Hmeljar, letnik 7736
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Sušenje dišavnih križancev hmelja
Doc. dr. Andreja Čerenak in doc. dr. Iztok Jože Košir, 
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Pri dišavnih sortah hmelja, ki so novejši trend v 
pivovarstvu, ima večji pomen za uporabnike kakovost 
in intenziteta vonja hmelja ter količina in sestava 
eteričnega olja kot vsebnost alfa-kislin. Zato smo v 
preteklem letu v času dozorevanja storžkov merili tudi 
količino in sestavo eteričnega olja ter ocenjevali vonj 
svežih in posušenih storžkov. 
V času tehnološke zrelosti posameznih izbranih dišavnih 
križancev smo obrali zadostne količine pridelka, da 
smo jih lahko poskusno posušili na pilotni sušilnici na 
IHPS. Preskušali smo križance 30/96, 105/220, 102/44, 
74/134, 241/61 in 81/54.
Z nižjo temperaturo sušenja (55 °C) smo želeli kar najbolj 
zmanjšati izgube eteričnega olja zaradi izhlapevanja 
pri višjih temperaturah. Pri dišavnih križancih je to 
posebnega pomena, saj je njihova dodana vrednost 
ravno v njihovem vonju, ki se odraža tudi v količini in 
sestavi eteričnega olja.
Višina nasipa je bila v vseh primerih 30 cm, kar je enako 
višini, ki se uporablja tudi v  sušilnicah hmelja v velikem 
proizvodnem merilu. Količina svežega porabljenega 
hmelja je bila 5 do 6 kg. Temperatura vpihovanega 
zraka na spodnji etaži je bila 55 °C. Sušenje je potekalo 
v treh fazah po 2 uri na treh etažah. Pretok zraka je bil 
med 1,8 in 2,5 m/s. 
Iz rezultatov poskusa je razvidno, da je bila vlaga pri 
storžkih hmelja križancev z oznakami 30/96, 105/220, 
102/44 in 214/61 po 6-urnem sušenju pri 55 °C nad 
11%, kar je preveč, saj je želena 6–8 % vlaga pred 
naknadnim navlaževanjem. Samo v primeru križancev 
74/134 in 81/54 je bila vsebnost vlage primerna, ko 
smo sušili le pri 55 °C. Iz podatkov poskusa je tako 
mogoče sklepati, da je 60 °C primernejša temperatura 
za sušenje križancev z oznakami 30/96, 105/220, 
102/44 in 214/61. 
Vsekakor je potrebno paziti na povišano temperaturo, 
ki povzroči prehitro sušenje zunanjega dela storžka, 
praviloma višje izhlapevanje eteričnih olj in padec 
vsebnosti alfa-kislin, ki dajejo hmelju njegovo tržno 
vrednost. 
Po sušenju je potrebno hmelj hraniti v primernih 
skladiščnih razmerah, da preprečimo oziroma 
upočasnimo propadanje in s tem nižanje vsebnosti 
mehkih hmeljnih smol. Priporočljivo je hranjenje v 
temnih in suhih prostorih, s temperaturo okolice 
okoli 4 C. Priporočljivo je tudi briketiranje in hranjenje 
v neprodušno varjenih alu vrečkah, polnjenih z inertno 
atmosfero in hranjenje teh v hladilnici. Briketiranje 
je smiselno izvesti v čim krajšem možnem času po 
obiranju in sušenju.
Da se aroma zazna tudi v pivu (Foto: D. Vrhovnik)
Hmeljar Vojko Ocvirk pri določanju arome dišavnega 
križanca hmelja (Foto: D. Vrhovnik)