Izhaja dne t,- tO. fin* vsakega iucooc«. Uredništvo iu upravništvo v Gorici. Vin CI 1'avctti 9. Tisku Narodna Tinkama. - 1/dajatelj in odtfo Torni urednik. France Bevk Ce1111 (jlnsom: I miliiuel. r visotinc v Airini cnetfa stoli* -HO. z. trgovsko reklamo. halrtnn ol»ve»til«. |H»slana. osmrtnice, v«-__bH*. itomionila itd., vrata I L. — Cclfliotii« naročniiju »r> 1- Za inoramatvo I._ E.«*tO IBB. UOttlCA, aBnatf: BO. sepl^niltrtt B024 •t. Časnikarje strašne danes trd skrbi. Časnikarje .strašim tkmes tro&krb«, ker nad njiina saJcoai hakor meč vijri. P&i in ne piši, nikdar ne bo i>mv, tuhtaj in miretli tla ostaneš zdrav! Založnik se krega. Est je ves zanič, kdo ga kupoval bo, niti sam hudič. Bralec se hudujc: Tisoč bedarij, sarno so |H>mije, nič novosti ni! Časnikar pa stiska kaplje iz možgan, da se vse vrti ran, ila je ves bolan. Ali kaj naj piše, para je vseh par, kar je zanimivo, naj ne bo mu mar. Tak jc svet dandanes, da zasluži bič, toda ti ga hvali, a ne bičaj nič. V svoj voziček uprezi grdo, drzno laž, z resnico med vrsticc, če pogum fmašl ("•e srbč tc prsti, da ne moreš kaj, da poveš resnico, ne pozabi vsaj, da pohvidiš liste, ki se je boje, a Boga zahvali, če vse v redu Ure. Kri/, je res dandanes Sukati pero, sukati motiko bolje bi bilo. Treba je strmeti v steno celi dan, tla pretuhtaš vladni labirint možgan. ('c napišeš stavek, piko narediš, že zagledaš v duhu velik rtleči križ. Vidiš belo liso, ki se kakor dlan vleče čez kolone in čez eelo stran. Sanjaš o ukoru, se celo ti zdi, tla na visHcah telo ti grešno že visi. Časnikarje strašne danes tro skrbi, ker nad njimi zakon kakor meč visi. Kadi bi kupili drugi ustToj možgan, noč bi naredili, kjer je zdajle dan. Radi bi učili: dvakrat dve je pet in se potrudili sto do ene štet. A no.tura stara ny.s kot klop tišči, možna zatajiti, nam navade ni Če pa le posreči nam se to kedaj bomo zaslužili na tem svetu raj. Knjige „G©riške Matice" v Narodni Knjigami za L. 5.—. Goriški naročniki lahko dobe knjige v Narodni Knjig., če prinese]© oclrezek (||jg|). Gorica, 10. sept. Naš predragi predsednik vlade je dejal, da ne nazaj ne povrne. Ima čisto prav. »Kert* a j h!« dejali ni prijetno poseb* no, če se lahko tudi po ovin* kit pride v položaj, da imaš tam obraz, kjer si preje imel hrbet. če so tc preje tepli po hrbtu, te zdaj tepejo pa po o* bruzu. Ravno tako je tudi z zloglasno nuredbo, po kateri Čuk /ui palci ni Videl, ali je »nutndeh« ali *babcu«, ki sta* nuje v dupiu, ki iti jama in je jama, a je mul zemljo in ne j m hI zemljo in gradi hišo J/i JO ne gradi. Dotični pitragraf ni bil tutmreč tako narejen da ae je stopil ob prvem vlažnem vremenu, dasi vsi naši bralci lahko pritrdijo, da ni bil ravno j z sladkorja. Iz kakšne t vitrine je bil, tega Cuk tut palci ne ve, glavno pa je, da ga ni več In da smo prišli po ovinku lepo tja, kjer smo bili poprej. In* dietro non s* tarnal Tudi društveni> življenje le hajc zopet oživljeno, dovolje* no. olajšano. Paragrafi so si* ccr taki, Ja imajo dve kljuki. In lahko ga obesiš, kakor sc ti zdi, obrneš gi/, kot se ti polju* Iti. A to je velika nesreča para* grafov, da .ur dajo obrniti sa* mo enkrat in ne trikrat ali štirikrat. Če 8i Ua enkrat obr* nil, j c obrnjen in če ga obrneš še enkrat, je na istem mestu kot je bil poprej, tretjega ni. Zdaj so piu-agraf društvenega zakona obrrtili na ono kljuko, ki je bila spodaj, Samo paragrafa glede šol nos če jo obrniti, ker se je kljuka, na kateri danes visi, tako izbor* no izkazala, da bomo po pet* desetih letih lajali, uko Bog da. Izračunati itak ne bomo imeli nič, če bomo gospodar* sko na take načine napredo* vali, branje je škodljivo, ker samo razburja. Zapisati pa tu* Ji ni kaj, ker je vedno isto dan za dnem. Čuk predlaga, da se šole sploh odpravi, do* kler ne postanemo kulturno ta* ko Visoko (po slovensko: niz* ko) stoječi, kot afrikunski na* rodi. Ustanovijo naj se rafe tečaji za kulturo (po slovensko: ljudožrstvo in pobijan je), da se čimprej usposobimo in stopimo v krog ostalih kultur* rtih ljudstev. Čuk na palci bi poročal tu* d i o naši notranji politiki, pa je tako nejasna kot noše po* letno nebo. Čuku na palci je vgajal edino izrek našega predsednika vlade, ki je dejal, da bo naredil iz opozicije sla* mo, na kateri bodo taborile črne srajce. Čuk na palci bi bil radikalnejši. On bi napra* vil iz opozicije kar kloset pa* pir; to bi bilo učinkovitejše in plodonosnejše. Če hočeš izvedeti, kakofe v Jugoslaviji, kupi vse ljubi j an* ske tiste, stolci jih v možnarju, skuhaj na deževnici, to zme* šaj in povžij, Če H bo mogoče ln Čuk na palci ti sveto zago* tavtja, da boš pogfnll ali pa znorel, eno je pa čisto gotovo, da boš-vedet toliko kot po* prej. Iz te godlje se namreč tudi Cuk na palci ne znajde, zato raje molči. Ko je bral ene liste, si je mislit, da se bo Ju* goshndja že kotf drugi dan v kose razvalila, pa se ni. Ko je bral druge liste. Je pa mislil, da se Ih> v štiriindvajsetih urah med pricedil čez mejo in tudi nas nekoliko nasitil.. Pa se tu* di nI. Zato Čuk na palci ne ve izhoda, toliko pa ve, da Radič še živi, četudi so ga v Moskvi ubili. (Vsaj tako so poročali časopisi in Časppisi nc lažejo.) Izpraznitev Porurja Je nalc* teta tui nepredvUlevane ovire. Vsi so bili prepričani. du bodo Nemci z veseljem sprejeli londonsko pogotfbo. Toda ženski', ki so v Porurju gojile ozke diponiatiČne stike s Iran* coskimi črnimi vojaki, so vse iz sebe in so storile vse, da se pogodba razveljavi in one r.e izgubijo čokoladnih fantov, Id jim v Evropi nc najdejo nad o* mestila. Zagrozile so baje, da se vse izselijo v Afriko, ako se njih prošnji ne ugodi. Ni čuda tedaj, Če so nacljonaHs* lična nemška srca vztrepetala ob tem in storila vse, kar Je bilo v njih moči, da se pogod* ba v resnici ne sprejme. Na čelu te akcije je bil miroljubni lNndenhurg, ki ni prelit še niti kapljica-krvi, odkar Je na svetu. Pogodba Jo bila vseeno sprejeta. PorurskJm oboževa* tcljlcum čokoladnih vojakov pa ostanejo samo spominČJd v obliki čokoladne dece. Nem« škirn tmdjonalistom pu je ne* ki slikar postavil v trajen spo» min sliko: Velika množina H* roko odprtih »gofeU, kot Jih imajo imperijtdisti vsega sve* ta, ki so do spodnje ustnice v voiti. Spodaj pu se blesti na* pis: »Samo, da motč usta iz vode/« Čuk na palci. Dolg jezik - nit možgan. Ne mislite, predragi, jry da to so le laži, naš Joško pri Grgorju v resnici še živi. Je Bitežl vas mata, ne veste zanjo mar? Pri Lasiču on služi, ki ondi je krčmar. Je znan naš pridni Joško, da jezik dolg ima dva cela kilometra in zraven votla dva. Kot bik se on ponaša in se baha okrog, kvantač sc zraven nosi kot bil bi turški bog. Baje dekleta blati, da jih je kdaj imel, kleveče in blebeče, kar fant bi pač ne smel. Je hud pač na dekleta, , ker on Jih ne dobi, dekleta nase dajo, presmrkav se Jim zdi. Je menda pač Iz Krim j ske dežele tam doma. a svoji domovini časti preveč ne dč. Če tam je res navada, da blati se dekle, da se kvant d in maže, le tja nazaj naj gre. Če Čuk še enkrat zve kaj, bo plesal, da bo joj, bo smrdel bolj kot njemu smrdi iz ust zdaj gnojt Predragi Joško. vedi. le mir dekletom daj, če dati je ne moreš,*) časti jim nc jemaj! •) ker jc 8im nimaš. Laskir pripBTedije, KAKO JE HODIL Z BARONOM N.. NAD DIVJEGA PETELINA. »Na vojm, baspuodje, al sm vam žio praJvu, kaictio sni z baronom —- ano čudno ime je jčmu, nej no počaka. jo, dc se zmislcm----— ja, zdej vejm: baruon Brenajzl s Trsta jc biu — hodu na ta vo licha divjega pctoKnca bor nad Anino kuočo? — An hrd člouk jc biu, vejo, doub an suh: čie s jc prpohnu, s mi jc zdejjo kuokr dc bi britu /api, ru. Sitn ic biu gbh ko kojnska muha po.cjl, uolirn (skopuh) jc biu tud. drhač pej fajn ha. spuod an halint. Haspuod fl. boltr (nemški: VervvoitCT) so mu doli dovojejne, nej z di anmu potelincu, čie ha nej. de u hojzdi. Haspuod fcrSncr pej nejso mej K cajta, dc b ha hodili zašBšavat, pej sm šou jest an sm pricci driiho jčtro ziLsh.su dva, k sta fSie nejkam duobro hriisla an pojla usalc ni snem hribu. I»cj sm šou po • baruona. k jc žic dva dni čuku m zejhu Prudmejo. an sm mu rieicu. de bom spal* u Anini Icuoči an driiho j&tno lu bova meji*. An je ta buocmmi (zaničljivft beseda kot približ. no: loote) začieupniti, k,i,„ ko kambr dc je u tat kuoč Jest ui mu pej rielai, da ju sainuo ana. Ver eo pran pr AruvHtitVn, ne p t zvoiHliiri,. an db bo d vej fajn postu nuo! trka; za jejst poj ae niese u rukz6ki... Vejo, men s j€ piSoei zdcjlo, de ae boji spal t iuu»: rojs, de nejsir* biu prc/„ nično oblejčen, obrit tudi, nejsm biu uno tel tejdne. Nu[ haspuod. flboitr ao ha imio.' UŽK. de sili an poštenjak, an duobr Člouk*. di? učo»h malo poraubšicam; drhač poj, dc sm hal* nt /.'•: Pol mt jo djui za an kvartinčk. Poj kej je zainc an sam kvartinčk I Tuo je ulih tnolko, ko da mi kdo pliinc u prožn želuo h išče. Nohce (nožice) je r.iuj-lo zamotane u zelene komaš> ne, i»ej vse sklip je bluo k« mej talcpo dcbielo, ko dc mu jO kduo dvej palci u r»t zapi^ ču, pruosin od zamire... Pr= halo je an kašlalo gHh ko naš ipauski šncleuk čie ma premam Io kuotna.u inešinci, vejo: m< 11 se pej Šie kuožca nej segrejla pod kamižuoieo. Usaeh piet m en iit je šrajaio: Speta an po ko, počalcn's an bisl, ko»i nil.s baijterl« Jest sm zažgan fajfco, pej jc spejt kričalo, de mu muoj tobak smlrdi, nten pej nej neč smrdejlo, an sm djau. de> nej mi da an cehčr (cii!i= ro), k jeh ma u žepu, pej in !ia nej prvuošu, kruocmor uolir-ni,.. Za keštiho (kazem) sm ha pelu po zadni bhžnci, k jc rejs tejšna, de b si moliu k<> lcjna poluot, an de sm sc ban. do buonj mohu še Brenajzlna nost do kuoče, kamr sva pr.šla žie ponoučL Jest sm zažgan Iantirno, uono pej jc sesulo suoje kosti na puoetlo an je ležalo ko zaklano tele. -Ko .s je odahnik>, sm ržeku: »Žlalmi haspuod Brcnajzi, zdej b sc kej povečirjalo an pol pej /a= spalo; bo trojba zhodi vstal!« — Nu, an je vziolo z nikzoka ano škatlo an je jek> nejkšne ribce z uolem, k je rejs snu-, dcjlo ko kiiha (kuga) an je šie tisto u<^e z bejhm kriihiu jiezn, de sm hton jet damou, nej s'išo uono pe« tefinoa an kakuoŠi... Jest sm včlju (takoj) zaspau, uono je poj kričalo, dc ne more spat. an de sm jest kriu, ka drnuo> han, (smrčim). Pej Buoh vej. ije jest šie nJim nkd slišu mojhs timuoI|«»ja... Nu ob ani ah pon sm se zbčdu (zbodli) Ma sm šie neha poldBcm haspuod Bre* najzl, zrfbj^-pej hrerv* na pete. hnca, je anajmai lejpa nouč, fontouslc* ' zvejzd* (luna) svejti, dp jč kej, spmuo mrež je, pej mem-Mof.«- Nu, pej se jo zbeifilo an zejhaloan Meho* vak» suhe kotrige, de.jpi jc blo sram, de huodm s^jšnim ja« hrom na pctdSnca. Pol jc vzie* k> ano okrohlo flaško on je pi* lo črno kofč an ha je šie men prponiidfo aoo žMc'co. — Vol sva šla i>a »Spikast vrh«, kamr sni p rej i ni dan sEšu petelinca. Po zametih je blo snclia do kolejnia, an to rievišče nej mc hlo nc naprej ne nazsaj, pej ie spiet kričalo: »Speta an pok o, počakn s an bisl.« Pol sm mu dou poico an sm ha vlejku po snejhu hor do pod vrha, kamr jc žic briisu petelin. Anih 100 šrttu pred buojo sm ukazu, 4le nej počiva, pol nej h uod glih kuoicr buom jest hodu, sej ve* jo, kakuo slia muore noska« kavat. Jest sm ha žic prou duobro čutu (sli&al): fajn jc bolcu an briisu... Na anih 40 šritu sm mu lua poiuvu, tokuo zaJiible* no j ^ brusu peteline, dc b ha z metfo zadcu; on mu poka« žem. kamr nej cila... An to rieviščo inieri an cila, pej s mu je moka triesla: zasmedi an lia (ali. an velik petelin odle* ti... Strejla, kakuo sm jest klkfcj. porko di bako, k sip za* gvišno misln an naj tu, da ha žic mamo, an sm mu djau, de Jo £uo6tr, Hadžitoja. douh an «ih, use sm mu rieku, nej strejla pefebna na h noj išči, nc poj u hoj zdi. Uono je pej moučelo an nej neč šrajalo, ko sva šla pruot kuoč. Ane pou urce prpd kuočo sm zamirku an veliko sovo, k je spala na bukvi, an sm' mu djau, de nej zasmedi. An je zasmčdlo an zodejlo an je blo vesielo glih ko otruok, kulovi grabca; pej je djalo, de b plačalo 50 kruonc, ko bi biu petelin. Nu, sm djau, tisto b se žie naprau* lo. nej počaka šie on dan al dva u kuoč al Predmejo pr feršnerju. Pej m je djalo, de je trudno, de buo čakalo u kuoč, jest pej nej h nem po man&ža Predmejo. An sm šou z rukzdkom, neha pej sm pčstu (pustil) u kuoč, an sm djau, de opougne (opoldne) buom žie pnriesu manažo. Po puot sm se ustavi pr B*zku, kamr je sKižu za pastirja an fajn fantinc od Uoblarju (od Oglarjev, vas v Trnovskem goz&i), k je znou fiie nejkam duobro oponašat srno, frkuli* ne (gozdne jerebe) an divjehn petelina tudi.. An sm mu djau, de bo zasliižu tfvej lcruonci, nej driih daril šie prod šterto zjčtro pride z rukz6ko"m na ŠpiČast vrhan nej me čaka: jest prniesem petelinca, pej buo splejzu ž nem na huojo an buo poju (pel) an briisu gHh ko ta pran peteline. An haspuod bo pršu z mano an buo zasmčdu, an ttet buot nej zoliiči petelinca z veje. An sm dau fantincu ano š bit zad^jlo fantinca na liuojl. — An sm rieku BrenajzJnu. ko je prŠlo nazaj, de jiitri buom špotau z veje an ha niesm fantincu, k me je rejs čaku na Spičustem vrb", an ha sprauin s petelinom u rukz6ki na lino* jo, jest pej sm Ifctu (letel, lil* teJ) |>o Brenajzlna u IcuoČO an sn* mu Šraju: »Plahni guspuod Brenajzl, lo pejte z mano, ha žie mam na veji prou fajn boJca an brusi. V čl ju naj s na* prou jo!« — Spiet ha vlejčem s paico po snejhu, an ko je Čut' lo moj ha petelinca, sva šla po* čaa neprej, an anih 40 šritu pred huojo mu narihtam piišo — an je zasmčdu. Cof, čof, čof je padalo po vejali, čof je le* žu petelin na ticjh ... Jfi«t pej sm hc ustrošu, k sm nejki vi* du an sm djau baraonu, nej le počaka, dc buom žie jeet pr* niesu petebnea: tn kruocman od fantinca jc pozabu vziet petelinca z rukzOka an je use skupi zalučalo z veje... Nu, jcwt sin bržbrž vzieu petelina iz rukz6ka on sm Iui prniesu haspuodu buruonu. S111 mislu, de buo znorcjlo od lušta (ve* sdlja). ko jc mcjk> petelina. Nu, an mi jc dalo list'h W knionc. Sie z<£ej nimam ob nc* dejlali klobuk, k sm ha ukiipu od tistiia šenluL za 4 kruoncc. — Pej s tac'm jafirom nc hriem več na pctelinca! — Mojdiiška, haspuod je. zo sliši, za to mora mali vedno paziti, kdaj bije poldne.« MNOGO POVEDANO. »In — moja milostljiva dovolite inl to vprašanje -- ali sto poročena?« »Hvala Bogu — žafibog da!« P.OBRA NRAV. »Od petih profesorjev in od neskončnega števila zdravili'., kov špccijalistov sem bil že zdravljen.« »Saperlot — in kljub temu ste šc vedno ohranjeni pri živ* 1 jen ju!« NESRAMNOST. »Pericji zahteva, da naj ji plačamo delo čez uro. Ali sta se toliko časa zadržali pri prtu njq?« je dejala gospa svoji de* klL »Pri pranju ne,« je odgovo« rila ta, »ampak pri večerji.« SOLIDNO POROŠTVO. »Kaj? Posojilo zahtevate od mene? Zakaj se nc obrnete na svojega prijatelja Alberta?« »Ta sam nič nima. Vendar pa j c pripravljen biti za poro* ka.« NEZDRAVO MESTO. Gospod (k godbeniku). Da ste prehlajeni in trpite na rev* matizmu, tolnijjič čudnega, — ko pa stalno sedite v orkestru med dvoma trobentačema in ste izpostavljeni neprestanemu prepihu. MIREN ČLOVEK. Gospodična (spremljevalcu, s katerim je šla na izprehod in ji je ta ukradel poljub). »Gospod, vi greste predaleč.« »Dobro. O brnimo se zopet domov.« Goriiki naročniki ..Goriike Matice" dobe kniige za leto 1925v ..Narodni Knjigarni". Prineseio nai s seboi kupon, ki potrdi, da so vplačali na raiiihu 2 liri. Čista desnica. t«ospa d&vlurict Helena se jo blaženo oddahnila, kajti moi je odhajal od doma. V talili »lučajih se ji jo zdelo, d* je zopet devico, mlada: še^t-najstictna dekfr**-. Kajti njeno. življenja žejno, srce se ni _«*>gk> o^rcjti ob staiikavi in pokvarjeni »vckarei« g. da V* karja. Tako je. vsaj ona ml* stila. (iospod dakvar je torej odšel po opravkih. Helena je prisluhnila. Vnu ta .4o se odmV ln v »oho je stoffil stari ijanza. »Duobr dan, gospa! Pej kej buo kej z žago?« »Seveda, kar stopite v dr> varnieol« »Tk bcjm, lun i>cj šou.« »AH pa, čakajte Hanza. Stopite doli uidjunkta -v pisariti ga dobite --in mu recite, tla sem sama d^>ma Jn da naj pride k meni na kosi« lo!« »I J kncljijo, kej nje gspa? Hm pej šou.« »Da!« In' je l lanza šeL ( i ospod adjunkt Stanko Hribar, mlad mož z dopadlji* vimi črnimi pot} sopn, se je ravno tmijil z vi« mvsMM mcsetarji ^Poj prmqj ižpoyricIaL Sicer ne sme nihče dinugi '^ovpritL* Priscgd jc prvi in govoril, prisegel drugi in trenji Takrat je pridrvel v sobo Han* za in planil k adrjunktu: »Gsput odjenkt, gsput ad* jenfct. Js sm....« »N*V nič, kaj sem rekel? Natjprej prisezite, potem...« »Ma gsput adjenkt! Sei jz nejsm neč.... Ma jz sm pršu...« »Nikar me ne delajte ner-TOizoiega. dk^gače znorim. Pri-serls5cnem Hštu'&ta«tK> naslednjo anekdoto: V mesteci! A. blizu V. so kmalu po svetovni vojni postavili skromen spomenik vsem oušn domačinom, ki so žrtvovali svoje mlado življenje za Domovino, oziroma la se niso vrnili. Na sprednji strani je seznam vo* jalpbv, z zlatimi črkami lepo izklesan, pod seznamom pa črtica in. pod njo OPOMBA: »Mrtvi, Id so označeni z zvezdico, so prišli naizaj.« ZVITO VPRAŠANJE. Francoski pesnik Nikolaj Bctiioau fditaj: Boalo) ki je živel od 1636—1711, se je s svojim deli, zlasti pa' s humo* rističnim epom »Le lutrin« (pult na pevskem koru) prikupil kralju Ludviku XIV. Njegova dela so se zato čitala tudi na dvoru. Ko pa jc izdal duhoviti ep »Le lutrin,« je kralj povabil pesnika na kosilo. Bofleau, ki je bil velik sebič-nož, jmed obodom poželjivo gfodal po ziati skledi s pečeni* iaza^i. to opazi in imsBCda "se pesniku eodlcjo sline po ukusm pe^dž m ukaže! naj Jo' bonut^o gostu. Ves šrfečen- vpraša Botieou kralja: »Veličanstvo, fazani* iiii&i?« — Krajj ga je razumel in od- V^^gre?« pČSei zlato IZ ŠOLSKIH NALOG. »..., Potom so skfcnfli, naj se atensid vojskovodja Temi-stoidej dogovori s Spartoncem Evribijadom o nadaljnih bojnih načrtih proti Perzijancem. Naslednji dan sta se oba hrabra junaka podala na svoji ladji in sta pljuvala (namesto: plula) eden proti drugemu. Amulij je poafad svojo nc* čoldnjo Rejo Silvi jo (hčer Nti-mifcorjevo in mater Romula in Rema (med Vostaflce) sveče-niče boginje Veste, ki se niso smele rnožiti, da n£ hi imela otrok. Pa kaj je pomtagalo? Bog Mars (bog vojske) jo le dpbil cjvojčkf;. NAGROBNI NAPIS. Tukaj počiva Luka Prvanjc, V svojem življenju je vgdiio pil žganje! ' Ko jo bil ne^coČ že zopot pijan. Bil je v \o črnlo žemljico zako- ' , pan. Kot dober kristjan. £>a še še tebi tako ne zgodi. Zganja, oj ČJon*, nfeoli ne •' ' ' ' pttl AMEN. PROFESORSKA. Naslednjo anekdoto mi je. pripMrcdpval prof. J.' Ž, ki jc Pttod vojskp poučeval v (io-rlčl Na jjimnaztfi v N. j« dužl>o-val j>^)koJni prof. K, — Bil jc niajtem4,ak, a pogrebi ln za silo jc moral v nižjih neredih poučevati tudi nttnŠČinb. Stari gospod, se za ta predmet ni nikoli pripravno!; tko sam ni znal kakega izraza, mu po-mjugah boljši dijaki, pa je šlo za silo. Ako. je d4j*k našel v stavku gjafiole hi znal povedati pedoločl pa sta bila zadovoljna on in profesor. Nekoč je dal Stati baoen, v kteri jc bil sfcavrk: »Der U*c Hleb drtn ' Esel eine iibcrs Ohr.« (Lev udari obla po uše sih.) — »Dobro, jedaj povej, kje je glagol,« ukaže "pfrifeeor Učenec: »Hieb.« — Prof.: »Bo že menda tako!« Kako pa sc glisti nedoločmk?« — iMjak ne Vo. vpraša drugega, tretje-gk.■■.. Njhče v edem razrethi n>6 pofena te obUke; profesor pa — tv& acL Ven jezen tnešci naposled profesor 9 knjigo po iMri m ^akM'. »Al hi to hu-dir? Vsi Mtnffl(i dfcgoK knajo nedoločitlt, siatno ta strela ga nima!«...i'.''7' ' v $qli. ; Učiteljica razlaga dalo pisane vefike črke t "I&ocein naaAa^e sUrvi običajno Vprašanje: »Kdo zna ponoviti?« — Mole. — Slednjič se obrne do malega . IvanČka: -'»No. Ivan, ti pa moraš vendar ve deti ker se tudi tvoje ni* pri-Čenja s to čtko.« AH limnček se kaj moško odreio: ^»Meni jč ime Janez!« t Prijel je na vrsto pisani vrffta I. Na končno vpraša« nj6 ji zsopet cie zna odgovoriti nihče. Učiteljica:' »Janezek, danes bodeš p* znal odgiovo, riti, katere deks ima; pisana vc^ka ' črka ' J!«. Janezek: »Ptoš$m gospodična, ioieni jc ime fauil« PREVDARNO. Kmet jc po noči po cestt. NijspTOti mu ie pHM autofno-bU. Kmčt ii{ irtiSS^icM. ka-kor m3L" na^v^i4xwiL »Ali vej, kažio se knenufe fitairkf Tlae^fekAufc fc HHtM »Da. — oče!« Ni* Komu gre slabše kot pesni« Joi I>cre8Bdku?"'-» -i Prvo kar j«, da ga trga po pogah. i: - -I>rugiČ ima. slabe oči Tretjič mu manjka denarja V poguljemh hlačah leta o« koti Ubogi Peresnik! Ubogi pesniki Domovina nama tolb ku, da bi mu kiipil« nove h ta* če. - Njegovi glavni prijatelji so mačka Celo množico jih ima. Orne, bele in rumene. Povsod samo mačke, negovane od pes« nikove ljubezni Nekoč mu je pisal stric, da ga obišče- Premožen stric iz daljnega mesta. Treba mu je ponuditi kaj posebnega. Tako je pripravil Peresnik gostijo. Pol dne je Čepel nad svojim nuiiiru ognjiščem. Nato ie pogrnil s čedno cunjo. Stric prjdb. Z nevojjo je gledal veHcansko množino mačk. Plesale so tja, plezale so sem. Povsod so bfle na. potuu. Ko jc sOdei k jedi in je hotel razre« TilS sočno 'pečenko, fc skočila ena ns srado mŽze. »Prosim te,« je dejal stric nekoMoo nervbljen svojemu go« stitelju; »nesi mačko z mize!« ■Kakor žetite, stric!« ic de* jal ta M odnesel krožni: s pe čenko, »toda opozarjam Vas, da nimam nič več drugega za pod zob, razen sveže maslo in malo sMLj* TA JE ZVIT. »Ko&b stane kilogram mo« ke?« »Dve Kri dvajset« »In če jQ vzamem 5 kg?« »Je po dve BrL« »In če jO vzamem 10 kg?« »Lirp os^deset« »Dajte mi tedaj četrt kilo« grama tiste od 10'kg.« IZ GLEDALIŠČA. Režiser: »ČujtW, gospod rav« natelj, z Bombi&m res ni mo« goče več Majati On je kot igrakc razmjšijen. V »Hamfctu« meeto da bi dejal: »Ofe&Ja, pojdi v samostan!« roče vodna: »Ofcfija, poddi * «no|« PREMALO. \»V neko pivovarno je hotel vstopi« nUki mladenič za hkpca.« v; »KoHro vržloDST piva popije-te na dan?« je vprašd rav« Pivovarne. »Petnajst« : popijeg samo petnajst krtkov pivi na, dtth, j«' to ™*>ao premalo'ar m Z Bo« ilovtt!« RES. SITNO! Gospod Beznik je prišel ze* \o slabe volje s svojih počitnic nazaj. »Ne verjamete, kakšno smo* lo sem imel,« je pripovedoval. »V kopališču so me zaznenjali z nekim znanim kinemato* grafskim igraJccm.« »No, vi ste vendar ljudem dopomlaii, da se niotqo.« »Spočetka sem to na vsak način poizkušal, pozneje pa scin se znašel v svoji udogi jk>. pobuMoa: Pnodstavtjajte si sa« «*> ovacije, ki sem jih v žival owoen«L« I »Kaj? Ali mnfito, narodi človeka. Avgust. JVlpij »trie me Var iti spoznaj, ko sefctf- prišla tajoo e-legantna k njemuu šolo, ko sem odprla usta, jc vetld, kdo da sctft.« Njegova pot. »Kod lahko pridem na potU ctfo?« ' iTega Vam p* rps od vera pt>Yotft*ti. Mene navadno prt* peljejo tja. .« Trgovci šole županstva ne pozabite kupovali svoje potrebščine edinole v Narodni knjisarni v Gorici Via Carducci Ite«. 7. Knjigarna se je bogato založila s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami. — Glede kakovosti blaga in cen največja konkurenca! Pravijo Pravijo fantje ▼ Koritnici pri Bov« «,■>]• tisrte 6o6c, katero jim pati, litju karte in podpisujejo dohudo, kljub njih trdi tajnosti dobro srnino. ka|ijo mesto kart »Abecednik«, da bi ae naučile k oetalemu pripisati Se vsaka, noj« ime. Ko 'bodo to znak>, *aj jim zopet pišejOu Pravijo, da ao v Kodtald pri Bovcu začele čeče zelo dobro napredovati Korespondenca jo v nemškem jezi jeziku. Siocr niUe mt mre razumeti to pi> mm. Ne Nemeo iz Dunaja in ne is Berlina. Prmrtjo * Studenca*. da sta v kravji jami atrio F......in 2.______ tako »Povštertanc« plesal«. da jo pr* ri pokrov od fajfe, drugI pa podkev od čevlja zgubiL Pršijo istotam, da j« potrata kravja jama tako imenitna, da nama* ravajo obojestranski diplomat je ? njej pkonferuati«. kod. da naj teče pri Planini državna meja. Pravijo istotam. da so bile kuhsti* ce kravjo jame tako v plea unub njene, da jim je neki uzmovič d»tr konci »golaža« odnesel. Pravijo, da je na Vo^fc rakom dekle. ki hi jo radi' spravili v Cuks. Jo enkrat baje malo preveč pila, pa so jo potem spremljali trije fantje Jo« mo«. Za danes jo deklina v košu in trijo prizadeti fantje tudi. Pravijo, dm iskalki IVebušntk« lovi belo »golobice« na ni rolo iz ota« mina. Pravijo, da ao v Šolani o priliki no. ke zaroke padali 3 kg težki »konletl« akoai okno. Pravijo v Postojni, da so nekemu vsahnili denarni viri. Cuk jc pa mne» nja. da tega ne bo po svetu traznašal, zato jo v koš zagnaL Pravijo. da so plesali na dan žrg* nsnjs na Barki — ekztrapollco. Pravijo, da je batiki orkester drlal >)>riki takt.« Čuk, ki jo fajfou na vrh balkona. Vam lahko to potrdi. Pravijo, da jc izgubil nekdo »fin« grat« na (Urici. Pošten najditelj naj Ra potijo Čuku. Pravijo, tla jc neki solkanski fant, Id hodi vsak večer k dekletom, skoraj prišel v Čuka. Za zdaj g* je rciil Ču« kov koš tc sramoto Pravijo, da ae je od Ajdovščine Vi« pavi' napovedana tekma za IL mo« štvo vriila na igrišču Nikjer in o Sv. Nikoli V Ajdo višini da imajo neke« ga psa. katdrega glava ne ve, kje je "»P- Pravijo, da jc »goriški Lord,« sila falostoo, ker vreme ne dopušča da bi videl »Tfarilmdoa Pravijo, da »Pepa« hodi ve«lno Rje* dat »fabrku« od Coksette, m >pri tem ae-spommja na nekdanje čase, ko je bvfi ona imela »fabrku«..... Pravijo, da ai je »SahnuSfo« spet pridobil aarce« od lepe Nemke! Pravijo, da si nekatere mlade mm: pice preminjajo toalete Ur po 3 krat Mikalo je Cuk to sBU. je Pravijo, da v Kosoveljak nekateri Ta«r ji atrašaa* napredujejo in sicer da grofijo tri w£b tonratue, ena bode »Faadal FArika. sandali bodo pri« pravi jem samo sa ples. Droga bode od krnska klobukov; prvi klobuk, ki bo izdelan, hode za tisto gospodično, ki se bo poročila s iiJprlrtnfrjcm Ido« bučne tovarne. Tirtji tovarna bo za srajčke. — Za to delo se Bfcr tri ud* li jone kovačev ln pohajačer, vsak tAvaraar dobi cn milijo« EtoUevfh mofl pri delu. Za inženirja bo, ne ve« ino, če je to res, Cuk na palci. Pravijo, da »Svetovnoanana aežan« aka umzika« najbrie vsled tega ni to* delovala na Froecku dne 7. t m. ker so jo »Sež. gasilci premalo honorirali dne 27. julija 1924. Pravijo, da so dobili isti godci, ve« čina a« ni »Gaa. dr.« ta svoto L 350 in terana na Škafe na dan veaelice 27. juL JgH..— Draga godba, U gotovo ptiŠla k MXfeloT*nju eraej«. Pravijo, da te je vendar enkrat »Gas. dr.« v Sežani spametoval a. Od sedaj naprej so bo namreč držalo gnala: Pustite sež. godce, ker imajo šfcok* gobce. Pravijo, da so »Sežsnci« delali pa« viljooe zelo po ocni za druitvo. Ka« čuaati so hoteli samo po L 25 za par ur dela na dan. Pravijo, da se ustanovi v sežanskih Danah fabrika takih motidh koles, kabine bi bilo pripravne tudi za nekatere dan dre £upe. Vaje se vršo na starih modelih, toda počasi gre. ko jo burja- , , v r ... . Pravijo, da Ofalao društvo SoInČnih žarkov v Danah spi spanje pravične« ga na kulturnem polju. Hnancijelno pa propada, ker mora plačevati me« sečnino sobe, koj O rabi gospodar hi« Šo v svoje lastne avrhe. Pravijo, da že v tekočem mesecu začne delovati v Daaal pri Sežani « dobrim uspehom novo podjetje, ki ai je nadelo nalogo, da bo bolj po qoni, kakor v Trstu, likalo nove vrjt krila ženske mode, kakršnih Je v Da« nah veliko najti- — »SfcŽaoAa koo« kurenta — kje si?« Knjige »Goriške Malice" »o liile, dol>& se v »Narodni knjigarni14 za L 5.— Dopisi. OPATJESELO, Dragi Cuk! Mi prebivalci Opatje^a-sola se le malokrat oglasimo pri tebi Naš planet sicer ni tako oddaljen od tvoje »radio« postaje, afi vendar, in sicer po pocočatih, kijpb vdo* bivaš — lahko spoznaŠ,da pit* v* nad piane«, približno ?00 maljonov mm od Gorice, to jc približno tako daleč kot na Mars. Čeravno se mučijo Va* ši astronomi, da bi dognali, ka« kovost teb ljudi, ie niso pičili do zaključka, kkkšnft so nM ljudje. Nov ker dobro vemo, da je vsa vaša muka bila in bo zastonj, Vam! pa mi pojasni* mo kakšni smb. Ljudje, pri nas. so ali brez brk, aii pa z osfaižcnimi brka« mi, z imvihnjenbni jih sploh ni. BiH so pa čas«, ko $mfc> opa« zavali vse kaj drugega. Med Vami je HI todi Valjem nem« šld, ki je nosi} mtHiaiie brke. Ker šo videli, kako je ta mo* goČen, je marsikateri pustil rasti bike in si jih nsvihat Kd je pa veš mogočnež propadel) so si jih naši takoj vsi spet »oStucali,« Le eden na našem planetu jih še nosi Imia jih par. tako lepo privito xn navihnje« ne, dc se ga ljudje oete bojijo, češ, kaj ko bi on postal vladar našega planeta. Zadnjič, pri neki »ohčeti«, je izgledal tako podoben Vašemu nekdanje« mu trinogu, da so naši zemlja« ni jeii od' strahu vpiti: »Zivjo vladika, živ jo župani« — in to samo radi tega, da se mu pri* kupijo gi postanejo, ko bolfte on vfodike'* našega planeta; najmanj ministri — Pri koncu te »ohcefi« so ovacije tako na« rasle, da se je plesalo celo na »pouštrti.« — Čudni so neka« teri naši z<*nija/rf, kaj, dragi Cuk? H koncu pa naj še omenim, zakaj Vaši daljnogledi ne mo* repo opaziti našega planeta. Planet.ae namreč imenuje O« patjeeefc? — po Vale — v res« .raci pa po ni rea. Pravilno je »Pod dflMl« za& pa je Vaš LOČITEV ZAKONA. Majer je pri državnem pravtindku in mu razlaga: ,»Cese obrnem v postelji, |vpije nad menoj, če vstanem malo zgodaj, "v^pije nad menoj. Ona' sploli Jš*mo vp^e in vpi« je. Medsebojna mržnja,« 1 r-»Nol in Vaša žena, jc ttdi »Gospod držarvid pravdnik, čc bi bik z ženo istega mne« nK bi ne bfl prišd k Vam.« : ../-i GOSKA. • »Na rokah bom niosil Vašo hčeri« »Ne upajte se preveč. Tehta 90 kg.« ;;T DOBRA ZAUŠNICA! Sodnik: »Kaj je bila zto.išni« ca, Id v^n jo je pritisni obto» žehec, res tako krepka!« To&telj: >Se odmer ml ni narpdfl dobro, taka je bila.« GOVOR. »Vaše današnje predavanje mi je zelo dobro delo, floepod profesor.« r <• »Me veseH« »Že mesec dni^nisem tako trdno spal kot tiato trHO.« > IZDALA SE JE. »Oh, izza smrti mojega so« proga ml manjka sfedoja to« lažba-a j« dejala mkda vdova. Župnik: O, jaz vem za to» laž nika.... Vdova: AM je lep, mlad, ima H pftanoženje? " ' TOLA2LJIVO. »Te aobe ne morem najeti. Tu notri veje^vefcog na vst »Nič fSftpo polein tudi ven. okno ^ tudi ne zapšrs trdno.^ SodinkZ vGoapod drživni pravd nik je pmugai za V a« dve leti joče. V, Ali imate kai pristaviti ? Obtožen** PH6; jaz k m žc zadovoljen. Če lni ne boste Vi še kaj pristavil POZNAL GA JE. Ko so Priirt zia čiaa todem. letne vojne priHi V Dreaden. so se neizmerno 1; čudili nad ogromnimi žak>0tfni oblek, Li so bile nakopičene v palači vsemogočnega ministra pl. BriJ. i;- -ir Med tem je bilo v palači t u, di 15.000 vlasulj. kac je Fridc« rJka Velikega tako prevlek), da je vzkliknil: »Koliko vlasulj za enega sa« mega človeka, Id niti glave ni imel.«, • ,/•••..■ t >.' / T0 2E! Stric: »Ne res, Pavelček; na mojem kolenu iezditi i«> Jc pol«' 1 Pavetček: »To je, stric. TBNO; Nekdo, (Id je ravno povedal neko zelo1 neverjetno žjgodbo iz svofega življenja). »AH se je Vam ^e kaj tafcegtf pripeti* id?« • • ■ - • "Drugi: »Net Iri Vam?* Oblak: »Vidi so, tu vlada pridna ženska roka.« -.t,-' Mož (t zadkih). »Kaj so mojeiabactfitt še zatekle?« »Na^iiem. t^vnikii ne smete vživati sohičmh kopet P sch^ np po dijflvli, ne. Po nofi lahko pridete, ko vas lonkdt.ne vidi. RAZLIČNA MNENJA * »Slabo, pivo. jc:pa r» vpli^-valo na naše moške povsem vzgojno.« .f ^; »Vzgojno? Hvaia lepal Da bi le slišali; kako je moj mož kJelinzal^avIjalna ptvo!« ČUDOVITO OKO. »Ce te večnp tatvine v od« deflcu za dragulje ne bodo pre> nehale, potoni jaz vaa bom moral dati zaprete, je dejal ravnatelj vehke trgorsfce hiše ravnatelju dotičnega oddelka Ni trajalo dolgo, ko so je rav. natelj informirat, kako je pri* šlo do tega, da v oddelku /a tkagulje ni bilo zadnje čase ukradenega niti najmanjše^ predmeta. »To je bilo čisto preprosto«, je dejal ravnatelj oddelka. «Vse osobje sent ptesla?>ii dni« gam, v oddefloi pa sem obdr/al samo neko žensko.« »Nemogoče. Kakšne po«cb< ne prednosti pa ima ta ženska pred - dragimi?« '"»i. ■ >•% * »Samo to — da Škili«, je bil odgovor ravnatelja oddelka. PISMf> VOJAKOV. Dragi Čuk/ Prosimo ic irtl vojaki /3_a regimenta poljskega topništva ll.tc čukovc baterije,- da naznanil našim dragim tnanccm najlepše pozdrave iz Kima. Kralj Feliks, Trat; Volčič Alojz. Ko. men; Durčft Franc. Novfcio; Peric Anton, Volče; Ukmar Rudo, Trat; tenko Rudo, 0V*; Kavčič Ivo. Bač; Majcrčič Jernej. Malo Brdo; Dnrčfč Franc, Rupa«Mircn; Leban Anton, Stanovttfa« . <^imac , Franc, Ilcrgin; Ivančl« Alojz,*Vrešnica; Lipoaič I r. Zaroc; Urdih Joaip, Gorica; Bajt 1\„ DoJjc/ToIrnin; Pertot Stanko, Dar. ko vijo Trat; Pirih Štefan. Bodre*; Pruhar Ivan, Tist; Mah nič Prane. Do* lenjavaa; Guštrin Ivan. Repen ta bor. — Pozdravimo tudi novo paš t* io J ar J o letnika 1905. , IZ FRANCIJE. 1 Vsom znancem in prijateljem, ter našim dekletum, poAiljamo tople po* idravo iz Fnancijc. — L Pdrat, V. F*. Vetič, Hfaat L., L. Sturdph, J. Bhirem Vx Livka. IZ SPEZIE. Srčne pozdrave poiiljajo alovcnaki fantje od 8. topniškega polka, letniki 1904 iz Spezie. Pozdrave pbiiljamo vso in našim starišem, bratom, ac* strani in vsem našim prijateljem in prijateljicam, našjm znancem in vsem čita taljeni Čuka. In naiipi dc* lc letam p« Be posebno. -r- Pozdrave pošiljamo tudi letniku 1905, da bi naa kaj kmali prišli obiskat, da bi tudi ti videli, kako" je trda ta vsakdanja »pasta Suta.c — Stok Josip, Dutovlje; Črmelj Josip "iz vipavskih Dobmvclj; Gergič Franc, Plisfcovica; Miklavec Rudolf, Grahovo BWU>. IZ BOLOGNE. Od slovenskih vojakov 35. pesp, pošiljajo, pozdrave starišem. fantom, posebno pa puncam, posebno tistim, ki so plesale na 3. avgusta v Topoleu pri IL Bistrici. Imele so prav lepo zabavo. — Ludvik Babič iz Rodika; Stopar Franc iz Lokve- Čcligoj Alojz iz Štopovca; Cebohin Franc iz Rodi* ka; U^aJ Alojz* Iz Crnič; Ludvik Dujmovič ' iz Rodika; Ptočka 1'crdi* oand iz Slap; Gregorič Pavel iz Dc* kani; Gregorič Emilij iz Dekani. LJUBOSUMNICA. Smrfnobolni mož: Nekaj ti moram zdajle priznati, draga žena Prod osemmtridesettmi leti sem ti bfl enkrat nezvest. AB mi odpustiš?« Žena: Naj bo. Odpustim ti! Toda gorje H, če zopet ozdra* viš, Fi|ip! DOVOLJ KAZNI. »Da ste ukn&Si postelje, to Vam je .dokazano«, je dejal sodnik, »Ali morete navesti katere olajševalne okoliščin ne?« ... -- »Da; s posteljami sem dobil stenice v hišo.« OTROŠKA LJUBEZEN. »Alj bi ne bil ti rajo deklica, Pepčcfc?« »Da; toda samo tedaj, če bi bila ti deček...« ZATO. »Zakaj pa se joče« ti mali?« »Oh, moj mojster je prava živa ura.« * »Kako je to?« »On bije vsake četrt ure.« ZLOBNO. " Gospod profesor zemljepis ja jc imel brata v Afriki.' Ta mu je nekoč poslal fotografijo, Id ga kaže v sredi med dvema zamorcema, ki »ta oblečena v svojo narodno nošo, ozek predpasnik, ki ga nosijo Čez ledja. Profesor je pokazal fo* tografijo svojim učencem. Na* vihani Pestotnik je vprašal profesorja: »Kateri izmed treh ic vaš brat?« SPREMENIL SE JE. »Moj dragi, ti si se p« v ajad* njih letih zelo spremenil.« »Da; nc snom mnogo jesti, nc piti, ne kaditi..« »Ali si bolan?« »Ne — poročen.« Včenjak\(na smrtni postelji). Moj sin dovrši delo, ki tem ga jaz začel, in rftueSi vprašanje notranjih zmed v Jtaliji iz I. 1924", MNOGOSTRANSKA. Veleposestnik: Moja žena ima res prokleto srečo. Na svojo »Pomladno pesem« in opitano svinjo je dobila prvo darilo... Taka svinja!« SMESNO. Komponist. Straussu da so moje skladbo podobne? Sme* šno! Kot da bi no bflo nobene? ga drugega skladatelja na s^tS tu razen Straussa. SMOLA. Oče. Celo premoženje sem dal zato, da moj sin postane popobi umetnik. Zdaj ko jo na cilju — mu pa izpadejo lasjo. BRJDKO ZASLUŽENO. »No tedaj, gospa profesor* jeva! Vaš mož Vam je tedaj vendarle kupil nov klobuk.« »Da, toda pomislite; totla od vsake cvetice na njem sem se morala naučiti nemško in ki* tinsko ime in sem jo morala znati natančno klasificirati.« GRENKO. »Pod tem drevesom sem jaz tebe spoznal, EvlaKja.« »Jn pod onim drevesom tam pa jaz tebe; tan* si mi dol prvo zaušnico, moj možek.« DRAGI SORODNIKI. Bolna bogata teta (bridko). Mislim, ^la se v sosednji sobi že prepirajo za mojo dedščino. Nečakinja. O ne! Prepirajo se le, kdo bo plačal pogrebne stroške. SUMLJIVO. v?; Orožnik (ki preiskuje hudo* delca): »Zdi se mi, da smo mo* rali pravega tička vjetL. kar dva kazenska zakonika ima ta zvitež pri sebi.« VESEL DRUŽINSKI DO -GODEK. »,Pri Pretnarju se je dogodil veisel družinski dogodek.« »Ali imajo dečka ali dekli* co?« »Ne; ampak stari zlatnik, ki ga je Tonček pred letom požrl, je prišel zopet na dian.« NA KOLODVORU. Mladi Smici jc prišel v zad*. njem trenutku na kolodvor in je gledal, komu lahko zaupa za por minut svoj kovčeg, da si kupi hstek. Tu pride nek de bel borzijanec mimo in Smid ga naprosi: »Pazite, prosim, malo na moj kovčeg, da. si ku* pim Hstck!« »Oprostite«, pravi debelu? | har, »jaz sem bančni ravnatelj Muf.« »Nič ne de,« pravi Smid, »teh par minut vam vseeno za«= upam.« IZHOD. Zdravnik: »Vsak dan dve uri cepljenja drv bi bflo za Vas zelo priporočljivo.« »Toda, gospod zdravnik, moje družabno stališče...« »No, saj si lahko oblečete frak in bele rokavice ter po* krijete cilinder, da ljudje ne bodo kaj mislili...« ZVITEŽ. »Včeraj sam pilftn konjak. In Zastonj!« »Si bil todaj v zdo odlični družbi?« »Ah, kaj še! V ndc kanal sem skočil, pa so mo aopet s konjakom oživeti.« LAČEN SLIKAR. »Te sHke so kar ne moram do sita ijagledati,« pravi boga* ti mecen, stoječ pnod ndco sli* ko. »Jaz tudi ne«, pravi slikar, »zato bi pa rad stiko prodal« BELI MEDVED £ DEŽNI. N1KOM. Krznar je prodal neki gosp6 kožuh. »Da, draga gospa,« je dejal K^CTiar. »Jamčim Vam, da je to pristni beli medved. Tega boste lahko nOflAa kota in ieta.« »Toda, čo sc bo V dežju zmočil? Ali voda kožuhu no škoduje? Kako bo potem iz* gleda)? Ali se ne bo polcva* ril?« »Milostljiva, jzato imam sa* mo en odgovor: Ali ste že kdaj videla belega medveda z dežnikom?« POMIRLJIVO! Gospa: So nekaj, Ema; o* biskov vaših častakev nikakor ne trpim!« ' .: '" > ' * * Nova kuharica: »Ne bojto sc, gospa! Saj bi jih tudi ja^ ne pustita k vam.« \ NOVI CAS. , »No, kako izhajate z vašo novo kuharico?« »Prav dobro. Mi smo ji ze« lo nmpatičiii« .„ lV SraCiJALIST. I Kmet'{k slugi nekega zdrava nika): »Moja žena je umrla in bi rad imel osmrtno spričeva* 16!« »Obžalujem. Gospod zdrav* nik je Odpotoval Morate iti k drugemu zdravniku.« »Ne; rivno. vašega gospoda so mi priporočiti« GRESTA SKUPAJ. »E>v* novoporočenca sta drug za drugega kakor ustvar« jena.« • »Kako to?«' »Hm! On ima mnogo dol* gov in ona tudi ni nedolžna.« ZDRAVNIKOV SIN. Učitelj: Le počakaj, nepridi* prav. Jaz bom nekega dne po? klical sem tvojega očeta. Učenec: Le; toda to Vas bo stalo najmanj 15 lir. BRZOJAVNA * TRAGE* DIJA. Dve sestri sta potovali v In* dijo. Z bratom, ki je ostal do* ma. sta se dogovorili, da mu bosta v skrajni sili brzojavili in to kolikor mogoče kratko. Čez nekaj časa je dobil brat brzojavko: »Sestra mrtva!« Težko prizadeti je brzojavil nazaj: »Truplo pošljite do. mov!« Čez tedne je dospelo neko truplo, toda bilo je truplo mi* tvega tigra m ne njegove se* stre. Zato jc brzojavil nazaj: »Pomota — poslali tigra mesto sestre.« Nato je prišel brzojav na« zaj: »Sestra je znotraj!« NEZASLIŠANO. Zdravnik (ki jc bil po noči .sklican od nekega sosfcanoval* ca, ki ni iinel ključa): »Za v»a* ga, čemu pa ravno mene skli» čete, če že nimate ključa?« »laz sem mislil, gospod doktor, pri Vas se io pogosto zgodi, tla Vas po npČi kličejo, in še najlažje vstanete.« Iščem dekle 17 let za vsa hišne in labha vrtna dela, zejtasi naj se v upruvništvu. EDINA V O O K I O I odlikovana TOVAttNA KISA FRRNC KRAU * GORICI - Via tappacdiri 9 iulefo|t uH>> trste kis. V zalogi ima ptislni vinski kis, kakor ludi drugi najboljši kis. Ccnjciiini (idjiiiiiili ci)] si; priporoča za obilen obisk. CP.NP. ZMPJCNF. ::::::::: :::::: POSTREŽBA TOČNA MUHI IIIII iiLim DENAR V JUGOSLAVIJI « na,»,ia«n|«»li prostorih v Ljubllanl Heiliri tira Ucv « sprvjMua vlOfji- na Bira-■illne knfUlce u» I«-koCI račun. Jih oUeilaje po «>/. ter |ili l.plafuje lakoj br« . odpovedi in Itr« itdhilln- Večje liro-Uilae .loge i odpo.ednlm rokoau Obrestule lu« riih M i....... Artur de Rossi > Garld, Carsa Glas. Ver« nanprolt velikemu HMUdšča v Marzlnovi biil M u mM* * ptiHMa- u g^m U titulmlki). Ma In aa M> Maaa iiMla Caaa Arafee Telefon 267. Nova trgovina pisalnih Birojev in pisarniških potrebčin v Gorici. I tarif"; dne 10. srp), se je otvorila trgovina s pisanimi stroj Olivetti. — v zalogi ima vse pisarniške potrebščine, opremo r.a pisarne, izdeluje pečate i." i. d. Gorica, Via S. Giovanni 5. Telefoin 267. \ . BK 1911! -O M O) —a-—z (O S. N< IM « tU T3 = ^ ro ro IM Je milo pridne gospodinje (D M TENIL • Gorica Via G. Carducci štev. 6 - BttllSAR In NOZAR V delavnici ao nameičenl delavci - »pecljallatl xa b.uaaraka dela, kakor tadl ia popravljeni« vaek operacjjaklk predmetov I. t. d. Nožarnica „S O l I N fl fe N" Prodaja ludi toaletne predmete V zalogi se nahajaj« nnjl>«ljSi, pristni in garantirani I oaie bergamaike za bruSenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor no£ev, sploh vseh rezil. Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske lin knjigoveSke ter vse drage nože in rezila. Zfc IZVRŠENA DELA JAMČI. PO&llBNOST: Žepno olektrirtno iamice ix i' K najboljših tovaren. i MaiHrfBkturo, perilo. izdelane obleke, pisamiJto! pa- ž $ IrebšHne I« papir { < po cenah brez konkurence >. S kupite pri dobroznanl tvrdld I BRATJE MOSE >. Via Rattello 7 - GORICA - Via RasteHo 7 \ ZAŽEUENE POSEBNOSTI V POLETJU: Sirnp lomorindo, zrna!, oranžen, ječmenasl, framboa menta a L. 6*25 kg. Milanski Bitler - Ferne« - Žejogasilec al Sel* a L l!L5O-t4.50slekl. Tulinski Vermouth, beli Vermouih - Žejogasilec al Selz a L. 5 50 slckl. Jajčasl Crema Maršala, okrcpčcvalcn za Šibke a L. 12"00 stekl. Likerji Slbllla vzorec Slrega - Tunik idealen al Selz L 13.00 slckl Maršala Trapanl exlra Suppcriore L. 4.50 slekL '/(». Belo ilaL vino 12 stopinj a L. -f.00 steki 2 litra. Žgalnica likerjev » 6erid, trg Sr. Hrrtona starega Stev. 7. Velik sejm za čevlje v GORICI Via Garibaldi št. 4 Razprodajne cene. Otvoritev 11. alrgiista Velikanska likvidacija!