KATOLIŠK CERKVEN LIST, »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vinarjev, za četrt leta2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za «/«leta 3 krone, za >/4 leta 1 krono 60 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LIV. V Ljubljani, 3. majnika 1901 Ust 18. Majnikovi Kraljici. (Posvetil enoletni vojaški prostovoljec V. K.) Uvod. Nad zemljo plava tiha nočna tmina, v mamljivih sanjah snivajo zemljani; noči nam dolge konec svit naznani, za goro solnca se zlati zorina. V temoti zmote duh je zemlje sina, od solnca ga Resnice greh odstrani; A slednjič zlata zora noč razdani, naj blažje Hčere zasveti milina. Krasneje nego zora za gorami, svetleje nego luna med zvezdami svetlika se ime nebeške Hčere. Na zemlji najti ni primere; sladkeje ko nebeška melodija prešinja nam srce ime Marija! Sonetni venec, i. Odkar grešil je v raju naš praoče, sovražne sile tarejo človeka; pokorščino narava mu odreka, v naporu mu poti se čelo vroč?. Če moč božansko spričati nam hoče Gospod, ozdravi smrtno bol brez leka; Zemljanom slednjega je kazal veka, da čudo vsako Njemu je mogoče. Stori pa čudes čudo božja roka, ko dvigne nad nebo zemlje otroka, da more mati Bogu sinu biti; da more se Odrešenik roditi, Marija, Tebe hotel je izbrati, Marija, Ti si nam duhovna mati! 2. Marija, Ti si nam duhovna mati: Ljubezen večna to je govorila, na križu nas je Tebi izročila videč Te z Janezom pod križem stati. Modrost neba v posodi Tvoji zlati dve čudi čudovito je združila, prorokba stara se je izpolnila: Mesije mati si — devica hkrati. Skalila duše ni ti grešna pega, Tvoj svit lepoto lilije presega, nedolžnost se v obličju Ti svetlika. Med svetimi devicami si dika, svetosti in modrosti polna mati. zakladi v Tebi se blišče bogati. 3. Zakladi v Tebi se blišče bogati, ljubezen božjo Tvoje srce žije, duhov nebeških kor Ti vence vije, Kraljico angelji slave krilati. Prijetno cvetke vonjajo na trati, še lepše v srcu vznikajo Marije: tu lilija duliti, ponižna klije vijolica, tu vrtnic cvet je zlati. Marija, Ti nezgod odvračaš silo, ko upno tekamo pod Tvoje krilo, nikdar ne zabiš, da smo Tvoji sini. Solze sušiš sirotam v tej dolini in prošnjo Tvojo vsako sliši Oče, pri Sinu Tvojem vse Ti je mogoče. 4. Pri Sinu Tvojem vse .Ti je mogoče, v nebesih slava Tvoja je velika; saj mati si sveta Odrešenika, Ki vtešil je človeštvo jokajoče, po Njem že tisočletja plakajoče. Zavzrt Te v davnem dnevu prorok slika; in ko vzcvetla nebeška je mladika, skrivnosten vonj bil rože je cvetoče. Ponižno, nepoznana si živela, pa z angelji Bogu si slavo pela. Trpljenje zemeljsko srčno nosila. sedmerih mečev si bridkost čutila; v junaštvu Te doseči ni mogoče, slaviti Tebe duh moj vedno hoče. Slaviti Tebe duh moj vedno hoče, Ti skrinja >i — v njej biva mir in sprava, blišči kot hiša zlata Tvoja slava, kadilo Ti zažigam hvale vroče. Posoda polna rajske si lepoče, krojr te posode kralja lesk igrava, svetosti vsa sveti se v njej bliščava. časte Te trume, se Ti klanjajoče. Krilatci nesli v sveta so nebesa duha v oklepu zemskega telesa; najl psa duša v telil najčistejšem radosti se v veselju najsladkejšem. Blotela večno boš v kraljevskem zlati, slavi nebo in jaz slavim Te z brati. 6. Slavi nebo in jaz slavim Te z brati. Zemljani, bratje, dvigruimo duhove, od zemlje k nebu dvignimo glasove: Češčena večno bodi. Kožja mati! Po Tvojih potih hočemo stopati, dokler telesa nosimo okove; a ko nas iz življenja Bog odslove, Ti roko blagovoli nam podati! Pred sodbo ostro pelji nas Marija, da milost nam usodi ta sodnija, da palme nam sodnik dodeli, nebeščanov sprejme nas kor veseli. Otroke k Sebi vabiš dobra mati, pod Svoje krilo vse nas hočeš zbrati. Pod Svoje krilo vse nas hočeš zbrati, da skrbno čuvaš Svoje nas otroke. Oblasti, milosti imaš visoke, pri Tebi ni se nam ničesar bati. Pripravljena si roko zmir podati; ko čuješ naše klice, bedne stoke, solze otiraš, tešiš bridke joke, poguma vlivaš nam najboljša mati! Kdor vse življenje onim potem hodi, po kterem matere ga roka vodi, ta seme sreče si na zemlji seje, duh božji v njega mirnem srcu veje, kreposti ondi vonjajo cvetoče. Izpolni, mati. src nam želje vroče! 8. Izpolni, mati, src nam želje vroče! želja se ogenj v srcu ne poleže, dokler miru pri Bogu ne doseže, sladkost sveta ga rešiti noče. Popolnost, čednosti neumrjoče. le te nam lajšajo zemeljske teže; čistost srca nas srečne z Bogom veže, nebeške piti nam daje sladkoče. Katero ni srce že tu čutilo, kako kreposti sladko je plačilo? V kraljestvu luči bodo Nje kristali krasneje vse še kakor tu bliščali. Pripelji v kraj nas Svoje domačije, kjer večne sreče rajsko solnce sije. 9. Kjer večne sreče rajsko solnce sije, slavi presveta v slavi se Trojica, nebo je polno svet- in slava-klica, sladkost svetnikom v srca Stvarnik lije. Mariji zbor presrečnih vence vije, nad stvarstvom vsem izbrana jim Kraljica, kot zora v jutru se blišče ji lica, odsvit najslajše srčne harmonije. Semiramida Tebi ni jednaka, preslaba bila bi primera vsaka. Usliši prošnje vse Ti Bog gotovo, če prosiš Ga. ustvari čudo novo. Časti tolike pač nikdo ne žije, za Bogom je najvišja čast Marije! 10. Za Bogom je najvišja čast Marije! pred Njo zemlje se klanjajo rodovi, krog Nje done, odmevajo glasovi: nebeških Kerubimov melodije. Tu doli zbira Tebi poezije zemljan med drugimi zemlje sinovi, ah, breme so telesa mu okovi, ko Tebi ta sonetni venec vije! Po sveti, modri Stvaruikovi volji časti Marijo tisoč cvetk na polji oznanjajoč v podobah nje vrline; Tvoj svit ram kaže solnce od višine, in v jasni noči luna, zvezde zale; Vesoljstvo vse je polno Tvoje hvale. 11. Vesoljstvo vse je polno Tvoje hvale, in ni še zemlja stala, ne nebesa, v vsevednosti že božjega očesa vrline divne Tvoje so igrale. Očakov vrste so z veseljem pozdravljale svetišče Božje matere telesa, časti, razsežje Njenega slovesa prorokov so podobe oznanjale. Med temi sedež zdaj imaš visoki, kraljevo žezlo gledam v Tvoji rok'. Očakov in prorokov Te s pravico, apostolov proslavljamo kraljico. Kraljici vse krščanstvo slavo dije, Kraljico naj slavijo poezije! 12. Kraljico naj slavijo poezije šireč ljubezen med zemlje rodovi! Prijetni pesmic bodo naj glasovi, ki Tebi v venec jih Slovenec vije! V višave, bratje, večne domačije h Kraljici dvignimo se nad svetovi, združimo se s slavečimi duhovi, slavimo vsi kraljevsko čast Marije! Ovenčani časte Te vsi svetniki, vsi spoznavalci sveti, mučeniki. Najlepše Tvoja krona se leskeče, sladkost največje Ti uživaš sreče, dehte najlepše Tvoje cvetke zale, leskeče v Tebi gledamo kristale. 13. Leskeče v Tebi gledamo kristale; Modrost za tempelj Te je odločila, nosila si Svetost in Jo rodila, roke so Tvoje v smrt Jo darovale. Veselja ure hitro so zbežale; krvavi pot in bič si z Njim čutila, ko Mu je izpod krone kri prilila, vse boli so i Tebe ranjevale. Vstajenje, nebohdd Odrešenika si gledala in prihod Tolažnika. Nebo se radosti zdaj Tvoje dike. Pletemo v rožni venec te odlike, desetkrat petnajstere cvetke zale. Stvari Te večno bodo blagrovale! 14. Stvari Te večno bodo blagrovale, kraljevski klanjale se Tvoji kroni; in kdor se. mati, Tvoji volji kloni, blaginje srečno bodo ga spremljale, in ko bo konec zemske dobe male, ostavi duh telo v mrtvaški zoni, prijazno mu Marija raj pokloni, in trume srečnih bodo ga obdale. V naročje Tvoje, mati, vsi hitimo, življenje svoje Tebi izročimo, podaj v pomoč nam ljube/.njivo roko. ker pot je strma, dom neba visoko. Po Tebi najti spas je le mogoče, odkar grešil je v raju naš praoče. Mag-istrale. Odkar grešil je v raju naš praoče, Marija, Ti si nam duhovna mati. Zakladi v Tebi se blišče bogati, pri Sinu Tvojem vse Ti je mogoče. Slaviti Tebe duh moj vedno hoče, slavi nebo in jaz slavim Te z brati. Pod Svoje krilo vse nas hočeš zbrati, izpolni, mati, src nam želje vroče! Kjer večne sreče rajsko solnce sije, Za Bogom je najvišja čast Marije, vesoljstvo vse je polno Tvoje hvale. Kraljico naj slavijo poezije; leskeče v Tebi gledamo kristale, stvari Te večno bodo blagrovale! ANTON BONAVENTURA, po božji in apostolskega sedeža milosti knezškol ljubljanski vsem vernikom svoje škofije mir, srečo in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristu. Lani smo morali potovati v Rim, da smo dobili odpustke svetega leta. Po izgledu svojih prednikov so pa sv. Oče sveto leto in njegove odpusteke ter posebne milosti dovolili letos za vesoljni svet. Kaj pa je sveto leto? — To je v resnici svet čas, v katerem ozninjujejo sv. Oče popolne odpustke za vse, ki opravijo zapovedana spo- koma dela, v katerem podele vsem spovednikom prav posebno velike oblasti in pravice za one, ki se hočejo udeležiti sv. leta ter morejo izpo-vedniki odvezovati od grehov in kazni sicer pridržanih škofu in papežu, sprem inje»ati Bogu storjene obljube in tudi odstranjevati razne tajne zakonske zadržke. Sveto leto je torej res imeniten in svet čas, ki naj bi tudi največje grešnike spodbujeval, da se v zakramentu sv. pokore očistijo vseh grehov in po odpustekih tudi dobe odpuščenje vseh časnih ^ grehi zasluženih kazni. Usmiljeni Bog namesti njihove dolgove iz neizcrpljivega zaklada pokor in zadostovanj, ki se je v cerkvi nabral po neizmernem zasluženju našega Izveli-čarja in po preobilnem zasluženju prečiste Device Marije, pa svetnikov in svetnic Božjih. Ali ni to \elika milost? Saj bi morali časne kazni, ki nam po odpuščenem grehu še ostanejo, trpeti po smrti v vicah. ali pa že v življenju. Zato pa smemo upati, da nas bo tudi na zemlji manj časnih nadlog zadelo, manj bolezni. manj nesreč, manj pomanjkanja, manj raznih skušnjav in drugih šib Božjih, ako se v svetem letu prav vsi potrudimo, da dobimo popolne odpustke in se spravimo z razžaljenim Bogoin, v čegar rokah je naša časnost in večnost. Odpustek svetega leta je pa tudi najbolj gotov. Zavoljo pokore in mnogih dobrih del sv. )eta podeljuje Bog več milosti razsvetljenja in moči, da se veliki in trdovratui grešniki zdramijo, da se mlačni kristijanje vnamejo, goreči pa še bolj vspodbude Tudi lepi izgled vseli vernikov nekako šiloma vleče za seboj in skupna molitev močn«» trka na srce dobrega očeta ne beškega, da podeljuje prav posebnih milosti potrebnih za dobro, skesano izpoved in za popolno odpuščanje vseh grehov in vseh kazni. Vprašali boste, kaj je treba storiti, da za-dobimo popolne odpustke in se udeležimo vseh milosti svetega leta? — Poslušajte! 1. V svoji okrožnici zahtevajo sv. Oče nai-poprej pravo kesa nje. Saj se ne odpusti najmanjši greh, ako se ga dotičnik ne kesa; dokler pa greh ni odpuščen, ne more se tudi kazen odpustiti. Kesanje mora obsegati vse smrtne in vse odpust Ij i ve grehe, tudi se ne sme nobeno radovoljno nagnjenje h kakemu grehu vedoma v srcu imeti: še le potem je kesanje zadoetno za popolen odpustek sv. leta. 2. Toda samo kesanje še ne zadostuje. Sv. Oče zapovedujejo, da se morata tudi vredno prejeti zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa in sicer prav zaradi sv. leta. Letna izpoved in velikonočno sv. obhajilo ne velja: tudi zakramenti prejeti iz obljube ali naloženi za pokoro ne bi veljali. Pri tej sveto-letni izpovedi in samo pri tej imajo vsi izpoved-niki zgoraj omenjene posebne pravice. Za izpoved se more izbrati katerikoli po škofu za izpovedovanje pooblaščeni izpovednik. Stroge redovnice in njihove novinke, pri nas torej sestre uršulinke in karmeličanke, si pa morejo le onega izpovednika izbrati, kateri je od škofa pooblaščen izpovedovati stroge redovnice. Ako redovniki za svetoletno izpoved žele izpovednika svojega reda, zadostuje poobla-ščenje od njihovega poglavarja. Otrokom, ki še niso bili pri prvem sv. obhajilu, naj izpovednik namesto sv. obhajila naloži kako drugo dobro delo, n. pr. petkrat Oče naš in Ceščena Marija. Sveta izpoved se more opraviti kadarkoli, • samo da je ob času sv. leta; a pomni naj se, da zadnje naloženo delo se mora opraviti v stanju milosti Božje. Kdor bi torej po svetoletni izpovedi pred zadnjim zapovedanim dobrim delom po nesreči smrtno grešil, mora se pred tem delom še enkrat izpovedati, ako hoče dobiti popolne odpustke. i Dolga izpoved ni zapovedana, razen ako bi bile poprejšnje izpovedi zavoljo kakega bistvenega pomanjkljaja neveljalne. Priporoča se pa, naj bi se ponovile izpovedi od zadnje dobro opravljene dolge izpovedi. 3. Sv. Oče zapovedujejo tudi kot bistven pogoj za odpustke obiskovanje cerkva. Tu se mora razlikovati, da li kdo a) obiskuje cerkve sam, morebiti tndi v manjem ali večjem društvu, ali pa, 6) če jih obiskuje v pravi procesiji, ali c) more dobiti kako ol a j š a v o. a) Kdor obiskuje cerkve sam, mora petnajst dni obiskati vsak dan po štiri v to odločene cerkve. Kjer ni štirih cerkva, ampak samo tri, obiščeta se petnajst dni vsak dan dve cerkvi po enkrat, ena pa dvakrat; ako sta samo dve cerkvi, obišče se vsaka vsakega dne po dvakrat; ako je samo ena, obišče se ona vsakega dne štirikrat. Za dvojen ali večkraten obisk iste cerkve zadostuje, da se po opravljenih molitvah za odpustke gre iz cerkve ven, potem se pa vrne nazaj in se dotične mo 1 litve zopet opravijo. Gla v na cerkev: torej v škofijskem mesta stolna cerkev, v župnijah pa župnijska mora biti med onimi, ki so za obiskovanje določene. V tem smislu določujem za Ljubljano: za stolno župnijo — stolnico, cerkve sv. Jakoba, pri čč. uršulinkah in pri oo. frančiškanih; za ostale župnije stolno cerkev, domačo župnijsko cerkev in še dve drugi župnijski ali samostanski cerkvi po volji gg. župnikov. Po župnijah na deželi naj pa župniki določijo, katere cerkve in koiiko se jih mora razen župnijske še obiskati : do očiti se more vsaka podružnica, tudi vsaka kapela, v kateri se sme sv. maša brati. Za obiskovanje ni treba, da si omenjenih lo dni nepretrgoma sledi; lahko se odberejo popolnoma po volji. Bistveno je, da se odbere 15 dni in se vsacega dne opravijo po štiri obiskovanja. Dnevi se pa štejejo kakor po navadi od polnoči do polnoči, ali pa po cerkvenem načinu od treh popoludne do mraka prihodnjega dne. da se n. pr. od štirih obiskovanj eno ali dvoje ali troje opravi enega dne popoludne po treh. ostala drugega dne, al* da se bolj oddaljena cerkev obišče popoludne enkrat pred tremi in koj še enkrat po treh, pa velja za obisk d vi h različnih dni. b) Ako pa župljani ali pa razne družbe (n. pr. Marijine) in bratovščine (n. pr. rožni-venška) opravijo obiskovanja v procesiji pod vodstvom svojega duhovnega pastirja ali pod vodstvom drugega od župnika v to določenega duhovna, onda pooblaščen od sv. Očeta število obiskovanj zmanjšujem od petnajst dni na štiri dneve: da se namreč ona štiri zgora* točnejše opisana obiskovanja vsacega dne opravijo ne petnajstkrat, ampak samo štirikrat. Procesije prav vroče priporočam. Saj je skupna molitev Bogu bolj mila in draga! Kako bi Gospod Bog mogel odreči svojo milost, ako toliko ljudstva združenega v ljubezni in skesanega srca kliče k Njemu, naj se usmili! Pa tudi izgled more grešnike privabiti, mlačne poživiti, goreče navdušiti! Glede procesij moram na tri stvari opozoriti. 1. Obiskati se mora v procesiji tudi prva cerkev, zato se morajo verniki zunaj cerkve zbrati, v procesijo se porazvrstiti in iti v cerkev. Ako se ista cerkev dvakrat, trikrat, štirikrat obišče, naj se gre v procesiji iz cerkve toliko daleč proč, kolikor je treba, da se procesija ' lahko razvrsti. 2. Ako je kaka cerkev ali kapela premajhna, da ne morejo vsi udeleženci biti v cerkvi, tudi zadostuje, ako so zunaj cerkve, toda tesno združeni z onimi, ki so notri. i*. Molijo naj se v cerkvi navadne molitve za odpustke: na potu pa naj se tudi kaj moli, n. pr. rožni venec, ali pa na potu k raznim cerkvam zapored litanije vseh svetnikov, lavretanske, sladkega Imena in presvetega Srca Jezusovega. c) Nekaterim osebam pa morem pooblaščen od sv. Očeta še posebne polajšave dopustiti, in sicer: 1. Tudi kapiteljni, svetne in re-dovniške kongregacije, sodalitete in bratovščine morejo obiskovanja opraviti v procesijah: v tem slučaju velja tudi za n:e polajšava sub b): 2. Redovnice s slovesnimi obljubami, njihove služabnice in gojenke v njihovih zavodih zadoste, ako obiščejo svojo cerkev, ali svoj navadni molitveni kor posamezno po štirikrat na dan petnajst dni ali v procesiji po štirikrat na dan štiri dni: 3. redovnice z neslo vesni m i obljubami in vse njihove postrežnice in gojenke zado-jte, ako obiščejo domačo kap-lo posamezno po štirikrat na dan petnajst dni, ali pa v procesiji domačo kapelo in še eno drugo cerkev, ako mogoče župnijsko, po dvakrat na dan štiri dni; 4. jetniki zadoste, ako obiščejo jetniško kapelo štirikrat na dan štiri dni; 5. starcem in staricam. bolnikom in otrokom, ki še niso bili pri prvem sv. obhajilu, morejo izpovedniki tudi extra sacramentalem confessionem obisko vanja cerkva premeniti v kako drugo dobro delo po lastni previdnosti, ti. Kdor začne zapovedana dela opravljati, pa oboli, dobi vendarle svetoletni odpustek, ako vredno prejme sv. zakramente. 4. Nazadnje so zapovedane tudi molitve pri obiskovanju cerkva. Namen je oni navadni, kadar se pri odpustkih govori o namenu sv. Očeta, namreč: poveličanje sv. cerkve, uničenje kriv o verstev, edinost katoliških vladarjev in blagor krščanskega ljudstva. Glede teh namenov naj opozorim 1. da je sicer dobro, ako se pred molitvijo vselej iznova ti štirje nameni napravijo; zadostuje pa, da se cerkev obišče in se tam moli, da bi se dobili odpustki sv. leta; 2. molitve morajo biti ustmene, ter bi sama notranja molitev ne zadostovala: kaj naj se moli in kako dolgo, o tem ni nič določenega, vendar pa sploh uče, da zadostuje izmoliti petkrat „Oče naš, Oeščena Marija in Čast bodi Očetu", ali pa kako drugo poljubno molitev, ki bi prilično enako dolgo trajala. Kar se tiče pooblastil za izpoved ni ke, uai izpovedniki večkrat prečitajo in prav natančno proti* e v papežc\i buli ulstavek: De confessario lubilaei haec indulgemus I. do X., od besede rMon?ales . . do nihih>m:nus huiusmodi absolu-tiones . . . declaramus11 inel. i Ozir rdpustkov naj omenim: a) odpustek sv. leta more vsakdo samo enkrat dobiti, dobiti ga morejo tudi lanski rimski romarji: b> . maja. 4. povelikonočno nedeljo, zato naj se v soboto 4. maja zvečer ob osmib pol ure z vsemi zvonovi zvoni v znak. da se začne sveto leto, čas molitve in pokore: konča pa se sveto leto 3. novembra. 23. pobinkoštno nedeljo, zato naj se po dopoldanski službi Božji izpostavi presveto Kešnje Telo, zapoje Te Deum laudamus, da blagoslov in naj ta čas zopet pol ure slovesno zvoni. Vsem duhovnikom v dušnem past /stvn in vsem vernikom h koncu priporočam besede sv. Očeta v buli, s katero razglašajo sv. leto za ves katoliški svet. — Sv. Oče pravijo: r Sveto leto bo, kakor mislimo, obilneje pripomoglo, da se povrne krščansko življenje, da se srca tesneje sklenejo z apostolsko stolico, da se splošno dosežejo one blaginje, o katerih smo obširneje govorili, ko smo lani sveto leto napovedali. Pripomo/lu bo tudi, da spodobno proslavimo začetek novega stoletja: saj se, kakor mislimo, novo stoletje ne more primerneje za« eti. kakor s tem, ako ljudje sklenejo, da si bodo iz zasluženja Krista Odrešenika zajemali v t rili koristi. Nikakor pa ne dvomimo, da bodo vsi otroci sv. cerkve ta novi pripomoček izveli-čMija sprejeli v istem duhu, v katerem ga jim dajemo. Zaupamo nadalje, da sc bodo častitljivi bratje šk< t'ie in vsi duhovniki po svoji izkušeni čiijtčiiosti in marljivosti trudili na vso moč, da se v polni meri vresnu-ijo skupne želje". Zato pričakujem, da bodo vsi duhovni papirji v svojih cerkvenih govorih, pa tudi zasebno vernike vnemali, da v resnici vse store, kar sv. 0»e za sveto leto žele. — Delajmo pokoro, molimo in prizadevajmo si za pravo krščansko življenje, da krivi preroki v ovčji obleki nas Slovencev ne odtrgajo od sv. Očeta, ne odtrgajo od sv. rimsko-katoliške cerkve, ampak se jim pogubne namere ne posrečijo. V to naj nam pomaga ol.ilna milost B žja. Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in sv. Duha naj pride nad Vas in naj ostane vedno nad Vami. Amen. V Ljubljani, dne 15. aprilja 1901. t Anton Bonaventura, knez-Skof Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. (Dalje.) XVIII. Tržič. Podružnice. 1. Sv. Andrej v trgu. Ob koncu glavnega trga, kjer peljejo stranske ulice k župni cerkvi, stoji podružnica sv. An-divja. (O svetniku glej Goriče). Kovači so častili v njej sv. Elogija in menda še dandanes niso pozabili nanj. Andrej Ahačič, bivši župnik v Podbrezijah (16 74—1680), umrl v Tržiču 13. decembra 1689, je vstanovil pri sv. Andreju beneficij ter patronatno pravico baronom AVerneck. Ker je cerkev prav v sredi Tržiča, obhajala se je v njej tudi ob nedeljah sv. maša, vsak petek v postu se je opravljal križev pot in veliki teden so napravili celo božji grob. Veliko saboto popoldne se je vršilo vstajenje najprej pri sv. Andreju in potem še-le pri župnijski cerkvi. Ker se je motila glavna služba božja, škofijstvo ni moglo trpeti več te razvade ter jo leta 1805 prepovedalo. Cerkev je nova. Staro so podrli in na njenem mestu sezidali sedanjo 1. i 865. Blagoslovil jo je kranjski dekan Ivan Res 9. novembra 1865. Le zvonik, zaradi katerega so imeli Tržičani veliko sitnosti s cestno gosposko, je ostal poprejšnji. Hiša božja, zgrajena po načrtu in pod vodstvom stavbenika Molinaro, je sicer majhena, pa lična, skoro tako široka kakor dolga. Kinčajo jo trije kameniti oltarji iz sivega marmorja: v velikem sv. Andrej, v stranskih dveh Morija brez madeža spočeta in sv. Lav-rencij. Zvonovi pojejo v dur-trizvoku z glasovi g-h = i, 3, 5. Premer jim je 97 : 82 : 68 cm. Veliki in mali sta visela svoje dni bržkone v stolpu sv. Josipa nad trgom, kar sklepamo iz podobe omenjenega svetnika, ki se nahaja na obeh zvonovih Ako bi bila namenjena za cerkev sv. Andreja, bila bi, če ne na obeh, vsaj na velikem zvonu podoba podružničnega zavetnika sv. Andreja. Veliki iz livarne Vincencija Samassa 1. 1813. Kin*ajo ga reliefi: Križ, Marijino vnebovzetje, sv. Jcsip. Srednji poje od 1 1859. vlit v Anton Sama-ssovi zvonarni. Križ. sv. Ana z Marijo, sv. Andrej. Mali zvon je nastarejši. Dobili so ga ob času župnikovanja Jurija Samnic, ko se je pisalo 1749, zvonarjevega imena ni zabeleženega; tudi kraj, kjer je bil vlit, ni omenjen. Križ, Marijino oznanjenje, sv. Jo=»iD. sv Jurij. Napis ob vratu: S. JOSEPH ORA PRO KO RIS. R. M. O. D. 0. GEORGIUS SAMMTZ, PA-ROfHLS (Sv. Josip prosi za nas. Jurij Samnic, župnik). Črke R M O D 0. se morejo tolmačiti le z domišljijo. Mogoče, da zaznamujejo, ker stoje pred župni-kovim imeaom, njegov častni naslov, mogoče pome-njajo kaj drugega Iz podobe Marijinega oznanjenja, ki je na zvonu, bi tudi labko izvajali, da je bil zvon kedaj pri župnijski cerkvi. Ob strani visi navfek proseč z milim glasom molitve za dušo. ki se je ločila ravnokar s tega sveta Premer 52 cm, glas e~. Križ. Marija brez madeža spočeta. Zvonar Vincencij Samassa ga je vlil ob onem času kakor velikega (1. 1813) Župnik Josip Lnvtizar. (Dalje pride.) Na praznik „Najdbe sv. Križa". 3. majnika. i V nikomur drugem ni iz-veličanja vDej ap. i. 13 Jaz pa, Bog ne daj, da bi se hvalil razun s križem Gospodovim (Gal. 6, 14.), te besede sv. Pavla veljajo prav posebno sv. cerkvi. Na kaj je ona bolj ponosna, s čem se bolj hvali kakor s križem Kristovim ? Na kar pa je kdo ponosen, to rad kaže svetu, o tem rad govori. In ne dela li tega tudi sv. cerkev? In to po pravici! Saj v križu: v njem, po njem ima vse sv. cerkev in po njej vse njeni otroci-verniki. Po križu smo vsi obogateli, da nam ne manjka nobenega daru. (i. Kor. 1, 5, 7). To je drevo življenja, kdor vživa njega sad, deležen bo večnega življ nja. To je kraj veselja, iz kat rega teče reka, da namaka ves svet. (I. Moz. 2. 1<»). Ta reka se deli v štiri velike toke, katerih jeden nas varuje pekla, drugi tolaži jezo božjo, tretji teče v staro zavezo in očiščuje verujoče v Obljubljenega, četrti očiščuje vse po Kristu v Kristu rojene, vse sedanje, vse prihodnje narode. Moč njegova je velika. Saj je sv. križ sedež onega, kateremu je Bog dal ime, ki je nad vsa imena. (Fil. 2, 10); saj je to sedež njega, ki bode kraljeval vekomaj in katerega kraljestva ne bode konca. (Luk. 1, 32). Da, če ima sv. križ tako moč, potem se lahko i hvali sv. cerkev v tej moči sv. križa. Stavi mu v proslavo praznike, katerih največji je uprav spominj najdbe sv. križa. Obhaja se ta praznik v veseli spominj srečnega dogodka, ko je pobožna mati prvega krščanskega cesarja Konštantina, sv. Helena, v veliko veselje vesoljne cerkve našla dolgo vrsto let prikriti les sv. križa, na katerem je Sin božji dovršil delo odrešenja. Goreče je iskala ta nebeški zaklad. Kako pobožno jo je spremljala pri delu sv. cerkev in z njo njeui verniki. Trud njen ni bil zastonj. Iskala je sv. križ in našla ga je. Bogato jej je bil poplačan trud. čegar sad sedaj vživa v sv. nebesih. Koliko lepih naukov za nas! Posnemajmo svojo vzornico sv. Heleno. Z veseljem, navdušenjem iščimo križa, veselimo se ga. ako dopusti Gospod, da ga najdemo. Križ nam bo v izveličanje. Z veseljem spreje-majmo to močno hrano, ki nam jo Bo