------    440    ------
Novice.
—    Pri včerajšnji dopolnilni deželnozborski vo-litvi je bil izvoljen z 44 glasovi g. Višnikar, proti 34 glasovi, katere je dobil konservativni kandidat g. Merhar.
—   Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji sklenil z ozirom na resolucijo krajnskega deželnega zbora, sklenjena na predlog posl. Hribarja, da se slovenščina uvede kot obligatni predmet za vse učence na vseh srednjih šolah  na Kranjskem.
—    Nagrobni spomenik so odkrili v Dol. Logatcu dne 22. t. m. pokojnemu nadučitelju Vojtehu Ribnikarju. Zbrala se je 35 tovarišev in tovaršic. Nagrobni govor je imel go?p.. nadučitelj in predsednik zaveze slov, učiteljskih društev Luk» Jelenec. — Včeraj so slovesno odkrili na ljubljanskem pokopališču nagrobni spomenik pokojnemu Andreju Praprotniku. Ob 10. uri je bila sv. maša v cerkvi sv. Krištofa. Po maši pa odkritje spomenika.  Ob grobu je govoril učitelj E. Gangl.
—   Otvoritev velikovške šole. Koroška in ž njo cela Slovenska je praznovala v nedeljo dne 25. oktobra prelepo slovesnost otvoritve narodne šole v Št. Eupertu v predmestju Ve-likovca. K pomenljivi slavnosti je došlo mnogo rodoljubov od daleč in blizu. Mnogoštevilno je bil zbran priprost narod is^ Koroške. Zastopane so bile tudi druge slovenske pokrajine. Družbo sv. Cirila in Metoda, ki je zgradila šolo, so zastopali gg. drž. poslanec Ant. Koblar, kanonik in dež poslanec Andr. Kalan in občinski svetnik Oroslav Dolenec; udeležil se je slavnosti iz Ljubljane tudi deželni odbornik g. dr. Iv. Tavčar » soprogo. Grrom topičev je pozdravljal došlece. Nova stavba ]& bila v zastavah V natlačeno polni šentruperski cerkvi je razlagal slavnostni govornik preč. g. Val. Podgorc, velikovškf rojak, nalogo prave in dobre šole, kakoršna bo „Narodna^ šola". Po veliki sv. maši je bilo slavnostno zborovanje velikovške podružnice, slavnostni govor je imel preč. gosp. Mat. Ražun, ki je poudarjal pomen narodnoslne ideje in naglašal, da si vera in narodnost nista nikdar nasprotni. Drž. posl. g. Koblar je po jedrnatem govoru imenom družbe sv. Cirila in Metoda izročil ključe čč. šolskim sestram, ki bodo upravljale šolo. Ko je govoril še predsednik slavnostnega odbora g. Legat in se je odposlala udauostoa izjava presvetlemu cesarju, bla-slovil je velikovški dekan preČ. gosp. Wieser novo stavbo Pii slavnostnem obedu, ki se je na to vršil v Velikovcu, bilo je veliko lepih in naudušenih napitnic. Župnik št. ruperški preč. g. kanonik Treiber, duša završenega podjetja, je napil presv. cesarju. Andr. Kalan in dr. Iv. Tavčar sta napila koroškin* Slovencem Grospa dr. Tavčarjeva je prodajala mej goste slaščice in skupila za družbo sv. Cirila in Metoda nad 77 gld. Naudušenost za narodno stvar, ki se je videla pri tej slavnosti, da upati na boljše čase tužne Koroške. — Krasna 2" nadstropna stavba, s podobama sv. Cirila in Metoda in napisom „Narodna šola" na pročelju močno bode v oči narodne nasprotnike Letos se otvori prvi razred, za katerega se je že oglasilo do 72 učencev in učenk. Dal Bog, da bi šola dosegla zaželene uspehe. — Fanatični nasprotniki, ki so se v dan slavnosti poskrili, so dali duška svoji nevolji nad narodno šolo-v noči od 26. na 27. t. m. s tem, da so pobili okna. Upati je, da doslej neznani suroveži pridejo pravici v roke.
—   Kmetski shod je bil dne 25. okt. t. 1. v To-mišlju. Govorila sta na shodu gg. ravnatelj c. kr. kmetijske družbe Gustav Pire in posestnik M. Peruzzi iz Lip. Govornika sta poljudno pojasnjevala, kako si more Barjan z umetnina gnojilom močvirne svoji njive rodovitneje narediti. Mnogoštevilno zbrani kmetje so pazno poslušali govornika in g. Peruzzf je v prepričevalno predočitvijo lepih uspehov, katere je že dosegel z umetnimi gnojili na svojem posestvu, poslušalce zelo-vnel za rabo umetnih gnojil.
-----    441    -----
—   Družbi  sv. Cirila  in Metoda  v Ljubljani so poslali   dalje;   podružnica  na   Grreti 30 gld. 98 kr.;   podružnica   v   Tolminu   58   gld.   78   kr. ;   5.   g.   dr. Iv. Janežič v Ljubljani 5 gld.; na mesto venca na krsto kanoniku K Klunu so darovali za velikovško šolo; č. g. Ant. Jaklič, c   kr   vojni kurat v Trstu 5 gld., č. g. Mat, Kolar župnik v Polju, 6. g. Iv   Mfiller, kapelan v Polju in g. Iv. Resman, žel. načelnik v Zalogu, zložili 6 gld. ; č g Ant. Notar, ekspozit v Plavju pri Trstu,  100 gld. in si. uredništvo „Slovenca'   nabralo 30 gld.; ^eski drž. posl. so poklonili pri odhodu z Dunaja 31 gl.; namreč gg.: Adamek, dr. Blažek, dr. Brzorad, Bfeznovskv, dr. Dvorak, 4r. Gregr. Hajek, dr. Gerold, Janda, Kaftan, dr   grof Kaunic, ' Konig,   doktor  Kramar,   Krumbholz,   dr.  Kurz,   Čestm.   Lang, 4r. Ign. Lang, dr.   Pacak,   Polak,   Purghart.  Rašin, Schwarz, Sehnal,   Seichert, dr. Slama,   SoKoI,   dr. Stransky,   Tekly, dr. Tuček,   dr. Vašaty  in Vohanka po 1 gld.; gospa Min. Rebek v Ljubljani  1 gld.;   g. F. M.  5   gld.   mesto   venca   na   grob pok.   g.   Ferd.   Pfeiferja;   si.   posojinica   na Slapu pri Vipavi 10 gld.; g. Jul.  Bučar   od   zabave v Metliki   dne   14. junija 10 gld.;   ženska podružnica   v   Prvačini 20 gld. šentpeterska moška   podružnica v Ljubljani  100 gld. pokroviteljnine;   gdč. Ljud.   Mankočeva,   blagajničarica   tržaške   ženske   podružnice, ^5 gld. letnine in 47 gld. 28 kr. prostovoljnih Cirilo-Metodovskih darov ; od šentjakobske-trnovske ženske podružnice v Ljubljani: ,gospa Urš. Jurkovič  1  gld.  in gospa A. Ekar 2 gld. letnine; moška podružnica v Kranju 53 gld.; č. g. S Tolminec 5 gld. kot mesečni prispevek; g. Mar. Rebek je plačala kot ustanov-Bica 10 gld.; Litijske Slovenke 100 gld. pokroviteljine; Litij-sko-šmartinske  Slovenke   100   gld.   pokroviteljine;   „Narodna družba" v spomin pok. dijaškemu očetu Luki Jeranu, 10 gld.; „Vesela družba v mlinu" 12 gld. 39 kr.; č. g. Fr. JerSič, v. p. župnik   pod   Šentjurjem   pri  Izlakih 2 gld. ; iz nabiralnika   v Svetinovi  gostilni   pri   Žirovnici   16   gld., nabranih   večinoma ob zborovanju kat. slov. društva za radovljiški okraj;   gospod prof. M. Pleteršnik 5 gld.; č. g. prof. dr. J. Svetina   3  gl., jnesto   udeležbe   pri   vrtni    veselici   šentpeterskih    podružnic; „Dva Notranjca"  10 gld.  za   velikovško   šolo mesto   kresa v ^ast sv. bratoma; ženska podružnica v Kranju 74 gld.; g. A. Mesar  iz   Livka   pri   Kobaridu 31 gld., po g. Mat. Senčarju % geslom:  „V slogi je moč!;"   100 gld.   pokroviteljine   akad. podružnice v Gradcu; čč. gg   mariborski bogoslovci   za šolsko leto 1895/76. pokroviteljine 100 gld. št.  2 z geslom   „Ciril-Metodov duh Slovence vse prešini,   —  Da zvesto udan bo vsak Bogu in, domovini!" — nadalje 5 gld. 50 kr., katere so isti lložili za velikovško šolo na god sv. bratov; volilo vpok. duh. h, g. Fr. Knifica v Ljubljani 89 gld.  47 kr. ;   volilo pok. g. Ant. Špindlerja. c. kr. zemljeknjigovodje v Brežicah, 10 gld.; gdč   Mar. Nadlišek   pri   Sv. Ivanu v Trstu je poslala  s   slovanskim podravom   odborovo nabirko kot Ciril-Metodski dar v znesku 55 gld.   79   kr.;   g.   Franja   Špilar  v   Št   Petru   na Notranjskem 4 gld.  64 kr., katere so darovali: g. V. Calvisi iz Reke 1 gld , gdč. Iv. Velepič in Adolf Špilar 1 gld globe, gg. Kar. Gabriel, J. Nadrah, Jur. Zornik, po 50 kr. in ostalo fivoto več drugih oseb.                                     (Dalje sledi.)
—   Novo pošto dobe v Radomljah v kamniškem okraju.
—   Črnuški most. Vsled velikih nalivov minolega tedna je Sava močno narasla. Poleg drugih škod, ki jih je napravila, je spodkopala tudi most pri Črnučah, da se je ¦usedel. Promet čez most so zaprli. Upati je, da most v kratkem popravijo, ker je voda upala.
—   Skrivajte pred otroci žvepljenke! Triletni sin kajžarja Fr. Gregorca v Spod. Domžalah je dne 20 t. m. igraje se z žvepljenkami užgal očetov dom Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje.      ^p^m^                                       '
—  Zadušil se- je v ^sia^^s^nji 4ne 24. t. m. 701etni JTan. Petrič v Goričici pri Vrhniki, ^nela se je v sobi postelja in obleka in dim je zadušil starca.
—   Mrtev se je zgrudil dn^ 25. t m, zvečer na cesti na Glincah 24letni posestnikov sin Franc Kremžar iz Preserja. Bruhnil je kri iz sebe in je b-il tako,! mrtev.
—  Nesreča. Mesar Karol Petrič v Radeč ah pri Zidanem mostu je iz lova domov prišedši jemal pred hišo patrone iz puške. Poleg je stal Janez Jelen Nesreča je hotela, da se jte puška sprožila in je zadela Jelena, ki je bil takoj mrtev
—   Ustreliti je hotel dne 22. t m. 70Ietiii Val. Pe-terlin v Gornjih Gameljnih svojega zeta Andr Kodermanna. Pomeril je nanj, a ga ni zadel, potem pa je zbežal.
^^                                                v
—   Drag poljub Čudno obsodbo ima izreči v kratkem sodišče v Dublinu. Bogata a stara dohodkarica se je zaljubila v trideset let mlajšega trgovca. Mladenič pa vzlic njenemu' bogastvu ni maral za njo. Zaljubljen je bil v mlado deklico, katero je hotel vzeti. Starša dama je sklenila maščevati se nad njim. Šla je v njegovo prodajalnico, objela trgovca, pri katerem je sedela nevesta, okrog vratu, ga poljubila, potem mu pa očitala nezvestobo. Vsled tega dogodka je nevesta ljubezen odpovedala trgovcu. On sedaj dohodkarico zaradi tega poljuba toži za 36 000 gld., kolikor bi njegova nevesta bila imela dote.
—   Neprijetna zmota. N. je dne 24. t. m. obiskal Zagreb s svojo ljubico. Izstopil je v hotelu, potem je pa šel ogledovat po mestu V več gostilnah se je pa dobro napil in vračajoč se, je zašel v neki drug hotel in hitro šel v neko odprto sobo Mislil je, da je šel v svojo sobo in se je hitro ulegel spat. Prišel je bil v hišinjino sobo. Hišinja se je seveda prestrašila, ko najde tujca v svoji postelji. Poklicala je hlapca, da ga vrže iz postelje. Ko je hlapec tujca prijel, je ta mislil, da ga je napal kak ropar. Hitro je segel po palici in hlapca pretepal. Pretepel je tudi slugo, ki je prišel na pomoč hlapcu. Oba sta zbežala Tujec je pa sedaj spoznal svojo zmoto, se napravil in odšel Policija zagrebška je pa vendar dognala, kdo je bil, in N. bode zaradi s^oje zmote imel še neprijetnosti.
—   Tat v cerkvi. V cerkvi sv. Kozma v Reki, je te dni po noči cerk vnik ogledal, če se ni kak tat v cerkev splazil. Zares najde nekega moža, ki pa je hotel s tem plašiti mežnarja, da se je delal za hudiča, tulil, žvižgal in pljuval je. Mežnar se ni dal ostrašiti. Zaklenil je cerkev in šel po žandarja. Ko sta prišla z žandarjem, nista mogla nikogar najti, če tudi sta preiskala vse kote. Mežnar se je jel opravičevati žandarju, da ga je po nepotrebnem iskal. Sedaj pa spozna, da je zares mogel biti sam hudič, ko je t^ko zginil iz cerkve. Žandar je še malo pogledal po cerkvi, kar opazi, da nima neki svetnik marmornih temve? slabe usnjate čevlje. Res gre gledat in najde za svetnikevim plaščem tata, nekega A. Sirteilna iz Ljubljane.
—   Požar v Čikagu. Pogoreli ste dve žitni skladišči v čikagu, v katerih je bilo poldrugi milijon bušelnov pšenice.
—   Ropni umor. V Nemillju pri Parizu so našli v vili umorjeno zakonsko dvojico Poirieu. Ubil jih je nekdo z lesenim z železom okovanim kijem, katerega je pustil v vili. Ubijalec je vlomil v razne skrinje in omare in vse odnesel, kar je imelo kako večjo vrednost.
—  Kraljica angleška je v nevarnosti, da oslepi. Dela se jej siva mrena na očesu.
—  Ušel. Okrajno sodišče v Zagrebu je te dni obsodilo nekega Mija Kozlovica v osemmesečni zapor zaradi tatvine. Kozlovic je bil v vsem že nad 20 let zaprt. Ko so ga sedaj obsodili,   jo   je  hitro pobegnil, nikdo ne ve kam.   Kar zman-
kalo ga je.
—   Najstarši človek na Dunaju je neki G. Kohn, ki 'je nedavno slavil svojo llOletnico. Vidi vse dobro in čita še lahko iz svoje molitvene knjige biez očal. Ohranil si je jako dober spomin. Rad pripoveduje razne podrobnosti iz francoskih vojsk. Bolan je bil v svojem dolgem življenju samo dvakrat.
-----   442   -----
—   Umor in samomor. Na Dunaju je te dni vdova Limberg obesila svoje tri majhne deklice, potem pa sama sebe
—   Draga zibel. Carica vdova je podarila za carjevo hčerko Olgo jako dragoceno zibel. Zibel je okrašena z biseri in dragocenimi kamnimi. Nad otrokovo glavo se sveti zlata z dragocenimi kamtcni okrašena čaijeva krona, katero drži angelček.
—   Nesreča na strelišču. V Hauru je inžinir Brindau na strelišču hotel dati kapselj v zapor nekega za grško namenjenega topa. Pri tem je nastala eksplozija. Inžener in jeden streljalec sta ubita. Neki grški častnik je ranjen na očeh in nogah. Jednemu delavecu je zdrobilo roke in izgubil obe očesi.
—   Sleparija pri poštni hranilnici. Nedavno je pri dunajski poštni hranilnici si nekdo dal izplačati 12 000 gld., s ponarejenim likvidacijskim listom. Zaprli so nekega Sudga, ki je sumljiv, da je kriv te sleparije. Sudga je nedavno bil v preiskovalnem zaporu zaradi poneverjenja in ondu sojetnikom pripovedoval, kako se da oslepariti poštno hranilnico. Razložil je jim, da je treba iti blizu okna, kjer se izdajajo likvidacijski listi za izplačilo. Pri sebi je pa treba imeti več ponarejenih likvidacijskih listov, v katere je potem treba le še zapisati številko seka, znesek in številko likvidacijskega listka. Posluša in opazuje se, kdaj da kdo pride s šekom na večji znesek. Sedaj se skrbno posluša in opazuje, katero številko ima Šek, za koliko se glasi in katero številko dobi likvidacijski list. To se lahko opazi, če je dotičnik izurjen. Ko odide dotičnik iz sobe, gre se za njim, če ne gre naravnost k bla-gajnici. Potem se v ponarejen likvidacijski list upišejo omenjene številke in gre ž njim k blagajnici. Ker se je goljufija zgodila na ta način, dolže Sudgo. On je pa dokazal, da je tedaj bil v drugem kraju. Sodišče ga pa vzlic temu ne izpusti iz zapora, ker se misli, da on pač sam ni vsega izvršil, temveč je kacega tovariša naučil, da je pri pošti sleparijo izvršil.
Challemel Lacour, slavni francoski državnik in odlični učenjak, tavoriš Grambettov in večkratni minister, poslanik in predsednik senatu, je umrl v Arvanchesu, star 69 let. Pokojnik je bil dolgo let sotrudnik lista „Republiqe Fran^aise", v kateri je spisal znamenite članke zoper klerikalizem.
—   Iz obupa v smrt. V Berolinu živeča vdova Limberg je delala noČ in dan, da preživi sebe in svoje tri otroke. Vsled prevelikega napora je obolela in siromašni rodbini je nedostajajo celo kruha. Obupana žena ni vedela pomoči in je umorila svoje otroke, katerim je prerezala vratove in naposled sebi zabodla nož v prša. Šele več dnij po tem obupem činu so ljudje pogledali v stanovanje in našli   mrtvece.