zveze narodov zagotovljen, kakor vsem drugim velesilam. Ce bo Nemčija vstopila v Zvezo narodov potem bo evakuacija Foruhrja Pospešena in izvršila se bo že prvega januar- Tekla je k starima, katera sta še vedno negibno objokavala svojega mrtvega konja, * Abbe je nadaljeval svojo pot k Rosv-les-Roses in premišljeval o veliki bedi, v kateri izvoli dobri Bog pustiti živeti mnogo takih bitij ter ga prosil, da bi razsvetlil to malo ciganko, katera po vsem videzu gotovo ni poznala vere, katera morda ni bila niti krščena. Toda naenkrat se je zavedel, da se mu pravzaprav ni treba več truditi s hojo v Rosv-les-Roses, ker nima več denarja, za katerega naj bi kupil zvon. Zato se je obrnil. Sedaj mu ni šlo več v glavo, kako vendar ie mogel dati cel stotak popolnoma neznani beračici, komedijantki... tako velikansko vsoto, katera... pravzaprav ni bila njegova. Pospešil je svoje korake v upanju, da zopet najde ciganko. Toda že jih ni bilo več tamkaj; pokra) ceste je ležal le mrtvi konjiček ta izpreženi voz. Premišljeval ie, kaj bi storil. Gotovo da le — o tem ni dvoma — težko grešil: zlorabil je zaupanje svojih ovčfc, poneverit zaupano mu premoženje, zagrešil nekako tatvino. Z grozo je premišljeval o posledicah svoje napake. Kako to prikriti? Kako naj to popravi? Kje naj vzame zopet stotak? In kako naj medtem zadovolji radovednim vprašanjem onih, kt bodo povpraševali? Kako nai razjasni svoje postopanje? Nebo se je temnilo. Drevje, ki se je odbijalo od posivelega neba. je dobilo neprijetno, surovo zeleno barvo. Velike deževne kaplje so pričele padati. Abbč Corentina se je polotila žalost stvarstva. Posrečilo se mu je priti v župnišče, ne da bi ga kdo opazil.. Kanec prihodnjič. ja prihodnjega leta, kakor je to zahtevata Nemčija na Londonski konferenci. Na drug' strani je Nansen opozoril dr. Maria, da i* čisto tehničnih vzrokov ne bi mogla bit Nemčija takoj sprejeta, če bi prijavili sve pristop šele sredi tega tedna. — Na zborova n.iu badeuske stranke centruma je govor/ nemški kancelar Marx o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Izjavil je, da je vstop Nemčije verjeten In da ne bo vlada zanemarila nobene prilike, da vstopi v Zvezo narodov. Seveda je vlada dolžna, da varuje _ ugled Nemčije. Na z.borovanju bavarske ljudske stranke pa je imel bavarski ministrski predsednik dr. Held velik govor, v katerem Je govoril tudi o vstopu Nemčile v Zvezo narodov. Dejal je, da nima osrednja vlada pravice, da bi o tem vprašanju sama odločala. Z vstopom v Zvezo narodov bi Nemčija popolnoma izgubila svobodo delovanja. Zakaj ne vstopi v Zvezo Amerika? Vstop Nemčije je nemogoč, dokler ni ovržena bajka o nemški volni krivdi. = Zasedanje Zveze narodov. Redakcijski odbor prve ta tretje komisije je prišel do soglasja. Besedilo protokola pa še ni znano. Sporazum ni popolen ta polno vprašan! je še odprtih, zlasti glede sankcij in razorožitve. Ker nima protokol obvezne moči, temveč jo dobi šele na razorožitveni konferenci, so nekateri predlagali, da se naj pusti spofua vprašanja nerešena. Proti tej nameri pa so se izrekle vse glavne delegacije, ki zahtevajo, da je treba protokol na vsak način popolnoma izdelati, pa čeprav bi se moralo zasedanje Zveze naTodov podaljšati do 4. oktobra. = Zveza narodov za oiaižave v Izvozni ln uvozni trgovini. Italijanski delegat Ca-vazzoni je na seji druge komisije predlagal, da se poenostavijo carinska določila. Zveza narodov naj pozove svoj gospodarski odsek, da prouči, kako bi se olajšalo vprašanje Izvoza in uvoza. Italijanski predlog je bil soglasno sprejet. = Državljanska vojna na Kitajskem. Japonska vlada je Izdala vodstvu vzhodno-kitajske železnice nalog, da mora prevažati čete generala Cnngsolina. S tem se je Japonska jasno izjavila za mukdenskogsi gen*-rala. Ameriška vlada pa se je nasprotno i»-javila za pekinško vlado. Boji se nadaljujejo. Vladne Čete so se morale na fronti Huang-tou-Liuho zopet umakniti. General Lujung-siang, poveljnik vladnih čet jo odklonil vsaka pogajanja. General Cangsolin je izjavil konzulom tuji hdržav v Mukdenu, da bo 551-tal premoženje in življenje Evropejcev. Opo-' zoril ie konzule, da bo pričel bombardirati glavni stan nasprotnih čet v Cingvantao, vsled česar naj vsi Evropejci zapuste ta kraj. Dalje je pozval tuje bojne ladje, da zapuste pristanišče v Sankhajvanu, ker bo pričel tudi to pristanišče bombardirati. Končno je izjavil general Cangsolin. da se bori za svojo osebno varnost m P* za blagor Maa- dJutlJ«. Dnevne vesti, v dni V ~ Imenovanja. S kraljevim ukazom se imenuje za svetnika pri pokrajinski upravi v Zagrebu dr. Evgen Sladovič, dalje za gimnazijskega ravnatelja v Požegi (Slavonija) prof. Maks Kuntarič za višjega šolskega nadzornika v Ljubljani je imenovan Josip Novak, okrožni šolski nadzornik v Kočevju in za višjega šolskega nadzornika y Mariboru Fortunat Lužar, nadučitelj, ki je bil sedaj prideljen prosvetnemu oddelku v Ljubljani. Na Lužarjevo mesto pa je priseljen F.ngelbert (Jangi. — Upokojitev učiteljev. V prosvetnem ministrstvu je izdelan večji ukaz o upokojitvi učiteljev, ki imajo 35 in 40 službenih let. ukaz je bil že predložen kralju v podpis. — Umri ie v Ljubljani g. Josip Schrey, oišni posestnik in trgovec z vinom. O pokoi-nem g. Schreyu lahko rečemo, da je bil eden tistih slovenskih obrtnikov, ki so si z vztrajnim, marljivim in poštenim delom ustvarili lepo premoženje. Bil je v Ljubljani splošno znana in priljubljena osebnost. Pokojni je sko ri dolgo vrsto let vodil restavracijo na ljubljanskem glavnem kolodvoru in je pozneje Prevzel znano, staro gostilno »Pri fajmo-štru«. Vljuden in postrežljiv si je znal pridobiti nešteto gostov in prijateljev. Po mišljenju je bil vseskozi naprednjak, vendar-n'kdar strankarsko razpoložen. Bolehal je že dalje časa na srcu. Umrl je v 54. letu svoje starosti. Bodi ohranjen vrlemu možu bla<» spomin! — Deputaciia Glasbene Matice v Ljubljani pri prosvetnem ministru. Te dni je prispela v Beograd posebna deputacija Glasbene Matice iz Ljubljane, ki je obiskala prosvetnega ministra in ga zaprosila, da poskr- Konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani dTžavna institucija. ZavrlJ*^ pravnl^K&ga kongresa zbomvsi; ^, i2res Pravnikov, ki so te um ie m ie zaKliuien. Kongres n,,7 temeljitih in izčrpnih debatah sprejel naslednji dve glavni resoluciji: Zakon o pri- v ,aVDav *zven konkurza kot dopol-no Konkurznemu postopanju, je v principu Su m us*aPcwa- ki nudi potrebno pomoč tfJti 0Tn' ere je zadela nesreča, a ka-,veshlost in Poštenost je nesumljiva, oda ta zakon, ki je bil uveden za časa voj-e m pozneje razširjen na ves teritorij naše « zave, se je izkazal v praksi kot neuporaben ker ie postal orožje v rokah brezvestnega sveta na škodo kredita. Kongres pravnikov v Zagrebu smatra za svojo dolžnost, da y|*0,sa nemoralo, ki je uplivala na izpre-[!1®“ Prisilne poravnave in se ob tej prida ,la merodajne faktorje s prošnjo, r~ ?e vmipreje izvrši reforma tega zakona fniv>cfr .taK°, da bodo zaščiteni vestni dol-de * interesi upnikov. Dokler se ne azve-. Sifonska reforma, smatra kongres, da »ti „ ,a dolžna, da, opiraje se v prvi vr- , splošna načela konkurznega postopa-bazenskega zakona, pobijajo zlorabe. Po!«!!10!!3 ie biIa sprejeta z odobravanjem, si* nčn!i? i° Svetniškem pravilniku se gla-bii izd pit« Svetniškega pravilnika, ki je 1921 in * ,\Pravosodnem ministrstvu leta tučiiam ,akrat razposlan pravniškim insti-oodlacrp vp08led, se prizna primerna kot odvp*nfjif-u nacD‘ievanje dela na izenačenju načela q u P,ravic- V'tem osnutku izražena no . , 3jo bode in odvetništva naj se do-sled-k-onofi e'° 1° vseb mogočih in pametnih nsekvenc. Priporočajo se predvsem sle-oeee posameznosti: ženske naj se enako, kot moški, pripuste k odvetništvu. Vsak odvetnik tata enake pravice zastopanja v kateremkoli kraju države. Trajanje odvetniške kandidature se določi na 5 let. Signature in obvezno zastopanje pri sodišču in oblasteh. Ker je bogoi dobrega odvetništva dobra sodnija, se zahteva nujnost za rešenje predloga k zakonu o sodnikih. Zakotno pisaštvo, ta rakrana, ki škpduje moralnim in materialnim interesom naroda, se mora z največjo strogostjo POmlati fn se zato kongres strinja z dotič-no naredbo pokrajinske uprave za Hrvatic in Slavonijo. Ta naredba prepoveduje sestavo pravnih listin po onih, ki niso odvet-npci in javni notarji. Proti tej resoluciji so psovali srteki sodni pripravniki in odvetniški kandidati radi 5 letne pripravljalne do- Ostali so glasovali za resolucijo. Sled-Jmč je b i izvoljen odbor ki Je sestavljen ta-K°: Predsednik drž. svetnik Nestorovič, Podpredsednik dr. Polič in dr. Majaron, odborniki: dr. Babnik, dr. Dolenc, dr. Peleš, dr. Verona, Ljubomir Stefanovič, MlhaJIo Zlata novič. — Koliko Je pri nas zavarovanih delavcev? Po poročilu Borze dela Je v naši državi zavarovanih 455.000 delavcev. Najve-Wj stevi,° teh pripada Sloveniji In Hrvatski. ,v«3i se, da Je naše delavstvo zelo slabo zavarovano, seveda, po njihovi kTivdi, kajti od 1,200.000 delavcev Je zavarovanih komaj “etilna, medtem, ko je po drugih državah zavarovanih do 98 odstotkov delavcev. Najmanj zavarovanih delavcev Je v Srbiji. — Za popiavlfence. Kranjska hranilnica v Ljubljani Je velikodušno nakazala g. ^hkemu županu ljubljanske oblasti znesek ib.OOO Din kot podporo za po neurju prizadete občine ljubljanskega in kranjskega sreza. uraTT7, Zahteve uradnikov. Savez državnih uiultra^ le Poslal finančnemu ministru for-šanjih £*uradn,9ce zaMeve v raznih vpra-uradniv^L*° v slavnem sledeče: 1. da se 'rimi irTTn e|mprej izplača razlika med staja™ pristav"1 p!aiaini' 2’ da se takoi zvi-državni n „ e, upokojencem, 3. da se v novi jonov dlnarut Postavi znesek 600 mili-povodom nam 2a 11070 zvišanie Prlstoib>u Ikem zakomTi avanlh IzPTememb v uradni-S da v budžetu zagotovi z* 2!r“lbo Arfavna uradnika P» železnicah za I^frioravlia iznr« Ptometnem ministrstvu državnih urarf7^ba '“redbe o ug»dno-ulJnVah Do sedal v elede vožnje po 2e-^A Dobvične LS?H,!meli uradniki pravl-ri^nnslužitiT? ie in 80 se rrroali te s trikrat na leto. Odslej pa bodo imeh pravico do polovične vožnje pri vsakem potovanju, hto velja za upokojence. _ Nova gimnazija v Saraievem. Koncem tega ,ne*57a |7,,°tVorI«ia v Sarajevem velika nova gimnazila. — Težka železniška nesreča Na Drogi med Zagrebom in Sesvetimi sta iia nepojasnjen način padla u mešanega vlaka dva potnika In sicer 50 letal Ljubo Kusekovlč iz. Ses vetov in 18 letni Marce! Fogl jz Zagreba. Oba sta prišla P°d kolesa vlaka. Kuse-kovičn sta popolnoma odrezani obe nogi pod kolenom, a mladi Fogl Je ostal ves zmečkan na Mcci mesta mrtev. Kusekoviča so z avto-mobilcm prepeljali v zagrebško zakladno bol nfco Ljubljana, 23. septembra. — Reaktiviranje zagrebških univerzitetnih profesorjev. Akademski senat zagrebškega vseučilišča je paski prosvetnemu ministru memorandum, v katerem zahteva v najkrajšem času reaktiviranje treh profesorjev bogoslovne fakultete, ki so bili od prejšnjega prosvetnega ministra upokojeni. Ti profesorji so d-r. Mihalovič, dr, Paznian in dr. Zagoda. — Na smrt obsojena — ušla iz zapora. Zagrebška policija je izdala tiralico za neko Ružo Kolarič, ki je bila svojčas pred osiješkim sodiščem obsojena na smrt radi roparskega umora, a je bila pozneje pomiloščena na _20 let težke ječe in je te dni pobegnila iz ženske kaznilnice. Stara je 41 let. — Diplome v štirih urah. Profesor Srečko Potočnik, ki je dobil od trgovskega ministrstva dovoljenje, da sme v Novem Sadu otvoriti krojaško šolo, je pobegnil iz Novega Sada in odnesel s seboj večjo vsoto tujega denarja. Zanimivo je, da je Potočnik že po štirih predavanjih izdajal svojim . »slušateljem« diplome. Oblasti begunca zasledujejo. — Maršal Kovos umri. Dunajski listi poročajo, da je umrl v 70. letu svoje starosti bivši vojskovodja fz svetovne vojne maršal Kovos. Maršalova vdova je brzojavno zaprosila MoTthyja, da da na državne stroške prepeljati KBvSsovo truplo v Budimpešto, kjer naj ga pokopljejo z vojaškimi častmi. — Tretji kongres ruskih intelektualcev v Pragi. Dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne bo otvorjen tretji kongres ruskih intelektualcev v Pragi. Kongres bo otvoril naista-rejši član ruske akademske' organizacije v inozemstvu N. P. Kondakov. Kot prvi govornik je pripravljen prof. Francev, ki bo govoril o češkem jeziku,. Razpravljal bo o znanstvenih razmerah med slovanskimi narodi. Nastopili bodo še prof. Spektorsky in Bernadsky, k! bo govoril o znanstvenih delih Kondakovega, ki obhaja letos svojo 80-letnico. Kongres bo trajal do vključno 2. oktobra. — Angleško gramatiko izda sredi oktobra t. 1. »Angleška biblioteka« v Zagrebu. Gramatiko je priredila Jelena Gjukič-Kolin, učiteljica angeškega jezika na ženski realni gimnaziji v Zagrebu. Gramatika bo obsegala okoli 160 tiskanih strani in bo stala v predprodaji Din 60, a v knjigarnah Din 80. Naročila sprejema Angleška biblioteka, Zagreb, Prilaz Gjure Deželiča br. 2. — Pravijo, da dela pijača dobro voljo in veselo srce. Če bi bilo to res, bi morali biti dandanes ljudje neizmerno srečni in zadovoljni, ker še nikdar niso ljudje toliko pili kot sedaj. Jasno je torej, da je alkohol največji lažnjivec in slepar. Ako zahtevate eno števlko našega lista brezplačno na ogled, boste to kmalu spoznali. Upravni-štvo »Preroda«, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10. LlubBIšra©. 1— Policijske prijave. Kaljenje nočnega miru 3, pijanosti 2, prest, cestno-policijske-ga reda 14, prest, fijakarskega reda 1, nedostojno vedenje 3, nezgode 2, poneverba 1, nadlegovanje straže 1, nevarna grožnja 1, poškodba tuje lastn ne 1, godba brez dovoljenja 1, hoja po železniški progi 1. 1— Mlad slepar. Alojzij Ferčnik, rojen 1908, delavec, se je ponudil traiikantinji Franci Šmon, Selo št. 32, da gre mesto nje v glavno zalogo po tobak. Šmonova mu je izročila v ta namen včeraj ob 8. uri zjutraj 748 Din, knjižico in nahrbtnik. Fant je šel, vrnil se pa do danes ni, niti v trafiko Smo-nove, niti domov. Očividno je z denarjem in nahrbtnikom pobegnil. 1— Kavarna Jadran. Vsak večer ko n cert prvovrstne damske kapele. Začetek ob 21. uri. Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu priporoča Zima, kavaraar, Breg -Turjaški trg 6. Šport. Jadran : Hermes 2:1 (1:0). Zmaga Jadrana nad Hermesom je pravo presenečenje, ki so ga prinesle letošnje prvenstvene tekme. Jadran si je zaslužil zmago predvsem vsled svoje volje in požrtvovalnosti, s katero se je boril za »pike«. Moštvo, ki je igralo v čisto prenovljeni postavi, obeta še lep napredek, ko bo bolje vlgrano. Hermes je precej popustil ter ni danes več na oni višini kot preje. Poraz, ki ga je doživel ni bil povsem nezaslužen. Igra je bila raztrgana in je nudila vsled tega prav malo dobrega športa ter imela sploh malo značaja in kvalitete prvorazredne igre. Bil je tipičen, oster boj za točke, kjer je vsaka stranka hotela doseči po najkrajši poti uspeh. 2e takoj v 5 minuti je pri-»ajena Hermesu neupravičena llmetr. proti Jadranu, ki jo pa Pleš zastrelja. Vodstvo doseže Jamnik, ki prebeži v lepem solu celo polje. Po pavzi izenači Hermes in sicer z llmetrovko, ki jo topot Pleš sigurno spremeni v izenačujoč gol. Malo nato pa doseže Brcar ponovno vodstvo za Jadran, ki drži nato rezultat do konca. Slab sodnik je bil g. Betetto. Ilirija : Rapld (Maribor 10:0 (6:0). Drugo presenečenje dneva ie nenavadno visok poraz Rapida, ki je po svojih zadnjih rezultatih baš nad Ilirijo obetal več. Visok poraz Rapida tiči predvsem v absolutni nesposobnosti njegovega vratarja. Sicer pa moštvo tudi v ostalem ni pokazalo mnogo, tako da ni predstavljalo v včerajšnji obliki za Ilirijo prav nobenega resnega nasprotnika toda ob boljšem vratarju in boljšem sodniku bi bil rezultat gotovo za polovico manjši. Ilirija, ki ji ni bil Rapid resna ovira, je razvila prav lepo igro z dobičkanosnim kombiniranjem in elanom. Svojega nasprotnika je nadvladovala stalno. Dobro se je obnesel Milan Z. kot srednji napadalec. Sploh je moštvo zelo zadovoljevalo. Goli so v prvem polčasu padali skoro v enakomernih presledkih. Prvega doseže Oman iz ofsida. Neubranljiv je bil drugi zgo-ditek Milana — lep strel pod prečko. Tretji pade po Doberletu. Iz evidentnega ofsida se stvori situacija, v kater doseže Oman četrti gol. Sledi zopet Doberlet in Oman zaključi polčas s šestim golom. Po pavzi Ilirija nekoliko popusti in se šele ob polovici znajde na prejšnji višini. Sedmi gol pade po Omanovem solu. Osmega doseže Milan, devetega Doberlet in deseti pade po Vidmajerju, ki si pripravi lepo pozicijo z roko. Sodnik g. Hus je spregledal mnogo ter je sploh zelo popustil od svoje nekdanje forme. S. K. Slovan. — I. moštvo, ki je igralo v nedeljo proti Slavili se poživlja, da se udeleži treninga, ki se vrši jutri, v sredo ob 5. uri pop. na igrišču IHriie. Udeležba dolžnost. Kapetan L Maribor. Aretiran tihotapec. Včeraj je bil aretiran na Meljski cesti stanujoč Anton Vogrin, o katerem smo nedavno poročali, da je pobegnil in pustil nahrbtnik in suknjo stražniku, ko ga je ta hotel aretirati radi utiho-tapljenega cigaretnega papirja. Vlomi. V noči od 16. na 17. je bilo vlomljeno v podstrešje hiše posestnika Ludvika Sodina v Stranjid, od koder so neznani tatovi odnesli razne obleke, perila itd. v skupni vrednosti 5600 Din. 18. t. m. Je bilo vloirP-ljeno v stanovanje Jos. Kubeca v Spodnjih Radvanjah in odnešeno raznih predmetov za 1310 Din. Istega dne je bilo vlomljeno tudi v hlev posestnika in železničarja Jakoba Jurjaševica v Središču in so neznani tatovi odpeljali dve kravi v vrednosti 10.000 Din. Hud hlapec. V nedeljo je pri Scherbau-' mu zaposleni hlapec .Tos. Vindiš pričel pretepati nekega konja, ki se je radi tega utrgal in zbežal na dvorišče. Nato pa se je spravil še nad nočnega čuvaja Franca Piš-leriča, ga podrl na tla In bil s pestjo. Si-rovež je bil aretiran in oddan sodišču. Aretacija kaznjenca. V nedeljo je kolodvorska policija aretirala nekega Ivana Zupana, ker je oddajal na vlak neko sumljivo kplo. Pri zaslišavanju se je ugotovilo, da je Zupan pobegnil iz zaporov v Celju in da je nevaren tat. Oddan je bil sodišču. Tatica zaves. Danes dopoldne je bila ha Glavnem trdu aretirana brezposelna in iz Maribora radi raznih tatvin izgnana Marija Unterlehner, ker le ukradla v stanovanju Kristine Flegar zaveso. Tatvine. Dne 15. t. m. od 9.—17. ie' neznanec ukradel Alojziju Poštranu v Zimici več oblek itd. v vrednosti 2500 dinarjev. 20. t. m. je Viljem Grobelšku nekdo ukradel zlatnine in srebrnine v vrednosti 2450 dinarjev. Istega dne je ukradel neznanec Francu Škofiču v Jablani več predmetov v vrednosti 1500 dinarjev. Sumijo, da je storilec v vseh slučajih isti. Gospodarstvo. Ruska industrija v letu 1922-23. Po končani vojni in blokadi se je pokazalo neprestano dviganje produkcije na vseh poljih rtiske industrije. Celotna bruttoprodukcija v letu 1921 je znašala 1300 milijonov predvojnih rubljev, leta 1922 že 1900 fn v letu 1923 pa že 2410 milijonov. Tako se je produkcija v letu 1922 dvignila za 23 odstotkov predvojne produkcije, v letu 1923 pa je že dosegla 36 odstotkov predvojne produkcije (6750 milijonov rubljev v letu 1913). Razumljivo je, da ni bil tempo razvoja v posameznih industrijskih panogah enak. V splošnem pa se lahko trdi, da je bilo povsod opazovati enakomer no naraščanje produkcije. Premog. V letu 1921-22 je bilo izkopanega v vseh okrajih skupno 538,833.000 pudov, v naslednjem letu pa je dosegla produk cija že 645,511.000 pudov v vrednosti 69,237.000 zlatih rubljev. Od celotne predvojne produkcije, ki je znašala leta 1913 1.738,409.000 pudov je bilo doseže nih v vseh premogovnikih v letu 1923 le 37 odstotkov. Pri tukajšnjem okrajnem zastopu '33 je baje sestavila posebna komisija za pre-izkušenje avtomobilov in sicer pod vrhovnim načelstvom tajnika okr. zastopa. V komisiji *so še Sagadin, Sagadin in še vedno le Sagadin v najbližjem sorodstvu — staro in mlado. To pa vsled tega, ker je kupil okr. zastop pred enim letom osebni avto, ki se pa ie moral popravljati celo leto. Prva poskusna vožnja po toli dragem popravilu seveda mora biti in k temu treba strokovnih mnenj Sagadinov, sicer bi drugače sploh ne šlo. To pa ne morda samo na par kilometrov, ampak kar po 60 In več kilometrov daleč se mma v hribe, kjer je tudi, prepotrebna kapljica bencina. Omenimo le nedelio 21. septembra 1924. Ne čudimo se, če pri našem luksuri-joznem okr. zastopu znašajo okr. doklade 350 odstotkov in tudi se ne bodemo čudili, če se najde v prihodnjem proračunu še postavka 20 do 50 odstotkov okr. doklad za avtomobilske vožnje Sagadinom, odnosno komisiji za preizkušnjo avtomobilov. Kaj Pa g. vladni komisar k temu? Ali vam ie to vse znano in nič ne porečete k temu? Radovedni pa smo tudi, kedai bodo vendar enkrat razpisane volitve v okr. zastop. Zakaj se to niti danes, šest let po prevratu ne zgodi? Davkoplačevalci so pač zelo potrpežljivi in presojajo vsako stvar dobro. Enkrat pa bo menda tudi njihove potrpežljivosti konec. — Prizadeti. Prosveta. Dramatična šola Udmženja gledaliških Igralcev. Po dveletnem obstoju je Udruže-nje doseglo za svojo Dramatično šolo od prosvetnega ministrstva potrditev novega pravilnika In s tem pravico javnosti. Opozarjamo vse bivše, kakor tudi nove učence na to dejstvo. Pouk se bo odslej vršil na podlagi novega pravilnika. In vsakemu, ki je v posesti potrebnega talenta in pridnosti je zagotovljen napredek. Namen šole je podajati sposobnim In nadarjenim gojencem možnosti razvoja do oderske dozorelosti, kakor tudi vzgajati one, ki se sicer ne mislijo posvetiti gledališču, da lahko pridobljene izkušnje uporabljajo pri diletantskih odrih. Sola Ima pni in drugi specijalni letnik za one, ki se nameravajo posvetiti gledališču, diletantom je pa namenjen splošni tečaj, ki traja eno leto. Učni predmeti so: 1. Dramatična igra: Deklamacija, mimika, akcija na odru, študij vlog, praktične vaje; 2. Fonetika; 3. Teorija gledališke umetnosti; 4. Splošna dramaturgija; 5. Slovenska dramaturgija; 6. Veda o kostumih; 7. Scenografijah. Higijena; 9. Ples; 10. Nastavek glasu. V splošnem tečaju tudi režijske vaje. vpisovanje se vrši od 17. do 27. t. m. v pisarni Udruženja, dramsko gledališče, dnevno od pol 15. do pol 16. ure. Za sprejem v prvi specijalni letnik se zahteva dopolnjeno 16. leto in absolvirane 4. razrede srednje ali meščanske šole. Vsi novovstopivši učenci se morajo podvTeči sprejemnemu Upitu, ki se vrši dne 28. septembra ob 10. uri dopoldne v foyeju dramskega gledališča. Svetovnoznanl pianist Aleksander Bo-rovski koncertira prvikrat v Ljubljani v Unionski dvorani v petek, dne 26. t. m. Bo-rovski uživa svetovni sloves teT je žel posebno v Ameriki prave triumfe navdušenja in občudovanja. Tehniko glasovirja obvlada z mojstrsko dovršenostjo in desnico ima prav tako izvežbano kakor levico. Njegov udar je mehak, piano Sočen, forte udarja z moško odločnostjo. Repertoar njegov obsega vso svetovno literaturo, vendar je najznačilnejši interpret ruskih avtorjev. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Sokolstvo. Sokolsko gledališče v Radovljici otvbri letošnjo sezijo prihodnjo nedelio. dne 28. tega meseca ob 8. uri zvečer. Uprizori se historična drama »Angelo, tiran paduva*-ski«, kf jo je spisal znameniti francoski pisatelj V. Hugo, od katerega smo videli lansko sezijo na našem odru »Lukrecija Bor-giac. «• vi*« * Iz strankarskegaTTvTienla. Redna seja Mestnega odbora NRS V Ljubljani se vrši danes v torek 23. septembra ob 20. url v tajništvu Wolfova ul. 1,-1. Dobrodelno društvo grafičnega delavstva za Slovenijo priredi v nedeljo, dne 28. septembra 1924, celodnevni družabni peš-iz-let k Sv. Katarini nad Medvodami. Zbirališče ob tričetrt na 8. uro zjutraj pred .glavnim vhodom ljubljanskega velesejma (Gosposvetska cesta). Odhod točno ob 8. uri v smeri proti Podutiku ne glede na število udeležencev. Vabljeni tudi prijatelji društva. V slučaju slabega vremena, se izlet viši na-„ slednjo nedeljo (5. oktobra). Petrolej. Petrolejska industrija se je dvignila z veliko silo, V letih 1922-23 znala že 55 % predvojnega stanja in sicer se je dvignila najbolj -v okraju Baku (od 175 milijonov pudov v letu 1920 na 212,8 mil!}, pudov v letu 1922-23, torej za 21 odstotkov). Ce opazujemo še ostalo industrijo goriva (po statistiki državne železnice), vidimo, da je znašal v letu 1920-21 les okroglo 73 odstotkov, petrolej 11 odst. in premog le 16 odstotkov vsega vkrcanega goriva. V letu 1922-23 pa je znašal les le 57 odstotkov, petrolej 14 odstotkov in premog že 29 odstotkov vsega vkrcanega goriva. Železna ruda V letu 1922-23 je dosegla v vseh rudnikih izkopana železna ruda skupno 25.596.000 pudov, kar je 250 odstotkov celokupne produkcije prejšnjega leta. Plavžarstvo. Ce primerjamo produkcijo plavžar-stva leta 1922-23 z letom 1920 vidimo ravnotako velik napredek. Pridobivanje litega železa se je v tem času več kakor podvojilo. Ono je znašalo 1920 nad 7.025.000 pudov in je narastlo v letu 1922-23 na 18,360.000 pudov. V oktobru 1. 1923 je bilo v obratu v vsem 22 velikih peči. 55 martinskih peči in 131 valjaren. Ce primerjamo produkcijo plavžar-stva v zadnjem letu s prejšnjim, potem vidimo, da je narasla produkcija litega železa za 80 odstotkov, produkcija mar-tina za 89.8 odstotkov in produkcija valjanega železa za 7Q odstotkov. Elektrotehniška Industrija. Produkcija elektrotehniške industrije v gosp. letu 1922-23 se Je cenila (prera-čunjeno na podlagi cen , 1914) na 25,899.500 rubljev. Najbolj razvita je produkcija kabljev, ki obsega 51.5 odstotkov celokupne produkcije elektrotehnične industrije, na zadnjem mestu pa stoji produkcija akomulatorjev z 2.4 odstotki. V primeri z letom 1921-22 je na-rastla elektrotehnična produkcija za 72 odstotkov. Kemična Industrija. Skupen produkt kemične industrije v teži je bil leta 1922-23 v primeri z letom 1921-22 za 60 odstotkov večji. V leto 1921-22 je znašala celokupna produkcija le 9,171.539 pudov v vrednosti 55,054.000 predvojnih rubljev, v letu 1922 23 pa je dosegla 15,092.900 pudov v vrednosti 73,855271 rubljev. Posebno razvita pa je industrija kemičnih prvin, gumija, barv in lakov; manj pa kemičuo-lekarniška industrija. Tekstilna industrija. Tekstilna industrija je imela v po-četku jako slabe razvojne izglede, polagoma pa se je vendar dvignila, zlasti malih kož pa za 12 odstotkov. Produkcija, kakor kaže sledeča statistika, je znašala: Produkcija velikih kož malih kož leta 1922-23 4653,9 3450,0 leta 1921-22 3332,0 2893,0 Vrednost skupne produkcije usnja, ki je dosegla v predvojni dobi 80 milijonov zlatih rubljev, je znašala v prejšnjem letu le 45 milijonov zlatih rubljev (56 odstotkov v predvojni vrednosti). Papirna Industrija. V produkcijskem programu preteklega leta se je predvidevalo 3,823.000 pudov papirja in 243.000 pudov lepenke; toda to število produkcije ni zadostovalo; zato se je moralo odpreti "eč novih tovarn in opremiti stare z novimi in modernimi stroji. V začetku leta je obratovalo 47 tovarn, koncem septembra pa 55 tovarn. V primeri s prejšnjim letom je narastlo število tovarn za 68 odstotkov, kljub temu še ni zadostovalo časopisnega papirja. Iz gorenjih podatkov je razviden velik napredek ruske industrije, katerega šo dosegli sovjeti s tem, da so vrnili, deloma pa dali v najem industrijske Obrate privatnikom. Med najemniki je 65 odstotkov privatnikov, med katerimi je največ bivših lastnikov, 22 odstotkov obratov je danih družbam in 12.5 od-, stotkov državniki institucijam. Tako so sovjeti sami dokazali, da ie napredek v gospodarstvu brez privatne iniciative nemogoč in da je kolektivno gospodarstvo napačno, t anglc-ško - ruskim dogovorom bodo morali sovjeti zopet malo prelomiti s svojo teorijo. Ni pa še dokazano, če nameravajo sovjeti v resnici izvajati iz sedanjih izkušenj svoje konsekvence, ali pa se sprijaznju-iejo z novim stanjem le navidezno, ker ni druge rešitve. X Carinski dohodki v prvi dekadj septembra tega meseca so znrSali 56,101.785 D, ali skoraj 4 roiliione več. ko v ist: dekadi lanskega leta. Vsi letalni! dohixUl carinarnic so znašali nad 730 nillijotiov dinarjev, dočlm so lan! dosegli vsoto 722. milijonov dinarjev. X Gubave. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema ponudbe gleda •dobave 30.000 kg plinovega koksa. — Ravnateljstvo državnih železnic v LlublfarA sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave raznih viiakov in matic. Vršile sa bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 6. oktobra t. 1. pri komandi 40. peš. polka v Ljubljani glede dobave makaron, pšeničnega zdroba, ješprenčka, fižola, riža, svtnBke masti, olja, paprike In kisa. Dne 7. oktobra t. . pri ravnatelistvu državnih železnic v Subotici glede dobave bele kovine. Dne 14. oktobra t. 1. pri ravnatelistvu državnih železnic v Saralevu glede dobave pločevine: pri ravnatelistvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih blazinic za mazani e. Dne 15. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave volne za čiščenje; pri ravnateljstvu dTžavnlh železnic v Zagrebu glede dobave cementa, eternitnib plošč, apna, opeke Itd. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom r.a vpogled. X Dobav«. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. oktobra_t. 1 pri ravnateljstvu državnih železnih v Sarajevu glede dobave sive oljnate barve; pri ravnateljstvu dTŽavnih železnic v Zagrebu glede dobave in montiranja 4 do 5 mostnih va-gonskfh tehtnic. Dne 13. oktobra L 1. pri In-tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 410-000 kg prešanega sena In 100.000 kg prešane slame: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobave- Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave blokkart; pri ravnatelistvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave šelaka in laka. — Dne 10. oktobra t 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega inventarja za postaje; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 3000 kg mila. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. X prodaja tovornih vagonov. Glavna carinarnica v Carlbrodu bo prodala dne 10. bombaževna, platnena, volnena in svile- oktobra t. 1. potom dražbe S tovornih va> na industrija. V bombaževni industriji Je v letu 1922-23 bilo zaposlenih skupno 181294 delavcev v 107 tovarnah. V Platneni industriji je bilo v obratu 53 to-varen z 48.816 delavci. V volneni industriji je obratovalo v preteklem letu 68 tovarn s 43.648 delavci, v svileni pa 16 tovarn z 23,014 delavci. Usnjena industrija. V usnjeni industriji se je izvršila v letu 1922-23 velika koncentracija, tako, da je bilo število tovarn, ki so obratovale v zadnjem četrtletju mnogo manjše (samo še 149 tovarn, od katerih je bilo 76 sindiciranih). Število v obratu se nahajajočih tovarn čevljev se je pomnožilo v zadnjem četrtletju 1922-23 za 36, od katerih je bilo 16 sindiciranih . Skupna produkcija usnjene industrije, (uračunši velike kože), je v primeri s preteklim letom narastla za 36 odstotkov in sicer se je zvišala predelava velikih kož 40 odstotkov, predelava gonov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. Sodišč«. NEDOVOLJENA POSEST OROŽJA Pri Jaki Javorniku, ki le bil že dostikrat predkaznovan, so napravili orožniki hišno preiskavo. Pri tej priuki so našli prt njem tri vojaške bajonete. Obtoženec: »Prosim gospod sodnik, laz kupujem staro železo. Tako sem prišel v posest teh treh bajonetov.« Sodnik: »Zakaj Jih niste oddali orožnikom?« Obtoženec: »Ce sem jim dal puško, bi jim bil dal tudi bajonete... ampak 15 km daleč laz ne bom hodil. Naj bi bili pjlšll orožniki sami ponje.« Sodnik: »No, zato ste danes prišli sem, še dalje kakor 15 km, in ker ste posedovali vojaška bodala, boste 24 ur zaprti.« Obtoženec: »Prosim, gospod sodnik, med starim železom sem jih kupil..,« Sodnik: »A kaj, nič ne pomaga: V treh dneh se lahko pritožite, nič pe pomaga, st« že opravili t« Narodni dnevnik«, 24. sept. 1924. Električna zadruga Deželno kot trgovsko sodišče, katero ima o nepravilnem postopanju vodstva Električne zadruge v Sp. Šiški že več pritožb pa poživljamo, da kot nadzorstvena oblast te pritožbe upošteva in varuje koTisti prizade- »Star postaja človek, mo) drasri Kuhn.« Nato bi imel Kuhn — takorekoč v zmi-slu reglementa — odgovoriti s prošnjo za odstop. Kuhn pa ni samo vzdržal pogleda nadvojvode, temveč je z jekleno trdim po- r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenih prostorih v Vioge na hranilne knjižice ia tekoči račun Ko je padla zopet noč na brezupno dolino mesta Opar, je korakalo petdeset črnih vojščakov preko suhe prašne doline zopet nazaj proti skal’ natim višavam pred mestom. Ce je Tarzan že v minuli noči le s težavo pojasnite EDGARMCf BURROUGHS: IN SVET v Spodnji 2e več časa se sliši, da vlada v gospodarstvu Električne zadruge v Spod. Šiški velik nered. Te vesti niso neutemeljene. Razne revizije knjig so spravile na dan nepravilnosti, .s katerimi se zadružniki ne morejo zadovoljiti. Že pred 3 meseci je zahtevala ena tretjina članov, da se skliče izredni občni zbor, ki naj bi razpravljal o dognanih ugotovitvah In razmeTe uredil. Po pravilih in zadružnem zakonu bi se bil moral občni zbor vršiti najpozneje dne 13. julija. Vodstvo zadruge pa je i sklicanjem izrednega občnega zbora odlagalo in s tem pravila kršilo. Končno je vendar sklicalo na nedeljo dne 28. septembra t. 1, izredni občni zbor in določilo dnevni red, kakor ga je zahtevalo nad 70 članov v svoji vlogi. Ta razpis je bil nabit na zadružni deski 2 meseca. Dne 13. t. m. pa so se «g. premislili, razglas odstranili in objavili drug dnevni red, ki ni v skladu z zahtevo članov, tako, da na občnem zboru ne pride na razgovor poročilo bivšega nadzorstva o ugotovljenih nerednostih, kakor tudi ne odstranitev nekaterih članov nadzorstva in načelstva. To vzbuja med zadružniki sum, da se vodstvo boji jasnosti o delovanju bivšega načelstva, da noče dopustiti, da bi prišli zadružniki potoni novih volitev do jamstva rednega poslovanja in da hoče namenoma tirati zadrugo v propast. Prav zares je čudno zakaj se načelstvo brani, da bi se na občnem zboru, ki je edini pravilni forum, razpravljalo o ugotovitvah revizije prejšnjega nadzorstva. Kakor je tudi nadvse čudno, da načelstvo ne do--- -- -- l( tih zadružnikov. To pa se more zgoditi ali s tem, da se izvrše nove volitve, ali pa, da se sedanje vodstvo razpusti in določi zadrugi komisar. To in ono. GENERAL KUHN O tem, zlasti na Kranjskem zelo popularnem generalu, pripoveduje Roda Roda zelo zabavno anekdoto, ki je sicer stara, ki se jo pa včasih ni sinek) pripovedovati. V Gradcu je vladal okoli leta 1S88. komi komandant Freiherr pl. Kuhn. Nikakor ni bil to običajen general: z malo peščico tirolskih strelcev je obranil leta 1866. Tirolsko pred Garibaldijem, cel mož, tudi človeško pameten, fant od fare, tudi iz Avstrije bi nekaj naredil, če bi ga pustili delati. Pa ravno zato, ker je včasih tvegal političen alf nepolitičen izrek, je postal na Dunaju nepriljubljen. Moralo bi se ga odžagati. Toda kako? Mož s takimi zaslugami pred sovražnikom — vitez Tereziiinega reda, bivši vojni minister, popularen in priljubljen — tak mož ne odpade nakrat, če se potrese na deblu. Prastari general nadvojvoda Albreht, zmagalec pri Custozzi, armadni inšpektor, je bil z Dunaja poslan z naročilom: pripraviti generala Kuhna do prostovoljnega odstopa. Nadvojvoda je prišel v Gradec, pregledal garnizijo ---- grajal... hvalil sramežljivo'... zopet grajal... in končno je spregovoril z generalom pod štirimi očmi. Pogledal je generala z jeklenim pogledom in dejal pomenljivo: gledotn odgovoril. Nadvojvoda je ponovil s še močnejšim povdarkom. »Star postaja človek moj dragi Kuhn.« »In zabit, cesarska visokost,« je odgovoril general. Nakar je odpotoval nadvojvoda na Dunaj, ne da bi kaj opravil. : In ilagrant! so ju dobili, ker sta bila prevelika prijatelja konjaka. Čuden dogodljaj se je pripetil inženerju Balduzziju v Turinu. Vrnivši se iz počitnic v svojo vilo, je našel v stanovanju vse razmetano. Nenadoma sta stopila iz neke sohe dva sumljiva individija, ki sta, videč da sta zasačena, planila k oknu, hoteč pobegniti, kar ni bilo težko, ker se nahaja stanovanje v visokem parterju. Enemu izmed njih se je beg v resnici tudi posrečil, dočim so drugega, ki je šepa! in radi tega ni bil posebno dober dirkač, »uhvatili« karabinjer!. Zlikovca sta se vtihotapila v stanovanje prejšnji večer, ter sta pripravila lep plen, da ga odneseta; nenadoma pa sta našla veliko buteljko konjaka, ki sta jo seveda takoj na licu mesta izpraznila. Merica je bila pa prevelika. Pijača ju je premagala in v hudi pijanosti sta v tujem stanovanju zaspala. Spala pa sta tako trdno, da sta se zbudila šele drugi dan opoldne, Tavno v trenotku, ko je prišel inženjer domov. Ker se jima ni zdelo umestno nositi plen pri belem dnevu po cesti, sta nameravala čakat! do noči, pri čemur ju je lastnik vile zasačil. najugodneje ter jih Izplaiuje takoj brez odpovedi. Večje ?, odpovednim rokom Obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Telefon St. 9. Telefon št. 9. $ V »*a »• e ••••••#•*•••••• ••••••••••»•♦• w • • I Vedno zadnje novosti t SAMO | GRIČAR & MEJAČ, j ! Šelenburgova ulica 3. f OBLEKE narejene največja Iiblra samo v trgovini Cl. BERNATOVIČ MESTNI TRG S Kar Vi hočete to jeElzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vase bolečine. Poizkusna pošiljka VtR 28'—. Lekarnar Eug. Feller Stu-bica Donja, Elzatrjj 357, Hrvatska iill Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v » Tedaj je v par minutah odstranil toliko kamnov iz zidu, da se je s celim telesom splazil skozi luknjo. Zdelo se mu je, da je baS nad seboj odkril slaboten svit; vsekakor tam ni bila tema tako ne-prodirna. Previdno se je splazil po rokah in kolenih naprej, dokler ni opazil, da se zgubljajo tla pod njim. Kakor daleč je segal, ni čutil ničesar in tudi videti ni mogel, kako je globok črni prepad, ki je zijal pod njim. Pogledal je navzgor in uzrl majhen, okrogel kos zvezdnatega neba. Nahajal se je torej v nekakšnem rovu, vendar si ni mogel razlagati njegov pomen. Šele, ko je vzšel mesec in poslal svoj srebrni svit doli, se je nedaleč pred njim v globini lablestela voda. Zrl je ob zidovih naokrog in odkril na na-spronti strani odprtino. Morda bi tam lahko prišel vea Prej pa je pomislil, da bi bilo varnejše, če bi luknjo v zidu, skozi katero je prišel, zopet zadelal, kajti če bi se pravočasno osvobodil, bi ta luknja lahko izdala njegovo pot. Prinesel je torej kamenje iz sobe in jih od zunaj vložil zopet v luknjo. Debel prah, ki je ležal na kamenju, mu je dokazoval, da sedanji prebivalci svetišča sploh niso poznali tega tajnega prehoda. Ko je Tarzan zopet izpolnil luknjo, je šel k odprtini, ki jo je zagledal na drugi strani zidu. Bil je ozek prehod, skozi katerega se je moral Tarzan riniti z največjo previdnostjo, ker ni vedel, če se zopet ne odpre kakšen prepad pred njim. Sel je že par sto korakov, ko je prišel do stop-njic, ki so vodile navzdol v popolno temo. Prekoračil je približno dvajset stopnjic in prišel zopet na ravna tla hodnika. Toda komaj se je zopet par-krat prestopil, je obstal pred težkimi lesenimi vrati, ki so bila z močnim tramovjem zavarovana. h tega je sklepal, da je ta stran zunanja in da morajo ta vrata voditi na prosto. Tudi na tramovju je ležal debel prah, znamenje, da teh vrat že dolgo ni nihče uporabljal. Ko je Tarzan odstranil težke droge, je laliko odprl vrata, ki so glasno zaječala v tečajih, kakor bi protestirala proti nenavadnemu motenju. Trenutek je počakal, da se je prepričal, če so prebivalci svetišča čull ta šum. Ker je ostalo vse mirno, je prestopil prag. Ko je previdno tipal okrog, je uganil, da se nahaja v veliki dvorani. Ob stenah in na tleh so ležali celi kupi palic čudne oblike, vendar vse enake velikosti. Palice so bile težke in ker jih je bilo toliko, si ni mogel misliti, da bi bile iz zlata, ker bi predstavljale ogromno bogastvo. Brezdvomno so bile \i druge kovine; za vsak slučaj je vzel eno s seboj, da se prepriča pri luči. Na drugi strani dvorane je našel zopet vrata, in ker so bila na isti način zaprta, kakor prva, je mislil, da gre za star pozabljen prehod. Odprl je vrata na isti način kakor prva in stopil zunaj na ravna tla. Bil je prepričan, da se nahaja že pod zunanjim zidovjem svetišča. Ce bi le vedel, v katero smer! Ce bi šel proti zapadu, bi moral biti že pod zunanjim mestnim ozidjem. Vsekakor pa je bil poln upanja, in pospešil je korake, kolikor je mogel. Čez pol ure je dospel do stopnjic, ki so vodile navzgor. Navzgor grede je čutil pod bosimi nogami, da se stopnjice izpreminjajo. Zdaj so bile granitne in ko jih je otipal, je čutil, da so očividno usekane v skalo. Stopnjice so se vile navzgor, dokler se ni Tarzan po nenadnem ovinku naenkrat znašel v ozki zaseki med skalovjem. Nad njim zvezdnato nebo in pred njim zopet stopnjice. Stopal je po ozki stezi navzgor in prišel na vrh velike granitne skale. Miljo daleč za njim so ležale razvaline mesta Opar, njegove cerkve in stolpi v nežni mesečini. Tarzan si je bližje ogledal s seboj prinešeno palico. Potem je dvignil glavo, pogledal proti oddaljenim stavbam propadle veličine in vzkliknil: »Opar, ti začarano mesto! Mesto smrti in preteklosti! Mesto lepote in zveri! Mesto strahot in smrti, pa tudi bajnega bogastva! Palica je bila iz čistega zlata. Skala, kjer je stal Tarzan, se je nahajala na višini med mestom in oddaljenimi skalnatimi vrhovi, ki jih je Tarzan prejšnji dan preplezal s svojim! vojščaki. Moja navzdol je bila napoma in nevarna, toda ko je Tarzan dospel v dolino, se je še enkrat ozrl nazaj na mesto Opar in s svežim pogumom krenil proti skalnatim višinam. Solnce je ravnokar vzhajalo, ko je dospel na vrh zapadnega pobočja. V daljavi je videl slaboten dim med drevjem ob vznožju gozdnatega griča. »Ljudje,« je zamrmral. »In petdeset jih je bilo poslanih ven, da me zasledujejo! Bogve, če so oni tam?« Hitro se je spustil po pobočju navzdol in pri- šel v ozko preseko, ki je vodila v daljni gozd. nil je v smer, kjer je videl dim. Ko je prišel na rob gozda in imel še do kraja, kjer je vstajal steber dima, je splezal na drevo in nadaljeval svojo pot po višini. Previdno se je bližal kraju, kjer je gorel ogenj in se silno začudil, ko je zagledal taborišče: krog ognja je sedelo petdeset njegovih črnih \Vazirov. Z drevesa jim je zaklical v njihovem jeziku: »Vstanite, otroci in pozdravite svojega kralja!« S kriki presenečenja in strahu so planili vojščaki pokonci in niso vedeli, naj-li zbeže ali ne. Tedaj so pa ugledali Tarzana, ki se je mirno spustil z veje v njihovo sredo. Ko so se prepričali, da je res njihov poglavar in nobena prikazen, so skoro ponoreli veselja. »Bili smo strahopetci, o Waziri!« je kliknil Buzuli. »Zbežali smo in te prepustili tvoji usodi. Toda ko je minul naš strah, smo prisegli, da se vrnemo k tebi in te rešimo ali se vsaj maščujemo nad morilci. Ravnokar smo se pripravljali, da splezamo na skale in se podamo skozi brezupno dolino zopet nazaj v mesto.« , »Otroci moji, kaj ste videli mogoče petdeset ostudnih mož, ki so prišli z vrha v ta gozd?« »Da, Waziri,« je odvrnil Buzuli. »Včeraj so šli mimo nas, ko smo se hoteli vrniti k tebi. Ti se ne razumejo na lov. Culi smo jih prihajati 2e eno miljo prej, predno smo jih videli in ker smo imeli mi druge namene, smo se umaknili v gozd in jih pustili mimo. Racali so hitro s svojimi kratkimi nogami in tu in tam je poskušal kakšen iti po štirih kakor gorila Bogani. Bilo je zares petdeset ostudnih mož, Waziri!« Ko je Tarzan povedal svoje dogodke in jim je pravil tudi o rineni kovini, ki jo je našel, ni niti eden odklonil njegovega predloga, da bi se vrnili še ponoči tja in odnesli kolikor bo mogoče tega neizmernega zaklada. Trboveljski premog drva, koks angleški premog ilezijske brikete dobavlja lllriffl tu, Kralja Pttra trg it. d. Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. 000000006 Kamen Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega. Ponudbe z vzorci je poslati na Nikola Pavlčevlč trgovec Kralj Aleksandra ulica 1. Beograd. 006)000000 Aleksander Kuez pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje vseh borznih naročil posebno za posle v efektih, vseh vrstah Žita in moke, jajc, sena, slame, fižola, vina itd. itd. KUPUJTE trgovcih ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice, priporoča zadnje novosti, dunajskih in pariških Klobukov. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Nainlile cene. Solidno blago. Bnajol: Knez. ijubljim. - Mh it. 10. Prvorazredni moderni brzopisalni stroj 5toewer-Becopil Vrhunec, finomehanike! Zastopstvo: Lud. Baraga, Uubliana, šelenburgova ul. 6/1. noči le s težavo prišel tam doli, se mu je zdaj zdelo skoro n®' mogoče splezati tja s svojimi petdesetimi vojščaki-Končno se je vendarle posrečilo s pomočjo orjaških naporov opičjega Človeka. Zvezali so deset sulic in s tem drogom, privezanim na telesu, j® Tarzan prišel na vrh. Ko je bil zgoraj, je potegnil črnce enega *a drugim k sebi in cel oddelek je nepoškodovan Pfl* pleplezal na skalo. Odtod jih je vodil Tarzan po isti poti naz»> kjer je hodil sam ponoči. Nemoteni so prišli v zakladnico. Tu je v*®1 vsak dve palici, potem so se vrnili. Opolnoči je stala cela družba zopet ob vznožl8 skalnatega vrha, toda zaradi težkega bremena Sp plezali celo dopoldne na vrh. Odtod so se vračali le počasi, ker vojščaki niso bili vajeni nositi težka bremena. Vendar se niso pritoževali in čez trideset dni so prišli zopet v svojo deželo. Toda Tarzan jih ni zdaj vodil proti severoza? padu, k vasi, pač pa naravnost prot zapadu. Trideseti dan zjutraj jih Je prosil, naj se vrnejo V svojo vas in puste zlato, ki so ga prinesli, tam. »In ti, \Vaziri?« so ga vpraševali. »Jaz ostanem par dni tukaj otroci,« je odvrnil, »In zdaj hitite k svojim ženam in otrokom.« Ko so vojščaki odšli, je Tarzan vzel dve palici, skočil na drevo in romal par sto metrov daleč nad gostim, skoro neprodirnim grmovjem in na-enkrat dospel do okrogle jase, kjer so krog in kr°S stala orjaška drevesa kakor straže. Sredi tega naravnega amfiteatra je bi majhen griček iz zewlje* Dalje prihodnjih' MALI OGLASI ••e AA A AAA Zli rali vešč vseh pisarniških del želi vstopiti v dobro idoče podjetje kot pisarniška moč. Ima kavcije 25.000 Din. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo. \\m a opeko visoke kategorije, komercijelno interesantni položaj, daje se v zakup ali skupno eksploatacijo. Ogledati gradič g Aee Kulmer Ruše pri Mariboru. «e več boljših gospodov na dobro domsčo hrano. Naslov pove uprava lista. PO ugodni ceni dinamo stroj Sl/t P. H. predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, razne volnene pletenine, konjske odeje (koce) sukno Itd. Poizve se pri Franc Trlplat, Moste št. 25. p. Žirovnica, Gorenjsko. ,,Pufch“ 5 PH, dobro ohranjen se po ugodni ceni proda: Natančneje se poizve: Pod Ježo 96. Novi Vodmat-Moste. nova, kompletna, josonova, po Utirana, se ugodno proda. Na* slov pove uprava Usta. s posebnim vhodom če le mogoč* v sredini mesta išče mlad samostojen gospod. Ponudb* na upravo Usta pod: ..Separaten vhod". za Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod roj. Moietie, Uubliana, Pred Škofijo 21/11. sprejema dame In gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ur* popoldan. prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih člantfrin, trgovskih terjatev. Nudim varščino. Cenjene ponudbo pod „In-kasant" na upravo lista. s kuhinjo in 2 malimi sobami ali I veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500-— K. Cenjene ponudbe na upr. Usta pod „Čimpreje“, vešč vseh občinskih in vojaških del išče mesta. Ponudb* pod Z. R. 1925 na upravo. vstopim v katerikoli dobro Idoče podjelje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod Z. R. 1935 na upravo. Maji Slih m srbohrvaščina, nemščino, fran■ ooščlna, italijanščina, angleščina po praktični Barlitzovi metodi. Vpisovanje )n pojasnila od 16. do 21. t. m. od l/a6-Ve7 ur* zvečer v Beethovnovi uUel 7 pritličje, l*vo (zgradba Črtov, uradk). s. F. Jeras, prof. Pisalni strni ..Oliver' predvojni Izdelek, skoro nov, naravoslovne knllse. kakor Brehm: Tlerleben, 1® zv. Kerner v. Marilaun: Pflan-zenleben, Dr. Haack*: SchftP* fung der Tlerwelt, Dor. Neu-mayr: Erdfcaschicht«. Dr. Mo-yor: Waltgebiude. Dr. H&tzei; V&lkerkunda, Dr. Hank*: Dal Mansch. skupaj 10 zv., Mayer: Konversaflonsleksilon, 24 zv., vse te kniige v krasotnl izdaji In uinlatf vezbi, dalj* klasiki Cottaleve Izdaje ter razn* juridične, znanstven*^ in beletristične knjige, sv« t) najboljšem stanju se prodalo. Naslov na upravo Usta pod šifro ,,Razprodaja". jnke! Ugodnejše prilike še niste Imele, da oklenete poznanstvo z mladim inteligentnim gospodom, ki, ima stalno službo in zastopa ugledno mesto v javnosti. Že-' nitev ni izključena. Pogoj: sta-rost ne nad 3J l*t, biti mora vesele narave In inteligentna. Ponudbe na upravo lista pod „Mars ". Soloobveznlkit Dobijo se predpisane telovadne triko hlače kratke in dolg*, temno modre, ter telovadni i*v* IjL — P. Capuder, Dalmatinova ulica. mlada vdova ali ločena zen. bi hotela tolažiti razočaranega mladega moža, ki bi bil pri« pravljen žrtvovati vse veliki-, nesebični In plemeniti ljubMnU Ponudb* pod ..Razočaran'* n* upravo lista.