Številka 19 Hmjvuaj URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 31. maja 1971 Cena 4 dinarje Leto XXVIII 117. Na podlagi tretjega odstavka 107. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 31. maja 1971. Št. 422-10/71 Ljubljana, dne 31. maja 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks 1. člen Tretji člen zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list SRS, št. 5-14/68, št. 40-292/68, št. 3-7/69, št. 40-252/69 in št. 46-248/70) se spremeni tako, da se glasi: »Republiški prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 18 «/0 od katastrskega dohodka negozdnih površin in 14 “/o od gozdnih dohodkov. Republiškega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so do višine, ki ustreza 12°/o, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Republiški prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, pobran v letu 1971, se v višini, ki ustreza stopnji 6% od katastrskega dohodka negozdnih površin oziroma stopnji 2 °/o od gozdnih dohodkov vseh zavezancev, odstopa občinam. Republiški prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v višini, ki ustreza stopnji 12°/# od prispevne osnove, ki ga plačujejo zavezanci, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se v celoti odstopa skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov tiste komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, na katere območju je bil prispevek pobran. Sredstva iz 3. odstavka tega člena uporabijo občine za kritje primanjkljajev skladov skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, ugotovljenih po stanju 31. decembra 1970. Način kritja sporazumno določijo občine in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Če se o tem ne sporazumejo, odpade na posamezno občino tolikšen del primanjkljaja, kolikor bi ga odpadlo na zavarovance iz te občine, če bi se celoten primanjkljaj sklada podelil sorazmerno na vse zavarovance v skupnosti. Sredstva, ki ostanejo po pokritju primanjkljajev skladov skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, uporabijo občine za pokritje svojih obveznosti za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov in drugih obveznosti do skladov skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Republiški prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje tudi po stopnji, ki jo določi zakon o vodnem prispevku.« \ 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1971. 118. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o pripadnosti in uporabi zveznega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, pobranega po 1. aprilu 1971 Razglaša se zakon o pripadnosti in uporabi zveznega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, pobranega po 1. aprilu 1971. ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 31. maja 1971. Št. 420-34/71 Ljubljana, dne 31. maja 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o pripadnosti in uporabi zveznega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, pobranega po 1. aprilu 1971 1. člen Nepobrani zvezni prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti iz prejšnjih let in pripadajoči del tega prispevka za dobo januar-marec 1971, ki se pobere od 1. aprila 1971 dalje, pripada občini, na območju katere je bil prispevek pobran. 2. člen Sredstva iz 1. člena tega zakona, pobrana v času od 1. aprila do 31. decembra 1971, uporabijo občine za kritje primanjkljajev skladov skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, ugotovljenih po stanju 31. decembra 1970. Način kritja sporazumno določijo občine in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Če se o tem ne sporazumejo, odpade na posamezno občino tolikSen del primanjkljaja, kolikor bi ga odpadlo na zavarovance iz te občine, če bi se celoten primanjkljaj sklada podelil sorazmerno na vse zavarovance v skupnosti. Sredstva, ki ostanejo po pokritju primanjkljajev skladov skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, uporabijo občine za pokritje svojih obveznosti za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov in drugih obveznosti do skladov skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1971. 119. Na pocflagi 2. točke odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o zadržanju cen za industrijske izdelke na sedanji ravni (Uradni list SFRJ, št. 16-168/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi organa, ki daje soglasje k cenam gradbenega materiala I Posamezne proizvajalne delovne organizacije smejo spremeniti prodajne cene za strešnike, opeko, apno, gramoz, kamen in betonske elemente samo s soglasjem Zavoda SR Slovenije za cene. Zavod SR Slovenije za cene lahko izda skupno soglasje k cenam teh izdelkov industrije gradbenega materiala za deiovne organizacije, ki so se o cenah dogovorile s sporazumom. | II Proizvajalne delovne organizacije iz 1. točke tega odloka morajo poleg cenika predložiti Zavodu SR Slovenije za cene ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidna upravičenost zahtevane ravni cen. III Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-23/65 Ljubljana, dne 26. maja 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 120. Na podlagi prvega odstavka 3. člena uredbe o cenah električne energije (Uradni list SFRJ, št, 8-57/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ' ODLOK o določitvi organa, ki daje soglasje k cenam za prodajo električne energije distributivnih podjetij I Elektrogospodarska podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo električne energije (distributivna podjetja), smejo odjemalcem na distributivnem omrežju napetosti 110, 35, 10 in 0,4 KV povečati dosedanje tarife oziroma cene za prodajo električne energije, ob pogojih iz 2. člena Uredbe o cenah električne energije (Uradni list SFRJ, št. 8-57/71) samo s soglasjem Zavoda SR Slovenije za cene. Zavod SR Slovenije za cene izda soglasje distributivnim podjetjem, če so se o cenah dogovorila s sporazumom. II Distributivna podjetja morajo poleg cenika predložiti Zavodu SR Slovenije za cene ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidna upravičenost ravni cen. III Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-12/63 Ljubljana, dne 26. maja 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 121. Na podlagi 5. in 6. točke odloka o maržah v prometu s posameznimi proizvodi (Uradni list SFRJ, št. 20-221/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi organa, ki lahko odredi dovoljeno višino zaračunanih stroškov in delež marže v prometu z južnim sadjem I Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s premetom južnega sadja na območju SR Slovenije, smejo na račun odvisnih stroškov zaračunati tudi stroške dozo-ritve banan do višine, ki jo določi Zavod SR Slovenije za cene. Zavod SR Slovenije za cene lahko tudi določi, kolikšen del marže za južno sadje sme rabiti za kritje skupnih stroškov v prometu na debelo, kolikšen del pa v prometu na drobno. II Delovne organizacije iz 1. točke tega odloka morajo predložiti Zavodu SR Slovenije za cene dokumentacijo, iz katere je razvidna upravičena raven stroškov v posameznih fazah prometa. t III Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-63/71 Ljubljana, dne 26. maja 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije , Predsednik Stane Kavčič L r. 122. Na podlagi prvega odstavka 20. člena v zvezi s 16. členom in drugim odstavkom 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFF.J, št. 12/67, 23/67, 40/68, 11/69 in 15/70) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o ukrepih neposredne družbene kontrole cen oziroma tarif za luške storitve I Delovne organizacije, ki opravljajo na območju SR Slovenije luške storitve, morajo za vsako povečanje ali novo določitev cen oziroma tarif dobiti soglasje Zavoda SR Slovenije za cene. II Delovne organizacije iz 1. točke tega odloka morajo poleg cenika predložiti Zavodu SR Slovenije za cene tudi dokumentacijo iz katere je razvidna upravičenost zahtevane ravni cen. III Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-63/71 Ljubljana, dne 26. maja 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. ' 123. Na podlagi prvega odstavka 3. člena uredbe o cenah električne energije (Uradni list SFRJ, št. 3-57/1) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 72. seji dne 26. maja 1971 sprejel SKLEP 1 Elektrogospodarskim podjetjem, v katerih dejavnost spada prenos električne energije, se daje soglasje, da smejo za električno energijo, ki jo dobavljajo na prenosnem omrežju napetosti 110 KV in 35 KV direktnim odjemalcem in distribucijskim podjetjem, povečati tarifne postavko iz odloka o najvišjih tarifnih postavkah za prodajo električne energije na prenosnem omrežju (Uradni list SFRJ, št. 33/65 in 5/70) za 25°/», in sicer za čas od 1. julija 1971. Soglasje iz prejšnjega odstavka se daje ob pogoju, da se pri določanju in obračunavanju tarif upoštevajo določbe o režimu in politiki cen iz družbenega dogovora o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva z dne 28. 4. 1971 in da se kupcem električne energije po 3. odstavku 33. člena uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Uradni list SFRJ, št. 24/65) prizna popust v višini najmanj ■ 4 "/o fakturirane realizacije, ki jo vsa elektrogospodarska podjetja, v katerih dejavnost spada prenos električne energije, dosežejo od dneva uveljavitve povišanja cen električne energije v smislu tega sklepa. 2 Ta sklep prične veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. - SL 38-12/63 Ljubljana, dne 26. maja 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 124. Da bi se samoupravno sporazumevanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov razvijalo v duhu ustavnih amandmajev; da bi se uveljavili taki samoupravni sporazumi, s katerimi delovni ljudje v organizacijah združenega dela določajo in usklajujejo osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov tako, da bo delitev temeljila na rezultatih dela in na poslovnih uspehih in da bo spodbujala napredek gospodarjenja; da bi samoupravno sporazumevanje bilo čimbolj organizirano in v skladu z njegovo družbeno vlogo in namembnostjo; da bi omogočili in zagotovili presojo, ali so samoupravni sporazumi skladni z zakonom, so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo in Gospodarska zbornica SR Slovenije na podlagi 15. in 16. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4/71 — v nadaljnjem besedilu: zakon), sprejeli SPLOSNI DRUŽBENI DOGOVOR o načelih in mcrilib za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona I. del NAČELA IN MERILA ZA PRESOJO SKLADNOSTI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV Z ZAKONOM Pri .presoji skladnosti samoupravnih sporazumov z določili zlasti 1. in 2. člena zakona verifikacijska komisija (po 13. členu zakona) upošteva in uporablja načela in merila, dogovorjena v I. delu tega dogovora. 1. člen Verifikacijska komisija oceni predvsem to, ali samoupravni sporazumi upoštevajo načela in merila, do- ločena v zakonu in s kolikšno učinkovitostjo le-te tudi uresničujejo. Da bi bila mogoča presoja o tem, kako samoupravni sporazumi zagotavljajo delitev dohodka gospodarskih organizacij na sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela po načelih nagrajevanja, po rezultatih dela in po poslovnih uspehih, se uporabljajo predvsem merila o kalkula-tivnih osebnih dohodkih, o rentabilnosti vloženih sredstev in produktivnosti dela. Šteje se, da samoupravni sporazumi zagotavljajo reproduktivno sposobnost gospodarske organizacije tedaj, če zavezujejo podpisnike na praviloma progresivno vlaganje sredstev v materialno osnovo združenega dela, pri čemer lahko kot merilo določijo tudi najnižjo stopnjo akumulacije. Stopnjo akumulacije predstavlja razmerje med sredstvi, izločenimi za razširitev materialne osnove združenega dela (izločena sredstva v poslovni in rezervni sklad ter amortizacija nad predpisanimi stopnjami) in poprečno vloženimi sredstvi. 2. člen V verifikacijskem postopku se presoja, kako so v samoupravnih spcfrazumih določeni kalkulativni osebni dohodki v smislu prve alineje 2. člena zakona in primerja, kolikšna je njihova raven. Verifikacijska komisija izhaja pri tem iz predpostavke, da so kalkulativni osebni dohodki predvsem obračunski elementi za izračun spodnje ravni sredstev za osebne dohodke; zneski kalkulativnih osebnih dohodkov za posamezne obračunske skupine, ki ne pomenijo osebnega dohod-,ka delavcev te skupine, pa znašajo: I. za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije, je kalkulativni neto osebni dohodek 800 dinarjev na mesec (indeks 100); II. za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice, je kalkulativni neto osebni dohodek 900 dinarjev na mesec (indeks 113); III. za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu, je kalkulativni neto osebni dohodek 1450 dinarjev na mesec (indeks 181); IV. za skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, tehnikume, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta; za delavce z izpitom za visokokvalificiranega delavca in delavce, ki so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, je kalkulativni neto osebni dohodek 1700 dinarjev na mesec (indeks 213); V. za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, prvo stopnjo fakultete oziroma so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, je kalkulativni neto osebni dohodek 2000 dinarjev na mesec (indeks 250); VI. za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete je kalkulativni neto osebni dohodek 2500 dinarjev na mesec (indeks 313); VII. za skupino delavcev, ki so po diplomi visoke šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo (magistratura, ipd.), je kalkulativni neto osebni dohodek 2700 dinarjev na mesec (indeks 338); VIII. za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, je kalkulativni neto osebni dohodek 3000 dinarjev na mesec (indeks 375). Vsi ti zneski veljajo za poln delovni čas. Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna, oziroma za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, se obračunavajo kalkulativni neto mesečni osebni dohodki po dejanski strokovni usposobljenosti delavca na takem delovnem mestu, povečani za odstotek določen s samoupravnim sporazumom, vendar, največ za 40 °/o. Podpisniki tega dogovora povečujejo navedene zneske kalkulativnih neto osebnih dohodkov ob koncu leta v skladu z ugotovljenimi povečanji življenjskih stroškov, kadar Zavod SRS za statistiko ugotovi, da je porast življenjskih stroškov večji kot 5 “/o na leto; pri tem je treba skladno z ekonomsko politiko SR Slo- J venije upoštevati porast družbene proizvodnosti dela. 3. člen Za primerjalni postopek po 3. odstavku 16. člena zakona se uporabljajo: — sredstva za kalkulativne osebne dohodke, ki so vsota produktov med zneski kalkulativnih osebnih dohodkov po stopnjah strokovne usposobljenosti po 2. členu ter številom zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur (182 ur na mesec) in z upoštevanjem dela v podaljšanem in nočnem delovnem času po 10. členu tega dogovora; — znesek, namenjen za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev, razen za izobraževanje in za strokovno izpopolnjevanje, stanovanjsko gradnjo ter namenskih dotacij za kulturno-prosvetno in socialno-zdrav-stveno dejavnost (7. člen tega dogovora); — sredstva za osebne dohodke, odvisna od poslovnega rezultata. 4. člen V verifikacijskem postopku je treba ugotoviti, kakšne posebne delovne pogoje in posebne pogoje poslovanja, ki vplivajo na višino kalkulativnih osebnih dohodkov in na doseženi dohodek, upoštevajo samoupravni sporazumi. Treba je tudi oceniti, po kakšnih merilili in v kolikšnem obsegu samoupravni sporazumi vrednotijo te pogoje. Za to delo uporablja verifikacijska komisija primerjalne podatke med družbeno dogovorjenimi in v določenem obdobju izločenimi sredstvi za osebne in skupne potrebe delavcev, preračunana na pogojno nekvalificiranega delavca. Samoupravni sporazumi lahko določajo zneske kalkulativnih osebnih dohodkov po stopnjah dejanske strokovne usposobljenosti zaposlenih; pri zaposlenih v neposredni proizvodnji pa izjemoma tudi po stopnji strokovne usposobljenosti, ki jo priznavajo splošni akti podpisnikov samoupravnega sporazuma. Če so v samoupravnih sporazumih zneski kalkulativnih osebnih dohodkov določeni za poklice oziroma delovna mesta, se zaradi primerjave le-ti razvrstijo v eno izmed v tem dogovoru navedenih stopenj strokovne usposobljenosti. Tako je v verifikacijskem postopku mogoče presojati usklajenost vrednotenja dela, primerjati pa je mogoče tudi skladnost samoupravnih sporazumov z zakonom. 5. člen Podpisniki tega dogovora soglašajo, da je v verifikacijskem postopku treba posebej oceniti, kako posamezni samoupravni sporazumi z določanjem enakih in značilnih delovnih mest, tipičnih poklicev ali skupine poklicev, omogočajo vrednotenje elementov teh delovnih mest in poklicev po enakih merilih. To naj zagotovi, da bodo med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih poklicev, zaposlenih pri enakih ali sorodnih delih, samo tiste razlike, ki so posledica različnosti v delovni storilnosti, v rezultatih dela, v delovnih pogojih in v naložbah v razširjeno reprodukcijo. 6. člen prejemkov na račun materialnih stroškov oziroma skladov skupne porabe, ki v sporazumih niso izrecno predvideni. 9. člen Podpisniki soglašajo, da bodo sporazumno valori- . zirali zneske, določene v 7. in 8. členu tega dogovora, i glede na gibanje stroškov, ki jih pokrivajo ti zneski. J Podpisniki tega dogovora soglašajo, naj bi najnižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času znašal 800 dinarjev neto na mesec. Samoupravni sporazumi določajo ustrezna merila za najvišji dogovorjeni osebni dohodek (kot na primer velikost delovne organizacije glede na število zaposlenih, ustvarjen dohodek na zaposlenega, odnos do poprečnega osebnega dohodka, doseženega v delovni organizaciji ipd.). Podpisniki tega dogovora soglašajo, naj bi najvišji osebni dohodek za normalen delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času ne znašal več kot 6000 dinarjev neto na mesec. 7. člen Podpisniki tega dogovora soglašajo, da so lahko naj višji zneski za financiranje skupnih potreb delavcev tile': — do 600 din neto na leto na zaposlenega za regres za letni dopust; ta sredstva vključujejo tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih, — do 50 din neto na mesec na zaposlenega delavca za regresiranje prehrane, ta znesek se ne sme izplačevati v gotovini posamezniku. Ce podpisniki samoupravnih sporazumov izplačujejo večje zneske kot so določeni v samoupravnih sporazumih oziroma v predhodnem odstavku tega člena, se takšni presežki vračunajo v obseg sredstev po 21. členu zakona. Samoupravni sporazumi določijo merila za oblikovanje, najnižje zneske za. financiranje skupnih potreb delavcev, za izobraževanje in za regres za letni dopust. 8. člen Podpisniki tega dogovora soglašajo, da ni mogoče verificirati samoupravnih sporazumov, če le-ti določajo višje zneske osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, kot so dogovorjeni v tem členu, in sicer: — polna višina dnevnice za potovanje v Jugoslaviji največ do neto 80 dinarjev in stroški za prenočevanje po predloženem računu; — dnevnice za potovanje v inozemstvo v višini, določeni s predpisom, veljavnim za upravne organe; — povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene neto 0,90 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer, s čimer se izloča obračun pavšala; — povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje največ do neto 500 dinarjev na mesec. Nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču izven svojega .stalnega bivališča (terenski dodatek), znaša največ do neto 700 dinarjev na meseč. Terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje se med seboj izključujeta. Podpisniki driižbenega dogovora soglašajo, da verifikacijska komisija ne sme verificirati samoupravnih sporazumov, če se podpisniki samoupravnih sporazumov ne sporazumejo, da ne bodo izplačevali osebnih / 10. člen Podpisniki tega dogovora soglašajo, naj samoupravni sporazumi uredijo obračunavanje osebnih dohodkov v podaljšanem in nočnem delovnem času. II. del DOLOČBE IN MERILA ZA NEPOSREDNO UPORABO TEGA DOGOVORA 11. člen Organizacije združenega dela, ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma v treh mesecih po uveljavitvi tega splošnega družbenega dogovora, ali če odstopijo od že sklenjenega sporazuma, ne da bi sklenile novega ali pristopile k drugemu, primerjajo svojo delitev z delitvijo, izračunano po merilih, določenih v II. delu dogovora. 12. člen Da se ustvari osnova za neposredno uporabo splošnega družbenega dogovora, veljajo tale merila: 1. kalkulativni osebni dohodki po stopnjah strokovne usposobljenosti (13. člen tega dogovora), 2. sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev (14. člen tega dogovora), 3. faktor stimulacije, s katerim se povečajo sredstva kalkulativnih osebnih dohodkov v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati, poprečno vloženimi sredstvi in njihovo strukturo (15. člen tega dogovora). 13. člen Vsota sredstev za kalkulativne osebne dohodke po tem dogovoru se izračuna tako, da se zneski kalkulativnih osebnih dohodkov iz 2. člena tega dogovora, zmanjšani za 10 0/o, pomnožijo s številom zaposlenih po posameznih stopnjah dejanske strokovne usposobljenosti: pri tem se upošteva število vkalkuliranih ur zaposlenih (182 ur na mesec na zaposlenega). 14. člen Sredstva za zadovoljevanje vseh skupnih potreb delavcev se izračunavajo po neto 400 dinarjev letno na zaposlenega. 15. člen Del sredstev osebnih dohodkov, ki so odvisni od poslovnih rezultatov, se ugotovi s faktorjem stimulacije po naslednjem obrazcu: FS = faktor stimulacije, za katerega se povečajo kalkulativni osebni dohodki, ki so odvisni od poslovnega rezultata. Faktor stimulacije je opredeljen z elementi: — KOD = kalkulativni osebni dohodki — D = doseženi dohodek — d = ostanek dohodka — PSR = poslovna sredstva — OSE = osnovna sredstva — kj_4 = konstante. Posamezni členi enačbe faktorja stimulacije pomenijo: 1. razmerje med ostankom dohodka in doseženim dohodkom izraža možnost delitve dohodka; 2. razmerje med ostankom dohodka in poslovnimi sredstvi izraža rentabilnost gospodarjenja s poslovnimi sredstvi; 3. razmerje med doseženim dohodkom in sredstvi za kalkulativne ogebne dohodke izraža produktivnost dela; 4. razmerje med osnovnimi sredstvi in sredstvi za kalkulativne osebne dohodke izraža tehnično opremljenost dela. Ifi. člen Sredstva za kalkulativne osebne dohodke po II. delu tega dogovora se izračunajo po določbi 13. člena. Doseženi dohodek je celotni dohodek, zmanjšan za materialne stroške, amortizacijo po predpisanih stopnjah ter za pogodbene in zakonske obveznosti. Ostanek dohodka je razlika med doseženim dohodkom in sredstvi bruto kalkulativni-h osebnih dohodkov. Poslovna sredstva so poprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva v smislu navodil o vsebini posameznih postavk v bilancah delovnih organizacij. 17. člen Za izračun tistega dela sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, ki je odvisen od poslovnega uspeha, se uporabljajo v enačbi faktorja stimulacije tele konstante: ki = 0,31 k2 = 2 k, = 20 k4 = 30 18. člen Višino sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po II. delu tega dogovora je vsota sredstev za kalkulativne osebne dohodke (izračunanih po 13. členu) sredstev za zadovoljevanje skupnih pptreb delavcev (izračunanih po 14. členu) in osebnih dohodkov, odvisnih od poslovnih uspehov, (izračunanih po 15. členu) tega dogovora. III. del POSTOPEK ZA IZKAZOVANJE IN PRIMERJANJE DELITVENIH ELEMENTOV ' 19. člen Podatki za izkazovanje, primerjanje in za kontrolo samoupravnih sporazumov in tega družbenega dogovora morajo biti mesečno na voljo iz knjigovodstva delovnih organizacij. Sestavni del tega dogovora je metodologija za izkazovanje in primerjanje obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, izračunanih po merilih samoupravnih sporazumov, in po tem dogovoru. Podpisniki samoupravnih sporazumov so dolžni v prilogi prikazati zneske in kvantifikacije po tej metodologiji. 20. člen Samoupravni sporazumi lahko predpišejo druga merila za ugotavljanje delitvenih razmerij s poslovnimi uspehi (faktor stimulacije), vendar pod pogojem, da ne nasprotujejo določbam I. dela tega dogovora. 21. člen Združeno podjetje lahko v okviru sprejetega samoupravnega sporazuma sklene samoupravni sporazum za vse organizacije v svojem sestavu, lahko pa organizacije v njegovem sestavu samostojno pristopajo k samoupravnim sporazumom po načelu čistih dejavnosti. 22. člen Verifikacijska komisija preskusi skladnost splošnih aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tiste gospodarske organizacije, za katero komisija za dogovarjanje (17. člen zakona) ugotovi, da se iz objektivnih razlogov ne more vključiti v katerikoli samoupravni sporazum. Ce ugotovi, da so ti splošni akti skladni z zakonom, izda o tem sklep, po katerem se za tako organizacijo ne uporabi določilo drugega odstavka 20. člena zakona. Enako ravna tudi pri združenem podjetju, za katerega komisija za dogovarjanje ugotovi, da se iz objektivnih razlogov ne vključi v katerikoli samoupravni sporazum, uredi pa odnose med organizacijami v svojem sestavu s samoupravnim sporazumom v smislu 21. člena tega dogovora. 23. člen Služba družbenega knjigovodstva predlaga v izvajanju svojih nalog, določenih v 11. in 52. členu zakona o službi družbenega knjigovodstva organizacijo združenega dela, ki dosega le toliko dohodka, da lahko izplačuje‘osebne dohodke v višini 80%> sredstev kal-kulativnih osebnih dohodkov, izračunanih po 3. členu tega dogovora in izloča za razširitev materialne osnove manj sredstev kot bi jih po merilih iz samoupravnega sporazuma morala, najkasneje ob pregledu zaključnega računa, pristojni občinski skupščini v obravnavo in sklepanje. O tem obvesti tudi podpisnike tega dogovora. 24. člen Centrala službe družbenega knjigovodstva za Slovenijo bo na podlagi 11. in 52. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva ob rokih, ki so predpisani za objavo podatkov po periodičnih obračunih oziroma po zaključnem računu, izdelala obrazložena poročila o delitvi dohodka po samoupravnih sporazumih in splošnem družbenem dogovoru. Ta poročila bodo vsebovala tudi podatke, po katerih bodo podpisniki tega dogovora spremljali gibanje akumulativnosti po uveljavitvi samoupravnih sporazumov. V svojih poročilih bo centrala službe družbenega knjigovodstva poimensko navedla vse tiste organizacije združenega dela. ki kršijo samoupravne sporazume oziroma določila, splošnega družbenega dogovora. Ta poročila bodo imela tudi podatke o vplačilih sredstev v republiški sklad skupnih rezerv. 25. člen Verifikacijska komisija redno poroča podpisnikom tega dogovora, kako poteka verifikacija samoupravnih sporazumov. Ta komisija tudi oceni učinkovitost samoupravnega sporazumevanja glede na njegovo namembnost, opisano v 1. členu zakona in glede na realizacijo meril, nakazanih v 2. členu zakona, prav tako tudi ugotavlja, kako učinkovit je ta dogovor in kaj bi bilo treba v njem dopolniti oziroma spremeniti. 26. člen Komisija za dogovarjanje (17. člen zakona) razlaga ta dogovor, daje navodila za njegovo uporabo in izpopolnjuje metodologijo iz 19. člena tega dogovora. 27. člen Vsak od podpisnikov tega dogovora lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev dogovora. Za spremembe in dopolnitve velja enak postopek kot za sprejem tega dogovora. 28. člen Ta splošni družbeni dogovor je sprejet, ko ga udeleženci podpišejo v enakem besedilu in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Št. 113-32/68 Ljubljana, dne 28. maja 1971. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Stane Kavčič 1. r. Predsednik Republiškega \sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Tone Kropušek 1. r. Predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese 1. r. 125. Da bi se samoupravno sporazumevanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov razvijalo v duhu ustavnih amandmajev; da bi se uveljavili taki samoupravni sporazumi, s katerimi delovni ljudje v organizacijah združenega dela določajo in usklajujejo osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov tako, da bo zagotovljena delitev, ki bo temeljila na rezultatih dela, na doseženi stopnji družbene produktivnosti dela in da bo spodbujala napredek dejavnosti; da bi samoupravno sporazumevanje bilo čimbolj organizirano in v skladu z njegovo družbeno funkcijo in namembnostjo; da bi omogočili in zagotovili presojo ali so samoupravni sporazumi skladni z zakonom; sta Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, potem ko sta zahtevala mnenja pristojnih skupnosti, na podlagi 15. in 16. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4/71, — v nadaljnjem besedilu: zakon), sprejela SPLOŠNI DRUŽBENI DOGOVOR o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti in organih 30. člena zakona, z določili zakona I. del NAČELA IN MERILA ZA PRESOJO SKLADNOSTI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV Z ZAKONOM Pri presoji skladnosti samoupravnih sporazumov z določili zlasti 1. in 2. člena zakona verifikacijska komisija (po 13. členu zakona) upošteva in uporablja načela in merila, dogovorjena v I. delu tega dogovora. 1. člen Da bi bila mogoča presoja in primerjava skladnosti samoupravnih sporazumov z določili zakona se Uporabljajo zlasti tale načela: Sredstva, dogovorjena s samoupravnimi sporazumi, se štejejo za družbeno upravičena, če je za obravnavano obdobje organizacija združenega dela (organ) izpolnila dogovorjeni program dela ali delo v okviru predpisanih pristojnosti, oziroma svoje naloge. Kadar organizacija združenega dela (organ) dogovorjenega programa ne izpolni ali predpisanega dela ne izvrši, ali če dogovorjeni program upravičeno preseže, je „to razlog za spremembo družbeno upravičene višine sredstev, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom. Izpolnjevanje dogovorjenega programa dela oziroma odstopanje od tega programa ugotavljata organ, ki odloča o financiranju, in izvajale« dejavnosti. Ce tega ne storita, se šteje, da je bilo delo opravljeno v normalnem obsegu in kakovosti. i 2. člen Delovne organizacije (organi), ki poslujejo na enak ali na podoben način kot gospodarske delovne organizacije, se s samoupravnimi sporazumi lahko dogovorijo za ugotavljanje družbene upravičenosti sredstev ne glede na 1. člen. Pri vrednotenju dela upoštevajo merila tega družbenega dogovora ali splošnega družbenega dogovora za gospodarske delovne organizacije. •3. člen Podpisnika splošnega družbenega dogovora bosta pri primerjavi osebnih dohodkov v samoupravnih sporazumih uporabljala metodo pogojno nekvalificiranega delavca. Pii tem bosta upoštevala relativna razmerja med kvalifikacijskimi skupinami iz 6. člena tega dogovora. 4. člen Pri verifikaciji samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov se upoštevajo zlasti tile elementi: a) najnižji in naj višji osebni dohodek; \ b) najnižji zneski kalkulativnih osebnih dohodkov za redni delovni čas, po stopnjah dejanske strokovne usposobljenosti zaposlenih. Izjemoma se je mogoče dogovoriti, da se za nekatere skupine delavcev uporabi stopnja strokovne usposobljenosti za( delovno mesto ne glede na stopnjo dejanske strokovne usposobljenosti (na primer: bolničarji, učitelji s srednjo izobrazbo, ki učijo v osnovnih šolah, nekateri profili delavcev na področju kulture in javnega obveščanja). V tem smislu za voljene oziroma imenovane delavce v organih in organizacijah po 30. členu zakona kalku-lativni osebni dohodek ni odvisen od dejanske strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti; c) enako vrednotenje pogojno nekvalificiranega delavca v družbenih dejavnostih kot je doseženo v gospodarstvu, z nujnimi odmiki za organizacije z nad-poprečno visoko kadrovsko sestavo delavcev (npr. visoko šolstvo, znanost) in za organizacije, ki delajo v posebnih delovnih pogojih (npr.: posebno šolstvo, posebni socialni zavodi); č) določbe za oblikovanje dela sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev za stanovanjsko izgradnjo, strokovno izobraževanje zaposlenih, rekreacijo in druge socialne in kulturne potrebe; d) del osebnih dohodkov za delo izven rednega delovnega časa v povezavi s kadrovskimi normativi, družbeno dogovorjenimi programi dela in obsegom dela v okviru predpisnih pristojnosti. 5. člen Podpisnika tega dogovora soglašata naj bi najnižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času znašal neto 800 dinarjev na mesec. Samoupravni sporazumi določajo ustrezna merila za najvišji dogovorjeni osebni dohodek (kot npr. velikost delovne organizacije glede na število zaposlenih, ustvarjeni dohodek na zaposlenega, odnos do poprečnega osebnega dohodka, doseženega v delovni organizaciji ipd.). Podpisnika tega dogovora soglašata, naj bi najvišji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času ne znašal več kot 6000 din neto na mesec. 6. člen V verifikacijskem postopku se presoja, kako so v samoupravnih sporazumih določeni kalkulativni osebni dohodki v smislu prve alinee 2. člena zakona in primerja, kolikšna je njihova raven. Verifikacijska komisija izhaja pri tem iz predpostavke, da so kalkulativni osebni dohodki predvsem obračunski elementi za izračun spodnje ravni sredstev za osebne dohodke; zneski kalkulativnih osebnih dohodkov za posamezne obračunske skupine, ki ne pomenijo osebnega dohodka delavcev te skupine, pa znašajo: I. za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije, je kalkulativni neto osebni dohodek 800 dinarjev na mesec (indeks 100); II. za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice, je kalkulativni neto osebni dohodek 900 dinarjev na mesec (indeks 113); III. za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu, je kalkulativni neto osebni dohodek 1450 dinarjev na mesec (indeks 181); IV. za skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, tehnikume, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta; za delavce z izpitom za visoko kvalificiranega delavca in delavce, ki so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, je kalkulativni neto osebni dohodek 1700 dinarjev na mesec (indeks 213); V. za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, prvo stopnjo fakultete oziroma so opravili z zakonom predpisani Strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, je kalkulativni neto osebni dohodek 2000 dinarjev na mesec (indeks 250); VI. za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete je kalkulativni neto osebni dohodek 2500 dinarjev na mesec (indeks 313); VII. za skupino delavcev, ki so po diplomi visoke šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo (zdravniška specializacija, magistratura, ipd.), je kalkulativni neto osebni dohodek 2700 dinarjev na mesec (indeks 338); VIII. za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, je kalkulativni neto osebni dohodek 3000 dinarjev na mesec (indeks 375). Vsi ti zneski veljajo za poln delovni čas. Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna (za organe po 30. členu zakona tudi z drugim pravnim aktom), oziroma za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, se obračunavajo kalkulativni neto mesečni osebni dohodki po dejanski strokovni usposobljenosti delavca na takem delovnem mestu, povečani za odstotek določen s samoupravnim sporazumom, vendar največ za 40 °/o. Podpisnika tega dogovora povečujeta navedene zneske kalkulativnih neto osebnih dohodkov ob koncu leta v skladu z ugotovljenimi povečanji življenjskih stroškov, kadar Zavod SR Slovenije za statistiko ugotovi, da je porast življenjskih stroškov večji kot 5 0/o na leto; pri tem je treba skladno z ekonomsko politiko SR Slovenije upoštevati porast družbene proizvodnosti dela. 7. člen V verifikacijskem postopku je treba ugotoviti, kakšne posebne delovne pogoje, posebno kadrovsko sestavo in posebne pogoje poslovanja, ki vplivajo na višino kalkulativnih osebnih dohodkov in na doseženi dohodek, upoštevajo samoupravni sporazumi. Oceniti je tudi treba, po kakšnih merilih in v kolikšnem obsegu samoupravni sporazumi vrednotijo te pogoje. Za to primerjavo uporablja verifikacijska komisija primerjalne podatke med družbeno dogovorjenimi in v določenem obdobju izločenimi sredstvi za osebne in skupne potrebe delavcev, preračunana na pogojno nekvalificiranega delavca. Samoupravni sporazumi lahko določajo zneske kalkulativnih osebnih dohodkov po stopnjah dejanske strokovne uspnrobIVnosti zaposlenih; pri zaposlenih v osnovnih dejavnostih pa izjemoma po stopnji strokovne usposobljenosti, ki jo priznavajo splošni akti podpisnikov samoupravnega sporazuma. če so v samoupravnih sporazumih zneski kalkulativnih osebnih dohodkov določeni za poklice oziroma delovna mesta, se zaradi primerjave le-ta razvrstijo v eno izmed v tem dogovoru navedenih stopenj strokovne usposobljenosti. Tako je v verifikacijskem postopku mogoče presojati usklajenost vrednotenja dela in primerjati skladnost samoupravnih sporazumov z zakonom. Za to primerjavo lahko uporablja verifikacijska komisija tudi katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. 8. člen Podpisnika sporazuma soglašata, da se s samoupravnimi sporazumi uredi vrednotenje in plačilo dela nad polnim delovnim časom. Kjer to dopušča narava dela, se potrebe po delu nad polnim delovnim časom izračunavajo na podlagi normativov (na primer število pregledov na uro, število izdanih odločb, zasedba po sistemizaciji), potrebnih za izvršitev dogovorjenega programa dela oziroma z zakonom predpisanega obsega nalog. Podpisnika sta soglasna, da se za delo v podaljšanem delovnem času obračunava do 50 °/o večje plačilo kot znaša plačilo za ustrezni osebni dohodek v rednem delovnem času. Prav tako sta podpisnika soglasna, da se akontacije za delo v nočnem delovnem času (od 22 do 5 ure) priznava zvišana za 12,5 °/o. 9. člen Podpisnika tega dogovora sta soglasna, naj se sredstva za financiranje stanovanjske izgradnje oblikujejo po predpisih, ki so bili veljavni v letu 1970. Prav tako menita, da naj bi samoupravni sporazumi določili za strokovno izobraževanje delavcev najmanj 1 odstotek od neto osebnih dohodkov. Podpisnika tega dogovora soglašata, da lahko znašajo najvišji zneski: — do neto 600 dinarjev na leto na zaposlenega za regres za letni dopust; ta sredstva vključujejo tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih, in — do neto 50 dinarjev na mesec na zaposlenega delavca za regresiranje prehrane; ta znesek se ne sme izplačevati v gotovini posamezniku. Od teh meril je mogoče odstopiti na podlagi samoupravnega sporazuma pri sredstvih za stanovanjsko izgradnjo in strokovno izobraževanje, kadar so za to posebej utemeljeni razlogi. Ce podpisniki samoupravnih sporazumov izplačujejo večje zneske kot so določeni v samoupravnih sporazumih oziroma v prejšnjih odstavkih tega člena za regrese ter družbeno prehrano, se takšni presežki vračunajo v obseg sredstev po 21. členu zakona. 10. člen Podpisnika tega dogovora soglašata, da ni mogoče verificirati samoupravnih sporazumov, ki določajo višje zneske osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, kot so dogovorjeni v tem členu in sicer: — polna višina dnevnice za potovanje v Jugoslaviji največ do. neto 80 dinarjev in stroški za prenočevanje po predloženem računu; — dnevnice za potovanje v inozemstvo v višini, določeni s predpisom, veljavnim za upravne organe; — povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene neto 0,90 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer, s čimer se izloča obračun pavšala; — povračilo zaradi -zvišanih stroškov za ločeno življenje največ do neto 500 dinarjev na mesec. Nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču izven svojega stalnega bivališča (terenski dodatek), znaša največ do neto 700 dinarjev na mesec. Terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje se med seboj izključujeta. Podpisnika družbenega dogovora soglašata, da verifikacijska komisija ne sme verificirati samoupravnih sporazumov, če se podpisniki samoupravnih sporazumov ne sporazumejo, da ne bodo izplačevali osebnih dohodkov na račun materialnih stroškov oziroma skladov skupne porabe, ki v sporazumih niso izrecno predvideni. 11. člen Podpisnika soglašata, da bodo sporazumno valorizirali zneske določene v 9. in 10. členu tega dogovora glede na gibanje stroškov, ki jih pokrivajo ti zneski. 11. del DOLOČBE IN MERILA ZA NEPOSREDNO UPORABO TEGA DOGOVORA 12. člen Za organizacijo združenega dela (organe po 30. členu zakona), ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma v treh mesecih po uveljavitvi tega splošnega družbenega dogovora oziroma, ki odstopijo od že sklenjenega sporazuma kot njegove udeleženke, ne da bi sklenile novega ali pristopile k drugemu, veljajo kot družbeno dogovorjena sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb njihovih delavcev, izračunana po 6. členu tega dogovora, pri čemer se zneski zmanjšajo za 10 °/o, in sredstva po 9. in 10. členu tega dogovora. 13. člen Vsota sredstev za kalkulativne osebne dohodke po II. delu tega dogovora se izračuna tako, da se zneski kalkulativnih osebnih dohodkov iz 6. člena tega dogovora, zmanjšani za 10%>, pomnožijo s številom zaposlenih po posameznih stopnjah dejanske strokovne usposobljenosti. Delovne organizacije in organi vodijo mesečno evidenco zaposlenih po stopnjah dejanske strokovne usposobljenosti; pri tem se upošteva število vkalkuli-ranih ur zaposlenih (182 ur na mesec na zaposlenega). III. del POSTOPEK ZA IZKAZOVANJE IN PRIMERJANJE DELITVENIH ELEMENTOV 14. člen Podatki za izkazovanje, primerjanje in za kontrolo samoupravnih sporazumov iz tega družbenega dogovora morajo biti mesečno na voljo iz knjigovodstva delovnih organizacij oziroma organov. Za primerjavo z merili družbenega dogovora prikazujejo podpisniki samoupravnih sporazumov podatke o izločenih sredstvih za osebne dohodke po metodi pogojno nekvalificiranega delavca; pri tem uporabijo kvalifikacijske skupine in relativna razmerja med njimi iz 6. člena tega dogovora. Podpisnika tega dogovora lahko predpišeta posameznim dejavnostim ustreznejšo metodologijo. Ce samoupravni sporazum ugotavlja delovno uspešnost po merilih družbenega dogovora za gospodarstvo, prikazuje podatke po III. delu družbenega dogovora za gospodarske delovne organizacije. 15. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma določijo tudi način izkazovanja podatkov o izplačanih sredstvih za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev pri podpisnikih tako, da so ta izplačila primerljiva z določbami samoupravnega sporazuma. 10. člen Verifikacijska komisija preizkusi skladnost splošnih aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tiste delovne organizacije (organa), za katero komisija za dogovarjanje (17. člen zakona) ugotovi, da se iz objektivnih razlogov ne more vključiti v katerikoli samoupravni sporazum. Ce ugotovi, da so ti splošni akti skladni z zakonom, izda o tem sklep, po katerem se za takšno organizacijo ne uporabi 2. odstavek 20. člena zakona. 17. člen Služba družbenega knjigovodstva predlaga v izvajanju svojih nalog, določenih v 11. in 52. členu zakona o službi družbenega knjigovodstva, organizacijo, ki dosega le toliko dohodka, da lahko izplačuje osebne dohodke v višini 80 0/o sredstev kalkulativnih osebnih dohodkov, izračunanih po 6. členu tega dogovora, najkasneje ob pregledu zaključnega računa, pristojni občinski skupščini v obravnavo in sklepanje. O tem obvesti tudi podpisnike tega dogovora. 18. člen Centrala službe družbenega knjigovodstva za Slovenijo bo na podlagi 11. in 52. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva ob rokih, ki so predpisani za objavo podatkov po periodičnih obračunih oziroma po zaključnem računu, izdelala obrazložena poročila o delitvi dohodka po samoupravnih sporazumih in splošnem družbenem dogovoru. V svojih poročilih bo poimensko navedla organizacije združenega dela, ki kršijo samoupravne sporazume oziroma določila splošnega družbenega dogovora. Ta poročila bodo imela tudi podatke o vplačilih sredstev v republiški sklad skupnih rezerv. 19. člen Verifikacijska komisija redno poroča podpisnikom tega dogovora, kako poteka verifikacija samoupravnih sporazumov. Ta komisija tudi oceni učinkovitost samoupravnega sporazumevanja glede na njegovo namembnost, opisano v 1. členu zakona in glede na realizacijo meril, nakazanih v 2. členu zakona, prav tako tudi ugotavlja, kako učinkovit je ta dogovor in kaj bi bilo treba v njem dopolniti oziroma spremeniti. 20. člen Komisija za dogovarjanje (17. člen zakona) razlaga ta dogovor, daje navodila za njegovo uporabo in izpopolnjuje metodologijo iz 14. člena tega dogovora. 21. člen Vsak od podpisnikov tega dogovora lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev dogovora. Za spremembe in dopolnitve velja enak postopek kot za sprejem tega dogovora. 22. člen Ta splošni družbeni dogovor Je sprejet, ko ga udeleženca podpišeta v enakem besedilu in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 113-32/68 Ljubljana, dne 28. maja 1971. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Stane Kavčič 1. r. Predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Tone Kropušek 1. r. AKT! NARODNE BANKE JUGOSLAVIJE — CENTRALE V LJUBLJAN! 126. Na podlagi odločbe o dopolnitvi odločbe o ureditvi razmerij poslovnih bank z Narodno banko Jugoslavije v poslih kratkoročnega kreditiranja (Uradni list SFRJ, št. 21/71) in odločbe o zneskih reeskontnih oziroma dokumentarnih kreditov, ki se smejo v letu 1971 dajati poslovnim bankam za namene in ob pogojih, ki jih določi Narodna banka Jugoslavije v soglasju z republiškim izvršnim svetom (Uradni list SFRJ, št. 22/71) izdaja generalni direktor Narodne banke Jugoslavije, centrale v Ljubljani, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije ODLOČBO o namenih in pogojih za dajanje reeskontnih oziroma dokumentarnih kreditov poslovnim bankam za območje Socialistične republike Slovenije 1. Narodna banka Jugoslavije. Centrala v Ljubljani, bo poslovnim bankam reeskontirala kredite, ki so jih dale svojim komitentom iz območja SR Slovenije, za naslednje namene in pod naslednjimi pogoji: 1) kredite za izvoz blaga in storitev — na podlagi listin o izvozu blaga, ki sta jih potrdili carinarnica in devizna dokumentarna kontrola Narodne banke, in listin o storitvah, ki so bile opravljene tujim naročnikom, in sicer do 10% od stanja kreditov, ki jih je banka dala komitentom v ta namen, in to ob pogojih iz 4. točke odločbe o ureditvi razmerij poslovnih bank z Narodno banko Jugoslavije v poslih kratkoročnega kreditiranja (Uradni list SFRJ, št. 11/71 in 21/71);' 2) kredite za proizvodnjo in pripravo blaga za izvoz in kredite turističnim, gostinskim, trgovinskim in drugim organizacijam, da bi se pripravljale za storitve tujim turistom oziroma, da bi se pripravile za turistično sezono — na podlagi pogodb s tujim kupcem ali na podlagi drugih ustreznih listin, s katerimi dokazujejo, da bo šlo blago v izvoz oziroma, da bodo storitve dosegle pričakovani obsog, kot tudi, da bo vse to plačano v devizah, ki imajo pomen za ohranitev likvidnosti v mednarodnem plačevanju — in sicer do 10% od stanja kreditov, ki jih je banka dala komitentom v ta namen, vendar največ do višine (5% od stanja izvoznih kreditov, danih po pogojih iz 1. točke pod 1), oziroma od poprečnega mesečnega stanja v zadnjih 12 mesecih. 2. Narodna banka Jugoslavije, Centrala v- Ljubljani, lahko odstotek reeskonta, navedenega v 1. točki pod 1) in 2) te odločbe po potrebi spremeni oziroma v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije določi tudi druge namene in pogoje za reeskont, tako da se bo višina reeskontiranih kreditov vselej gibala v okviru sredstev, dodeljenih SR Sloveniji za usmerjanje po republiških merilih; o tem pa mora vnaprej obvestiti banke. 3. Banke, ki žele dobiti kredit iz 1. točke te odločbe, morajo izpolnjevati pogoje kreditne sposobnosti in poslovati v skladu z odločbo o ureditvi razmerij poslovnih bank z Narodno banko Jugoslavije v poslih kratkoročnega kreditiranja (Uradni list SFRJ, št. 11/71), zakonom o bankah in kreditnih poslih (Uradni list SFRJ, št. 12/65 z vsemi spremembami in dopolnitvami) ter navodili, ki jih izdaja Narodna bgnka za izvajanje teh predpisov. 4. Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. O. št. 1 Ljubljana, dne 19. maja 1971. Narodna banka Jugoslavije Centrala v Ljubljani Generalni direktor t dr. Štefan Šoba 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 521. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 48. ter 78. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 23. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1970 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna mesta Ljubljane za leto 1970, katerega sestavni del sta zaključni račun posebnega računa in zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen / I. zaključni račun finančnega načrta izkazuje: din dohodke . ... i ....... . 92,539.100,37 obveznosti do posebne rezerve .... 17,315.273,00 dovoljena 20 »/o poraba posebne rezerve . 3,463.055,00 sredstva...................................... 78,686.882,37 odvod v rezervni sklad........................... 686.882,37 razpoložljiva sredstva........................ 78,000.000,00 izdatke....................................... 77,978.232,97 presežek dohodkov nad izdatki .... 21.767,03 II. zaključni račun posebnega računa izkazuje: dohodke...................................... 12,439.682,46 izdatke...................................... 10,565.987,50 presežek dohodkov nad izdatki .... 1,873.694,96 III. zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: a) obvezni del dohodke...................................... 2,839.714,12 Izdatke .................................... — presežek dohodkov nad izdatki .... 2,839.714,12 b) neobvezni del dohodke........................................ 2,707.423,00 izdatke......................................... 850.000,00 presežek dohodkov nad izdatki .... 1,857.423,00 3. čen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 21,767,03 din se prenese kot dohodek v proračun mesta za leto 1971. Presežek dohodkov nad izdatki posebnega računa v znesku 1,873.694,96 din se prenese kot dohodek posebnega računa za leto 1971. Presežek dohodkov nad izdatki obveznega in neobveznega dela rezervnega sklada se prenese v rezervni sklad za leto 1971, ločeno na obvezni in neobvezni del. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-031/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r. 522. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena, 16. in 20. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67 23/67, 40/68, 11/69 in 15/70), 2. točke odloka o maksimiranju cen za posamezna živila in storitve (Uradni list SFRJ, št. 48/70), 2. točke odloka o spremembi odloka o maksimiranju cen za posamezna živila in storitve (Uradni list SFRJ, št. 16/71) ter 20. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 23. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zadržanju cen za posamezna živila, storitve in obrtne izdelke 1. člen Določbe 1., 2. in 3. točke 1. člena ter določbe 3., 4. in 5. člena odloka o zadržanju cen za posamezna živila, storitve in obrtne izdelke (Uradni list SRS, št. 40-406/ /70), prenehajo veljati. 2. člen Cene obrtnih storitev se nadalje oblikujejo na podlagi določb odloka o načinu oblikovanja in družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov (Glasnik, št. 12-30/69). 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-072/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak. dipl. ing. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. \ndrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. 523. Na podlagi 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in 15'67) ter 22. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 23. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani 1. člen V odloku o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Glasnik, št. 2/65, 4/65, 7'65 in 24'65) se naslov III. poglavja dopolni tako, da se glasi: »PARKIRNI PROSTORI IN PARKIRANJE«. 2. člen V 13. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Na prostoru, kjer je nameščena avtomatska parkirna ura mora voznik motornega vozila, ki uporabi ta prostor plačati čas parkiranja tako, kot je označeno na avtomatski parkirni uri ali pa podaljšati čas s ponovnim plačilom.« 3. člen V 23. členu se črta prvi odstavek. 4. člen Za 27. členom se dodajo trije novi členi, ki se glasijo: »27 a člen Ustavljeno motorno vozilo ne sme imeti motorja v teku več kot tri minute. To ne velja, če voznik ustavi motorno vozilo zaradi zastoja prometa ali zaprte smeri vožnje. 27 b člen Ce najde delavec milice, ki kontrolira in ureja promet na cesti vozilo parkirano na mestu, kjer ovira ali ogroža promet odredi, da se odstrani z vozišča na stroške lastnika ali imetnika pravice uporabe. 27 c člen Višino stroškov za odstranitev vozila ugotovi komisija za promet pri mestni skupščini. Ce lastnik oziroma imetnik pravice uporabe sam odstrani vozilo potem, ko je delavec milice že pozval pooblaščeno delovno organizacijo da odstrani vozilo, znašajo stroški iz prejšnjega odstavka 30 %.« 5. člen V 30. členu se v tretji vrsti številka 9 nadomesti s številko 10. 6. člen Prvi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi: »Na Titovi cesti (od Bavarskega dvora do Aškerčeve ceste) Gosposvetski, Miklošičevi, Dalmatinovi, Tavčarjevi, Čopovi, Stritarjevi, Ciril-Metodovem trgu, Poljanski (do Ambroževega trga), Wolfovi in obvoznih cestah — Černetovi, Janševi, Samovi in Topniški je prepovedana dostava, nakladanje in razki danje blaga med 5. in 21. uro. Zaradi dostave, nakladanja in razkladanja ne sme biti oviran promet. Blago, ki je bilo dostavljeno v ulice in ceste iz prvega odstavka tega člena v času med 21. in 5. uro mora biti odstranjeno s pločnika najpozneje do 7. ure. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je dovoljeno na ožjem mestnem območju v zimskeip času od 1. decembra do 31. marca razvažati mleko podnevi med 13. in 21. uro z dostavnimi vozili, ki ne presegajo 5 ton nosilnosti, če pade dnevna oziroma nočna temperatura izpod —3° C.« 7. člen 42. člen se glasi: »Prepovedano je učenje vožnje z motornim vozilom in opravljanje vozniških izpitov po Prešernovi cesti od Delavškega doma do Trga MDB ter skozi križišči na Ajdovščini in pri Pošti (križišče Titova — Čopova — Cankarjeva). Na mestnih vpadnicah, to je na Titovi cesti (od Črnuškega mostu do Bavarskega dvora), na Tržaški cesti (od križišča z Viško cesto do Trga MDB), na Dolenjski cesti (od zadnjega avtobusnega postajališča — obračališča, po Karlovški do predora, na Celovški cesti (od Tacenske ceste v Šentvidu do Delavskega doma), na Smartinski cesti (od zadnjega avtobusnega postajališča — obračališča), po Masarykovi cesti do križišča z Rozmanovo ulico, na Zaloški cesti (od Kajuhove ceste do Rozmanove ulice) in na območju, ki ga določa 28. člen, a) točka, je prepovedano učenje vožnje z motornim vozilom v času od 5.30 do 7. ure in od 13. do 15.30 ure, razen ob nedeljah in praznikih. Ob nedeljah in praznikih pa je prepovedano učenje vožnje od 17. ure dalje. Prepoved iz prejšnjih odstavkov tega člena ne velja za vozila mestnega potniškega prometa.« 8. člen 44. člen se črta. 9. člen V 47. členu se točka 2 spremeni tako, da se glasi: »kdor med 5. in 21. uro dostavi, naklada ali razklada na javno cesto (prvi odstavek 33. člena).« 10. člen V 47. členu se točka 7 spremeni tako, da se glasi: »kdor poučuje ali se uči voziti motorno vozilo po javni cesti v nasprotju z določbami 42. člena tega odloka«. KAZENSKE DOLOČBE 11. člen Z denarno kaznijo 20 din se kaznuje: 1. voznik, ki uporabi parkirni prostor, kjer je nameščena avtomatska parkirna ura in ne plača časa parkiranja kot tudi voznik, ki po izteku časa ni s ponovnim plačilom podaljšal časa parkiranja (četrti odstavek 13. člena); 2. voznik, ki pusti v teku motor v ustavljenem vozilu več kot tri minute, razen ob pogojih iz 27-a člena tega odloka. KONČNE DOLOČBE 12. člen Statutarno-pravna komisija se pooblašča, da sprejme prečiščeno besedilo odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-071/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. Predsednik Predsednik zbora delovnih mestnega zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. \ndrej Levičnik, dipl. oec. 1. r 524. Na podlagi 113., 114. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 23. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine mesta Ljubljane 1. člen V odloku o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 20/70) se v 1. členu točka B. spremeni tako, da se glasi: B. Temeljne upravne organe: 1. oddelek za splošne zadeve, 2. oddelek za gospodarske, komunalne, stanovanjske in prometne zadeve, 3. oddelek za družbene službe, 4. oddelek za finance, 5. upravo za jnšpekcijske službe, 6. upravo za notranje zadeve, 7. upravo za narodno obrambo, 8. geodetsko upravo, 9. službo za kadrovske zadeve. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-070/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. 525. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je skupščina mesta Ljubljane na 23. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana Franc Mastnak se razreši dolžnosti sodnika občinskega sodišča I Ljubljana. St. 010-073/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. 526. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 23. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela SKLEP o razrešitvi ravnatelja II. gimnazije v Ljubljani \ Danilo Gol ob se z dnem 30. IX. 1971 razreši dolžnosti ravnatelja II. gimnazije v Ljubljani. St. 010-074/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. Ing. 1. r. 527. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem Šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je skupščina mesta Ljubljane na 23. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela SKLEP o razrešitvi ravnatelja dijaškega doma »Majde Vrhovnik-" v Ljubljani Marija Fedran se z dnem 31. VIII. 1971 razreši dolžnosti ravnatelja dijaškega doma »Majde Vrhovnik« v Ljubljani. St. 010-075/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. 528. Na podlagi 22., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in drugega odstavka 11. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 31/67 in 2/68) je skupščina mesta Ljubljane na 23. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela SKLEP o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja »Kanalizacija« Skupščina mesta Ljubljane soglaša s sklepom delavskega sveta komunalnega podjetja »Kanalizacija«, s katerim je imenoval Marjana Prezlja, dipl. ing. za direktorja podjetja. St. 010-076/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. / Predsednik skupščine mesta Ljubljane i Miha Košak, dipl. ing. 1. r. 529. Na podlagi 22., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in drugega odstavka 11. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 31/67 in 2/68) je skupščina mesta Ljubljane na 23. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela SKLEP o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi« ' / Skupščina mesta Ljubljane soglaša s sklepom delavskega sveta komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi«, s katerim je imenoval Jožeta Bevca, dipl. ing. za direktorja podjetja. St. 010-077/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. 530. Na podlagi 26., 79. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je mestni zbor na 23. seji skupščine mesta Ljubljane dne 27. maja 1971 sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v ustanovno skupščino kulturne skupnosti Ljubljane Za predstavnike družbene skupnosti v ustanovno skupščino temeljne skupnosti Ljubljana se imenujejo: Stane Bernik, Marjan Branko, Pia Mahkovec-Kuharič, Boris Makovec, Alenka Mišič, Borut Plavšak, Vasja Predan, Mitja Rotovnik, Bojan Samarin, Miro Topolinjak, Vlado Vodopivec, Dušan Voglar. St. 010-078/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik mestnega zbora skupščine mesta Ljubljane dr. Majda Strobl 1. r. 531. Na podlagi 26., 80. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je zbor delovnih skupnosti na 23. seji skupščine mesta Ljubljane dne 27. maja 1971 sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov delovnih skupnosti v ustanovno skupščino kulturne skupnosti Ljubljane Za predstavnike delovnih skupnosti v temeljni kulturni skupnosti Ljubljane se imenujejo: Lojze Filipič, Franci Kolar, dr. Janko Kostnapfel, Vlado Kovač, ‘Sonja Makarovič, Stane Mancini, Ciril Marolt, Antonija Menart, Jaroslav Novak, dr. Janez Perkavac, dipl. ing., Jože Slejko, Bogdan Solar, dipl. ing. St. 010-079/71 Ljubljana, dne 27. maja 1971. Predsednik zbora delovnih skupnosti skupščine mesta Ljubljane Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 532. Skupščina občine Celje je po 7. členu temeljnega zakona o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (Uradni list SFRJ, št. 15/65) ter 135. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. maja 1971 sprejela % ODLOK II o preimenovanju nekaterih katastrskih občin v občini Celje 1. člen Preimenujejo se tele katastrske obcme: Dosedanje ime Novo ime 1. Kresnike 2. Nova cerkev 3. Sv. Jošt 4. Sv. Lovrenc 5. Sv. Tomaž 6. Prožin Pečovje Strmec pri Vojniku Brdce nad Dobrnp Kompole Tomaž nad Vojnikom Prožinska vas • 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-2/71-7 Celje, dne 21. maja 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 533. Skupščina občine Celje je po 181. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. maja 1971 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih t 1. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih (Uradni vestnik Celje, št. 24-278/70) preneha veljati. Tarifa za prodajo mestnega plina se glasi: Tarifa velja za mešani plin z zgornjo kalorično vrednostjo 6400 kcal/N m3. Cena za 1 m , plina za gospodinjstvo GV............................... 1,18 tar. št. 2: za gospodinjstvo GN ...............................0,60 Po tej tarifni številki se plačuje tudi prispevek za trošila, in sicer: Mesečno dinarjev — za štedilnik ................................. 3,00 — za grelec vode (bojler)...................... 10,00 — za druga trošila, razen za peči, se plaču- je prispevek po priključni vrednosti, in sicer za 1 m3/h ............................3,00 Po tej tarifni številki lahko plačuje plin gospodinjstvo, ki uporablja plin najmanj za kuhanje in za gretje vode. Tarife za gospodinjstvo se lahko zamenja le v mesecu januarju, tar. št. 3: za centralno kurjavo in druge kurjave . . . 1,18 tar. št. 4: za obrt in industrijo O......................2,12 tar. št. 5: vsi potrošniki plačujejo tudi števnino, ki znaša za števce: Mesečno dinarjev — do 7 ms/h................................ 3,50 — od več kot 7 do 20 ms/h ....... 15,00 — nad 20 m3/h .............................50,00 III / Sklep o soglasju k tarifi za prodajo mestnega plina (Uradni vestnik Celje, št. 29-310/68) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-39/70 Celje, dne 21. maja 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 534. Skupščina občine Celje je po 11. členu' zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) na seji občinskega zbora in n' seji zbora delovnih skupnosti dne 21. maja 1971 sprejela SKLEP 0 soglasju k tarifi za prodajo mestnega plina 1 I Daje se soglasje k tarifi za prodajo mestnega plina, ki jo je določila komunalna delovna organizacija Plinarna — vodovod v Celju. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-19/71-3 Celje, dne 21. maja 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 535. Po 11., 13. in 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (.Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje na seji dne 13. m&ja 1971 in 20. maja 1971 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnih načrtov ter sprememb in dopolnitev I Javno se razgrinja: » — osnutek zazidalnega načrta za območje skla- dišč v Medlogu, po projektu št. 757/71, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje februarja 1971, — osnutek zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske cone 10-b v Vojniku, po projektu št. 161/71, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje marca 1971, — spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Lipa-Štore, po projektu št. 174/68, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje aprila 1968. II Osnutki zazidalnih načrtov ter spremembe in dopolnitve bodo javno razgrnjeni za čas 30 dni, računano od objave tega sklepa. Razgrnitev bo v področnih krajevnih skupnostih. III V času javne razgrnitve lahko dajo na razgrnjene osnutke zazidalnih načrtov ter razgrnjene spremembe in dopolnitve svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije ter občani. Št. 350-7/71-2 Celje, dne 20. maja 1971. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščina občine Celje Franc Zelič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 536. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/6Sp in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. maja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1971 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 7/71) se spremeni in se glasi: Proračun občine Litija za leto 1971 obsega: din — dohodke v znesku............................7,310.900 — razporejene dohodke........................ 7,229.650 — nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v znesku........................... 81.250 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1971. Št. 010-11/63 Litija, dne 6. maja 1971. Predsednik skupščine občine Litija Stanc Volk 1. r. Pregled dohodkov za razporeditev dohodkov proračuna občine Litija za leto 1971 Vrsta St. hodka Dohodki Znesek glav. Razporeditev dohodkov Znesek do- namena i Prispevki . 3,560.600 03 Kulturno-prosvetna dejavnost . *, .263.000 2 Davki . 2,055.800 04 Socialno skrbstvo . . 969.500 3 Takse . 779.000 05 Zdravstveno varstvo 5 Dohodki po posebnih 06 Komunalna dejavnost . . 1,321.000 zveznih predpisih . 570.000 07 Delo državnih organov .... . . 2,973.850 6 Dohodki organov in razni 08 Narodna obramba drugi dohodki 120.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 240.000 7 Dopolnilna sredstva 200.500 13 Dejavnost družbenopolitičnih 9 Prenesena sredstva 25.000 organizacij in društev “ ' ' 14 Negospodarske investicije . . . /S 15 Gospodarske investicije .... . . 28.000 16 Gospodarski posegi s' 17' Proračunske obveznosti iz prejšnjih let . . 4.300 s' 18 Rezervni sklad /S 19 Nerazporejeni dohodki .... . . 81.250 Skupaj Skupaj 537. 1. . Šmartno — Cerkovnik Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 174. člena statuta občine Litija je svet za gradbeništvo, urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Litija na 2. redni seji dne 21. maja 1971 sprejel SKLEP o razgrnitvi zazidalnih načrtov Svet za gradbeništvo, urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Litija razgrinja zazidalne načrte za območja: 2. Spremembo zazidalnega načrta št. 1184/A za cesto Dušana Kvedra (Graška Dobrava) 3. Litijska Dobrava. Zazidalni načrti bodo razgrnjeni od 4. junija 1971 do vključno 4. julija 1971 pri Stanovanjsko komunalnem podjetju Litija, Litija, Valvazorjev trg 3 — urbanistična služba. V času razgrnitve si te zazidalne načrte lahko ogleda in da nanje svoje pripombe in predloge vsak občan, državni organ, zavod in organizacija. Rok za dajanje pripomb je do 4. julija 1971. Ta sklep začne veljati takoj. St. 010-9/69 \,itija, dne 21. maja 1971. Predsednik sveta za gradbeništvo, urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Litija Drago Omerza 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 538. Na podlagi 63. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št 16/70) in 64 člena temeljnega sakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 56/69, 32/70 in 60/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 25. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. maja 1971 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1970 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1970, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1970 so znašali: I. * 3 4 5 I. Po proračunu: din Dohodki..................................... 36,880 119 Izdatki ................................... 33,238.929 Obračunana posebna pror. rezerva . . . 3,397.120 Presežek dohodkov nad izdatki............... 244.070 II. Rezervni sklad: Dohodki................................* . 1,929.555 Izdatki . '.................................... 400.000 Presežek dohodkov nad izdatki............. 1,529.555 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 244 070 din se prenese kot dohodek proračuna občine Ljubljana Center za leto 1971. 4. člen Sredstva rezervnega sklada v znesku 1,529.555 din se prenesejo v rezervni sklad proračuna za leto 1971. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 400-01/70 Ljubljana, dne 26. maja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Tone Kolar 1. r. 539. Na podlagi 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 25. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. maja 1971 sprejela ODLOK o prenosu presežkov dohodkov proračuna občine Ljubljana Center za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv 1. člen Presežki dohodkov proračuna občine Ljubljana Center za leto 1970, izločeni na račun posebne rezerve pri Službi družbenega knjigovodstva po določbah zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v 2tu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32/70, 53/70 in 15/71), se prenesejo v občinski sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij. 2. člen Občinski sklad skupnih rezerv vodi sredstva iz 1. člena tega odloka ločeno od drugih svojih sredstev. Sredstva, prenesena v sklad skupnih rezerv potem odloku, se smejo uporabiti samo za sanacijo gospodarskih organizacij, 3. člen Natančnejši pogoji in način za uporabo sredstev, ki se po tem odloku prenašajo v sklad skupnih rezerv, se določijo s pogodbo med občino in skladom skupnih rezerv. Pogodbo po prejšnjem odstavku sklene za občino predsednik skupščine občine Ljubljana Center po predhodnem sklepu sveta za finance in družbeni načrt. 540. Na podlagi 63., 64. in 99. člena temeljnega zakona o finaciranju družberiopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67 in 30/68, 59/69 in 60/70), 65. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68, 3/69 in 4/69) ter 64. in 91. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. maja 1971 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1970 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1970, katerega 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-02/71 Ljubljana, dne 26. maja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Tone Kolar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ( sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1970 znašajo: din I. Proračun Dohodki.......................... 19,080.545 Izdatki.......................... 17,149.898 Presežek dohodkov nad izdatki 1,930.647 II. Rezervni sklad Dohodki............................. 334.292 . Izdatki.............................. 186.592 Presežek dohodkov nad izdatki 147.700 3. člen čunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32/70) izločen na posebni račun pri službi družbenega knjigovodstva, — preostali del presežka v znesku 125.611 din se prenese kot dohodek proračuna občine Ljubljana Mo-ste-Polje za leto 1971. 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje v znesku 147.700 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1971. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/68-1 Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v znesku 1,930.647 din se razporedi: — del presežka v znesku 1,805.036 din je na podlagi 1. člena zakona o obveznem izločanju dela prora- Ljubljana, dne 21. maja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. Pregled doseženih dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1970 Vrsta St. dohod- Dohodki Skupaj glav. Razpored dohodkov Skupaj kov lamena i Prispevki . . 15,207.648 03 Kulturno-prosvetna dejavnost . . . 420.286 2 Davki . . 3,774.032 04 ’ Socialno skrbstvo . 2,678.503 3 Takse 05 Zdravstveno varstvo 702.778 6 Dohodki organov in razni 06 Komunalna dejavnost ...... 844.570 drugi dohodki . . 64.502 07 Delo državnih organov 2,917.591 9 Prenesena sredstva . . . . — 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . Dejavnost družbenopolitičnih 1,157.316 / 13 1,215.032 organizacij in društev 14 Negospodarske investicije 3,859.508 16 Gospodarski posegi ....... 2,461.865 .) 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 128.713 18 Rezervni sklad 190.805 19 Nerazporejeni dohodki ...... 572.930 Skupaj Skupaj 17,149.898 Presežek nad izdatki: — posebna rezerva . . . 1,805.036 — čisti presežek .... 125.611 1,930.647 Skupaj Skupaj SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 541. Na podlagi 64. in 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66 in 1/67) ter 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20.'maja 1971 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1970 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1970, ki obsega: I. Zaključni račun proračuna občine — dohodki........................ . — izdatki......................... — obračunana posebna rezerva t>o členu 1. in 2. zakona............ — presežek dohodkov nad izdatki . . II. Zaključni račun rezervnega sklada — dohodki......................... — izdatki......................... — presežek dohodkov nad izdatki . . 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki' proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v znesku 619.898,19 dinarjev se prenese kot dohodek občinskega proračuna za leto 1971. din 33,811.266,25 31,827.684,06 1,363.684,00 619.898,19 1,645.473,39 918.275,40 727.197,99 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik v znesku 727.197,99 dinarjev se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1971. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-26/71 Ljubljana, dne 20. maja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, 'dipl. ing. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 542. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 4. člena odloka o urbanističnem programu občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 28/68) je svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Sevnica na seji dne 29. marca 1971 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Boštanj Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Boštanj. Zemljišče je predvideno za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Predlog bo javpo razgrnjen od dneva te objave v Uradnem listu SRS do vključno 30. dne po objavi* in sičer vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 8. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do 16. ure v prostoru male sejne sobe občinske skupščine Sevnica. Rok za pripombe je 30 dni od dneva uradne objave o razgrnitvi. St. 350-7/71-1 Sevnica, dne 25. maja 1971. Predsednik sveta za urbanizem, • komunalne in stanovanjske zadeve SO Sevnica Jožko Papež 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV KRANJ 543. Na podlagi 1. tč. 157. člena v zvezi s 159. čl. statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj sprejela na seji dne 24. maja 1971 PRAVILNIK o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj I. SPLOŠNE DOLOČBE ' 1. člen Ta pravilnik določa skladno s statutom skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (v nadaljnjem besedilu: statut) postopek in način za izvolitev in odpoklic članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ter organe za izvedbo volitev. 2. člen Za člana skupščine skupnosti je lahko izvoljen vsak zavarovanec skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj, ki ima splošno volilno pravico po zakonu o volilnih imenikih. 3. člen Vsak član skupščine se voli približno na toliko zavarovancev, kolikor znaša število zavarovancev na Območju skupnosti, deljeno s številom članov skupščine. Število zavarovancev se Ugotovi po podatkih Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj v času volitev. 4. člen Volitve razpiše skupščina skupnosti s sklepom. V sklepu o razpisu volitev mora biti določeno, koliko članov skupščine se voli in čas, v katerem se volitve opravijo. Skupščina mora razpisati volitve najmanj 30 dni pred iztekom mandata sedanjih članov skupščine. II. VOLILNE ENOTE IN VOLILNA TELESA 5. člen Člani skupščine se volijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se formira volilno telo. 6. člen Volilne enote določi volilna komisija s sklepom. S sklepom se določi; — število volilnih enot; — organizacije, ki sestavljajo volilno enoto; — število članov skupščine, ki jih voli posamezna volilna enota; — število delegatov, ki jih posamezna organizacija voli v volilno telo združene volilne enote; — roki, do kdaj morajo biti izvoljeni delegati in člani skupščine. 7. člen Volilne enote so samostojne in združene. 8. člen Organizacije, pri katerih je zadostno število zavarovancev, da se lahko pri njih glede na količnik voli eden ali več članov skupščine skupnosti, so samostojne volilne enote. Volilno telo v tej organizaciji pa je njen samoupravni organ (delavski svet, svet zavoda, upravni odbor društva upokojencev itd.). 9. člen Organizacije, ki zaradi premajhnega števila zavarovancev ne morejo same oblikovati samostojne vo- lilne enote, se združijo glede na teritorialno zaokroženost v volilno enoto (združena volilna enota), v kateri se voli eden ali več članov skupščine. Volilno telo te združene volilne enote sestavljajo delegati organizacij', ki so združene v volilni enoti. Delegate v volilno telo voli organ upravljanja ali drug kolegijski organ organizacije izmed sebe, oziroma izmed članov delovne skupnosti. V volilno enoto iz tega člena se ne morejo vključiti organizacije z območja več občin razen zavarovancev, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. Ti tvorijo samostojno volilno enoto. III. DELO VOLILNIH TELES , 10. člen Volilno telo dela po dnevnem redu, ki praviloma obsega: 1. volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika; 2. predlaganje in določanje kandidatov za člana skupščine; 3. volitve volilnega odbora; 4. volitve članov skupščine. Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki se izvolijo z javnim glasovanjem. Z javnim glasovanjem se izvoli tudi zapisnikar in overitelja zapisnika. 11; člen Volilno telo je sklepčno, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov. Po poteku 1/2 ure od začetka seje volilnega telesa, je sklepčnost podana ne glede na število prisotnih. Volilno telo odloča z večino glasov navzočih članov. 12. člen Sejo volilnega telesa samostojnih volilnih enot skliče in vodi predsednik organa upravljanja delovne organizacije. Seji volilnega telesa obvezno prisostvuje član volilne komisije ali njen pooblaščenec, ki vodi sejo do izvolitve delovnega predsedstva. Seji volilnega telesa lahko prisostvujejo zavarovanci z območja volilne enote. 13. člen O delu volilnega telesa se piše zapisnik, ki obsega zlasti podatke o kraju in času seje volilnega telesa, ime in številko volilne enote, o ugotovitvi sklepčnosti, o izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, o morebitni izvolitvi kandidacijske komisije in o izvolitvi volilnega odbora ter o načinu volitev. V zapisniku se morajo navesti imena predlaganih kandidatov, število glasov, ki jih je posamezni kandidat dobil in kateri kandidati so bili izvoljeni za člana skupščine. Zapisnik podpišejo predsedujoči član delovnega predsedstva, zapisnikar in overitelja zapisnika. Zapisnik pošlje delovno predsedstvo skupaj z vsem volilnim materialom volilni komisiji. IV. KANDIDIRANJE 14. člen Za člana skupščine skupnosti lahko kandidira vsak zavarovanec skupnosti, ki ima po statutu in tem pravilniku volilno pravico. 15. člen Organizacija, ki tvori samostojno volilno enoto, opravi kandidiranje in volitve članov skupščine na seji organa-volilnega telesa, ki jo skliče predsednik organa sporazumno s predsednikom volilne komisije. 16. člen Za organizacije, ki sestavljajo združeno volilno enoto opravijo kandidiranje in volitve članov skupščine delegati teh organizacij na seji volilnega telesa. Vabilo za sejo volilnega telesa pošlje volilna komisija najkasneje pet dni pred dnevom, ki je določen za volitve. 17. člen Predlaganje in določanje kandidatov lahko izvrši kandidacijska komisija ali pa volilno telo neposredno. Ce volilno telo določi, da izvrši kandidiranje kandidacijska komisija, izvoli izmed sebe tričlansko kandidacijsko komisijo; Kandidacijska komisija predlaga najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Ce volilno telo odloči, da se izvrši kandidiranje s predlaganjem posameznih kandidatov lahko predlaga po enega kandidata vsak navzoči član volilnega telesa. 18. člen Kandidate za člane skupščine lahko predlagajo tudi organi delovnih organizacij in sindikalne organizacije pri teh organizacijah. Predlog mora biti vložen pri sklicatelju volilnega telesa pismeno najkasneje na zasedanju volilnega telesa. 19. člen Volilno telo na seji ugotovi ali so organi oziroma organizacije iz prejšnjega člena predložile predloge kandidatov za člane skupščine, razpravlja o predlaganih kandidatih in sklepa o sprejemu kandidature. Po končanem predlaganju kandidatov in po sprejemu kandidatur vpiše delovno predsedstvo kandidate na kandidatno listo po vrstnem redu, kakor so bile kandidature predložene. 20. člen Kandidati so na kandidatni listi napisani po vrstnem redu, kakor so bile predlagane in sprejete njihove kandidature. Na kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Po končanem predlaganju kandidatov glasuje volilno telo o kandidatni listi. Glasovanje je javno. 21. člen Predlog za kandidata za člana skupščine je sprejet, če podpre tak predlog najmanj pet članov volilnega telesa. Kandidatna lista je sprejeta, če je zanjo glasovala ena tretjina prisotnih članov volilnega telesa. V. VOLITVE 22. člen Volitve članov skupščine se lahko opravijo z javnim ali tajnim glasovanjem. Kadar so volitve tajne, se glasovanje opravi z glasovnicami. Glasovnica je enaka kandidatni listi. Kandidate, za katere glasuje, označi član volilnega telesa na glasovnici tako, da obkroži številko pred njihovimi imeni. Vsak član volilnega telesa glasuje za toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Ce član volilnega telesa glasuje za več kandidatov, kot je članov skupščine, ki jih voli volilno telo, se šteje, da je glasoval po vrstnem redu za tiste kandidate, kakor so napisani na glasovnici. 23. člen Za člana skupščine je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako najmanjše število glasov, je med njimi izvoljen tisti, ki je po vrsti prvi napisan na glasovnici. Pri tajnem glasovanju votji volitve in ugotavlja volilne rezultate volilni odbor, ki ga volilno telo izvoli izmed sebe. Volilni odbor ima predsednika in dva člana. Kandidat za člana skupščine ne more biti izvoljen v volilni odbor. 24. člen Volitve se lahko opravijo z javnim glasovanjem, če tako odloči večina navzočih članov volilnega telesa. Pri javnem glasovanju se glasuje za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala več kot polovica navzočih članov volilnega telesa. Če kateri od kandidatov ni izvoljen, se volitve na istem volilnem sestanku ponovijo z drugimi kandidati. 25. člen Pri javnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate delovno predsedstvo volilnega telesa. 26. člen Volilna komisija izda izvoljenim članom skupščine potrdilo o izvolitvi, z navedbo volilne enote, v kateri so bili izvoljeni. Potrdilo volilne komisije služi kot dokaz za verifikacijo mandata. 27. člen Prvo sejo skupščine po izvolitvi novih članov skliče dotedanji predsednik skupščine najkasneje v 30 dneh. Volilna komisija mora skupščini poročati o poteku in izidu volitev. • Na prvi seji po volitvah skupščina verificira mandate svojih članov ter izvoli predsednika skupščine in njegovega namestnika. Z dnem, ko skupščina verificira mandate novoizvoljenih članov, preneha mandat prejšnjih članov skupščine. VI. PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE 28. člen Če volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso bile opravljene tako, kakor določa ta pravilnik, jih razveljavi s sklepom in razpiše ponovne volitve. Sklep o razveljavitvi volitev in sklep o razpisu ponovnih volitev pošlje volilna komisija volilnemu telesu volilne enote, za katero so bile razveljavljene. Ponovne volitve se opravijo po postopku, ki je določen v tem pravilniku. 29. člen Če članu skupščine preneha mandat iz razlogov, navedenih v 161. čl. statuta skupnosti več kot eno leto pred potekom mandatne dobe člana skupščine, razpiše volilna komisija nadomestne volitve. Nadomestne volitve se morajo opraviti v roku 60 dni po preteku mandata. VII. ODPOKLIC ČLANOV SKUPŠČINE 30. člen Postopek za odpoklic članov skupščine lahko predlaga: — skupščina skupnosti, — izvršilni odbor, — vsaj petina članov volilnega telesa volilne enote, v kateri je bil član skupščine izvoljen, — najmanj 50 zavarovancev volilne enote, v kateri je bil član skupščine izvoljen. 31. člen Postopek za odpoklic člana skupščine se lahko začne samo ob pogojih iz 162. čl. statuta skupnosti. 32. člen Obrazložen predlog za odpoklic se vloži pri volilni komisiji. Po ugotovitvah ali so izpolnjeni pogoji za odpoklic po določbah statuta, pošlje volilna komisija predlog volilnemu telesu volilne enote, da odloči o odpoklicu. Če niso izpolnjeni pogoji za predlog za odpoklic, ga volilna komisija s sklepom zavrne. 33. člen Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne predlog za odpoklic lahko vloži predlagatelj pritožbo na izvršilni odbor skupščine, ki je imenoval volilno komisijo. Kadar je odpoklic predlagala skupščina, je volilna komisija dolžna izvesti postopek odpoklica. VIII. VOLILNA KOMISIJA IN VOLILNI ODBORI 34. člen ' . Volitve članov skupščine skupnosti vodi volilna komisija. Volilna komisija ima predsednika in 6 članov in prav toliko namestnikov. Imenuje jo skupščina. Če član ali njegov namestnik sprejme kandidaturo za člana skupščine, mu preneha funkcija v volilni komisiji. 35. člen Volilna komisija skrbi za zakonito izvedbo volitev. Volilna komisija: — določa volilne enote in volilna telesa, — določa število delegatov, ki jih voli posamezen organ delovne organizacije v volilno telo združene volilne enote, — določa dan volitev v posameznih volilnih enotah in opravlja tehnične priprave, — ugotavlja in razglaša izid volitev, — razpiše ponovne in nadomestne volitve, — izdaja izvoljenim članom skupščine potrdila o izvolitvi, — opravlja druge zadeve, določene s pravilnikom. 36. člen Administrativna in tehnična dela za volilno komisijo in volitve opravlja strokovna služba skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj. 37. člen Na seji volilne komisije se piše zapisnik. V zapisnik se vpiše kraj in čas seje, imena prisotnih članov, dnevni red in sklepi, ki jih je komisija sprejela. Zapisnik podpišeta predsednik komisije in zapisnikar. 38. člen Rezultat izida volitev javno objavi volilna komisija v 10 dneh. IX. KONČNE DOLOČBE 39. člen Prve volitve članov skupščine skupnosti po tem pravilniku morajo biti opravljene najpozneje do 30. 6. 1971. 40. člen Sprejem tega pravilnika, njegovih sprememb in dopolnitev se opravi po postopku, ki je s statutom predpisan za sprejem splošnih aktov skupnosti. 41. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 02-16/1971-02/71 Kranj, dne 5. maja'1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 544. Na podlagi 159. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in 4. člena pravilnika o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na sej: dne 24. maja 1971 sprejela SKLEP o razpisu volitev v skupščino 1. člen Volitve članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj se opravijo po določilih pravilnika o volitvah in odpoklicu članov skupščine (Uradni list SRS, št. 16/71). Volitve morajo biti izvedene najpozneje do 30. junija 1971. 2. člen Zavarovanci, upravičeni voliti člane skupščine izvolijo 60 članov tako, da volijo glede na skupno število 83.502 zavarovancev enega člana na približno 1391 zavarovancev. 3. člen Volilne enote po občinah, število delegatov, ki jil. izberejo delovne organizacije in število članov skupščine, ki jih izvolijo posamezne volilne enote, določi s posebnim sklepom volilna komisija. St. 06-14/71-01/6 Kranj, dne 24. maja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 545. Na podlagi 157. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni Ust SRS, št. 45-499/70) je skupščina skupnosti na seji dne 24. aprila 1971 sprejela SKLEP o imenovanju volilne komisije 1. člen Za izvedbo volitev v skupščino skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj se imenuje volilna komisija v naslednjem sestavu: 1. Predsednik: Alojz Marolt, sodnik Okrožnega sodišča Kranj, namestnik: Kristina Kobal — sodnik Občinskega sodišča Kranj; 2. član: Aleksander Kotnik — tajnik Občinskega sindikalnega sveta Jesenice, namestnik: Olga Grm — izpostava Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj — Jesenice; 3. član: Boris Žužek — Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj, namestnik: Ivan Saksida — Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj; 4. član: Konrad D e r 1 i n g — Občinski sindikalni svet Kranj, namestnik: Olga K u t o š a — Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj; 5. član: Anton Belec — Zdravstveni dom Bled, namestnik:- Svetozar P e z d i č — Izpostava Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj — Radovljica; . 6. član: Janez K o^ — skupščina občine Škofja Loka namestnik: Tončka D o 1 j a k — Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj izpostava Škofja Loka; 7. član: Breda Milič — Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, namestnik: Marjan H e r a k — Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj — izpostava Tržič. 2. člen , l Volilna komisija opravlja naloge, ki jih nalagajo komisiji statut skupnosti in pravilnik o volitvah članov skupščine skupnosti. Št. 02-18/71-01/6 Kranj, dne 24. maja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. • 546. Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70), 74. ter 78. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in 43. člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 24. maja 1971 SKLEP o povračilu stroškov za prehrano In nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju, o pavšalnem znesku do katerega se potni stroški ne povrnejo in o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto reševalnega avtomobila 1 Povračilo stroškov nastanitve in prehrane med potovanjem in bivanjem v drugem kraju (dalje: dnevnica) se odmeri v pavšalnem znesku in sicer: — 40 din, če potovanje traja nad 16 ur, oziroma za vsakih 24 ur potovanja; — 20 din, če potovanje traja več kot 8 in manj kakor 16 ur; Zavarovanim osebam starim pod 7 let pripada polovica dnevnice iz prvega odstavka. 2 Po določbi 74. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj, skupnost ne povrne potnih stroškov v višini povprečne cene za prvih 30 kilometrov v obe smeri. Skladno z omenjeno določbo statuta skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj ne povrne potnih stroškov, če znašajo v obe smeri manj kakor 6 din. ■ V kolikor znašajo več, se oovračilo zniža za omenjeni znesek. Znižanje povračila ne velja, če zavarovana oseba mesečno opravi pet ali več potovanj po nalogu Zdravstvene službe. 3 Na podlagi 43. člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) imajo zavarovane osebe pravico do povračila stroškov za prevoz z drugimi prevoznimi sredstvi, če prevoz ni mogoč z reševalnim avtomobilom oz. drugim javnim prevoznim sredstvom. Povračilo znaša 0,80 din za prevoženi kilometer in se izplača zavarovancu oz. prevozniku na podlagi zdravniškega potrdila. 4 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovane osebe 'med potjo in bivanjem v drugem kraju ter o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto reševalnega avtomobila (Uradni list SRS, št. 3/71). Ta sklep velja in se uporablja od 1. junija 1971 dalje. St. 02-17/71-02/19 Kranj, dne 24. maja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev x Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 547. Na podlagi 43. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70), je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 24. maja 1971 SKLEP o zdravilih, ki jih ni mogoče predpisovati na račun skupnosti zdravstvenega zavrovanja delavcev Kranj . 1 Na račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj se ne smejo predpisovati tale zdravila: I. Na recepte ni'dovoljeno predpisovati: 1. ACUTIL tbl. Italseber 2. ALEUDRIN aerosol Zdravlje (Boehringer) 3. ALUPENT aerosol Zdravlje (Boehringer) 4. AMICAZOL mazilo, prašek (medexexport) 5. ANTIBION vaginalne tablete Alkaloid 6. ATEROID tbl. Lek 7. AVICOL SL dražeje Krka (Tropon) 8. BICALON tbl. Zdravlje 9. CA — PANGAMAT dražeji Farmakos 10. CEPHACARDIN dražeji, supozitoriji Farmakos (Chemifarm) II. CHVMOCICLAR kapsule Galenika (Armour) 12. CHYMOCICLAR PEDIATRIC vrečke Galenika (Armour) 13. CHYMORAL dražeji Galenika (Armour) 14. CRNI GUBER, prirodna radioaktivna Fe, As voda 15. DESCRESCEPT mazilo, kapljice, dražeji Ke-mofarm (Chemifarm) 16. Dl EDI tbl. Italseber 17. DIEDI NITRATE kaps. Srbolijek-Italseber 18. DOLOADAMON dražeji, supozitoriji Bosna-lijek 19. DYRENIUM kapsule Pliva (SKF) 20. EMKO pena Galenika 21. ENTRONON dražeji Pliva 22. EPHEDRIN mazilo Alkaloid 23. HAEMOL1ND lingualete Krka 24. HEMINEVRIN kapsule, tablete Bosnalijek (Astra) 25. HIBITAN pastile Pliva (Ici) 26. ISOCHON tbl. Spofa / 27. KOLTON dražeji, sirup Bosnalijek (promonta) 28. LANAZOL mazilo za nos', Zdravlje 29. LI^RAK dražeji Galenika (Roche) 30. MIRAPRONT kaps. Lek (Mačk) 31. NONA GEL vaginalne tablete Bosnalijek 32. NOVALUGEL tablete Lek 33. PALEROL dražeji, supozitoriji Krka (Sandoz) 34. PATENTEN mazilo za nožnico, Farmakos (Pa-tentex) 35. PHENACETIN samostojno, v tabletah in zdravilih po magistralnih receptih 36. SPEDA-Bosnalijek (Byk Gulden) 37. STUGERON tbl. Krka-Cilag 38. TERRACORTRIL kapljice za ušesa in nos Pfizer 39. TRANQUOADAMON dražeji Bosnalijek 40. VASCULAT kapljice, tablete, Zdravlje (Boehringer) 41. VIDAYLIN M sirup, Galenika (Abbott) 42. XYLOPROCT supozitoriji Bosnalijek 43. XYLOCAIN mazilo, Bosnalijek. II. Pod posebnimi pogoji je dovoljeno predpisovati: a) po odobritvi kolegija oddelka bolnice za bolnike ob odpustu in po odobritvi zdravniške komisije za ambulantne bolnike 1. ALDACTONE A dražeji Galenika (Searle) 2. ALDACTONE 25 dražeji Boehringer 3. ALEUDRIN tbl. Zdravlje — Boehringer 4. ALUPENT tbl. Zdravlje — Boehringer 5. ATROM1DIN kaps. Krka (Ici) 6. CALGAM B 15 dražeji, tablete Pliva (Medex-export) 7. DVCINONE tbl. Lek (Laboratoires OM) b) le v slučajih zdravljenja in ne kot kontracepcijska sredstva se smejo predpisovati: 1. ANOVLAR dražeje Galenika 2. EUGVNON dražeje Alkaloid 3. LYNDIOL 2,5 ccc tabl. Lek 4. STEDIRIL dražeji Krka 5. OSTALA KONTRACEPCIJSKA sredstva v tabletah in draže j ih. V slučaju zdravljenja mora zdravnik na recept napisati: zdravljenje. 2 ' Ta sklep velja in se uporablja od 1. junija 1971 dalje. St. 02-19/71-02/19 Kranj, dne 24. maja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. POPRAVEK V odloku o proračunu občine Brežice za leto 1971, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-374/71, se popravita 1. in 2. člen odloka in pravilno glasita: 1. člen Proračun občine Brežice za leto 1971 obsega: din — dohodke v znesku.................... 13,908.596 — razporejene dohodke v znesku .... 13,123.018 — vložena sredstva v rezervni sklad . . . 123.635 — nerazporejene dohodke ....... 26.123 — sredstva, izločena na poseben račun dela dohodkov, ki presegajo 10,8 % .... 635.820 2. člen Določeni proračunski dohodki se razporedijo naslednjim koristnikom: 1. Kulturni skupnosti Brežice: a) 100 %> sredstva odstopljenega, republiškega prispevka od avtorskih pravic in tehničnih izboljšav, b) 100 "/o sredstva odstopljenega republiškega davka od prometa blaga na drobno; 2. 3%> od prispevka od kmetijske dejavnosti — skupnosti otroškega varstva; 3. 75°/o od turistične takse — v sklad za pospeševanje turizma. Skupščina občine Brežice vsebina: 117. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks . 673 118. Zakon o pripadnosti in uporabi zveznega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, pobranega po 1. aprilu 1871.............................673 119. Odlok o določitvi organa, ki daje soglasje k cenam gradbenega materiala..................................674 120. Odlok o določitvi organa, ki daje soglasje k cenam za prodajo električne energije distributivnih podjetij . . 674 121. Odlok o določitvi organa, ki lahko odredi dovoljeno višino zaračunanih stroškov in delež marže v prometu z ju/.nim sadjem................................674 122. Odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen oziroma tarif za luške storitve.........................675 123. Sklep.................................................. 675 124. Splošni družbeni dogovor o načelih in merilih za pre- sojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih doliodkov v gospodarskih organi-zacijah /. določili zakona..............................675 125. Splošni družbeni dogovor o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti in organih 30. člena zakona, z določili zakona.......................................679 AKTI NARODNK RANKE JUGOSLAVIJE — CENTRALE V LJUBLJANI: 126. Odločba o namenih in pogojih za dajanje reeskontnih oziroma dokumentarnih kreditov poslovnim bankam za območje Socialistične republike Slovenije .... 682 PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCTN: 521. Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1970 .................................. 683 522. Odlok o spremembi odloka o zadržanju cen za posamezna živila, storitve in obrtne izdelke (Ljubljana) . 683 523. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani........................ 684 524. Odlok o spremembi odloka o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine mesta Ljubljane . . . . 685 525. Sklep o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana ............................................685 526. Sklep o razrešitvi ravnatelja II. gimnazije v Ljubljani 685 527. Sklep o razrešitvi ravnatelja dijaškega doma »Majde Vrhovnik«* v Ljubljani................................685 528. Sklep o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja »Kanalizacija« (Ljubljana)................686 529. Sklep o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trg« (Ljubljana) . . 686 530. Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v ustanovno skupščino kulturne skupnosti Ljubljane . 686 ’ 531. Sklep o imenovanju predstavnikov delovnih skupnosti v ustanovno skupščino kulturne skupnosti Ljubljane . 686 532. Odlok o preimenovanju nekaterih katastrskih občin v ■ ti« j** 1 2 3, ■ ■ f' »v, : ■t občini Celje...................................... . 687 533. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih (Celje) ... ....j... 687 534. Sklep o soglasju k tarifi za prodajo mestnega plina (Celje) . 687 535. Sklep o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnih načrtov ter sprememb in dopolnitev (Celje) ........ 687 536. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1971 688 537. Sklep o razgrnitvi zazidalnih načrtov (Litija) .... 688 538. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1970 .................... 689 539. Odlok o prenosu presežkov dohodkov proračuna ob- čine Ljubljana Center za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv .................................. ... 689 540. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1970 ......................... 689 541. Odlok o zaključnem računti občine Ljubljana Vič- Rudnik za leto 1970 690 542. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Boštanj (Sevnica).....................................691 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 543. Pravilnik o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj...........691 544. Sklep o razpisu volitev v skupščino (Kranj) .... 694 545. Sklep o imenovanju volilne komisije (Kranj) .... 694 546. Sklep o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju, o pavšalnem znesku do katerega se potni stroški ne povrnejo In o povračilu za uporabo drugačne- ga vozila namesto reševalnega avtomobila (Kranj) . . 695 547. Sklep o zdravilih, ki jih ni mogoče predpisovati na račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj ... ................................695 — Popravek odloka o proračunu občine Brežice za leto 1971 ............................................. . 696 Izdaja časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jutač — riška tiskarna »Toneta Tomšiča«* vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1971 64 din - Reklamacije »e upoštevajo e mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379'VII - Telefon: direktor uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 19 Razglasni del z dne 31. maja 1971 LETO XXVIII Register podjetij in obrtov Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: »Agrokombinat Krško«, trgovsko in proizvodno podjetje, Krfko. Vpiše se hranilno-kreditna služba, Krško, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje hranilnih vlog in dajanje kreditov, opravljanje finančnih opravil v zvezi s kooperacijskimi pogodbami in drugih podobnih opravil po pooblastilu DS, sklepanje pogodb o poslovnem sodelovanju z drugimi hranilno-kreditnimi službami in poslovnimi bankami, odločanje o organizaciji dela, opravljanje drugih zadev v skladu z zakonom, statutom, s splošnimi akti in po pooblastilu ustanovitelja. Vodja službe je Maks Babič. Pooblaščene osebe za podpisovanje: Maks Babič, vodja službe in sopodpisniki, ki podpisujejo za Agrokombinat Krško. Samostojne pravice so določene s pravilnikom o poslovanju hranilno-kre-ditne službe Agrokombinata Krško z veljavnostjo od 8. IV. 1971 dalje. Enoto je ustanovil Agrokombinat Krško s sklepom DS podjetja z dne 8. IV. 1971. Celje, 12. maja 1971. Rg VII 71/11 763 Besedilo: Prometno, turistično in hotelsko podjetje »Slavnik«, Koper. Vpiše se samostojna organizacija — pravna oseba »Zavod za pospeševanje turizma«, Koper, Kidričeva 44, ki ima takle poslovni predmet: izdelovanje analiz in perspektivnih programov na področju turizma v okviru poslovne politike podjetja »Slavnik«; turistična propaganda in informacijsko-turistična služba; or-ganizacaij kulturnih, zabavnih in turističnih prireditev; organizacija in vodenje recepcijske službe in posredovanje pri oddajanju zasebnih turističnih sob, apartmanov in stanovanj s celotnim paketom uslug; prodaja razglednic in poštnih vrednotnic; organizacija in vodenje menjalnic. Samostojne pravice organizacije so urejene s statutom podjetja. V. d. direktorja je Krejačič Roman, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v smislu zakonitih določil Irt statuta. Koper, 14. aprila 1971. Rg I b 26/85 697 OBVESTILO Sredi tega meseca bo izšla knjižica Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkih V knjižici bo zadevni zakon, oba sprejeta splošna družbena dogovora z metodologijo ter podrobna razlaga Rada Mikliča. CZ Uradni list SRS Besedilo: »Standard konfekcija«. Zagreb. Izbriše se organizacija združenega dela — prodajalna v Kopru, Čevljarska 14 zaradi njenega prenosa v novo osnovano trgovsko mrežo »Naprijed«, industrija konfekcije, Zagreb. Koper. 26. aprila 1971. Rg I b 391/2 792 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. Vpiše se organizacija združenega dela »Tpbak«, Postojna, Tržaška 34, ki ima takle poslovni predmet: trgovanje na debelo in drobno v trgovskih strokah: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; obutev; izdelki iz gume. kavčuka in plastičnih mas; fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine: športne potrebščine; ure in izdelki iz plemenitih kovin; parfumerijsko in kozmetično blago; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; živila in gospodinjske potrebščine, od tega: žvečilni gumi, bonboni. čokolade in razne delikatese v zavitkih; izdelki domače in umetne obrti; prodaja taksnih vi-ednotnic in drugega drobnega materiala. Direktor je Križaj Boris, ki za organizaci- jo tudi podpisuje. Samostojne pravice organizacije so razvidne iz pogodbe z dne 22. XI. 1967. Koper, 4. marca 1971. Rg II b 222/1 415 Besedilo: Trgovsko podjetje »Alp-komcrc«, Tolmin. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta: pri prodajalni »Jestvine«, Logje 18, ki posluje v sklopu poslovne enote »Nadiža«, Kobarid na opravljanje bifejskih uslug; pri prodajalni št. 74, Podbrdo 39, ki posluje v sklopu poslovne enote »Bistra«, Most na Soči na prodajo sadja in zelenjave; pri prodajalni št. 65 »Jestvine«, Soča 2'6, ki posluje v sklopu poslovne enote »Turist«, Bovec, na opravljanje bifejskih uslug; vpiše se sprememba sedeža te prodajalne, ki je odslej: Soča 22. Pri prodajalni »Jestvine«, Log pod Mangartom 66 se izbriše poslovodja Vidič Venček ter vpiše Piuzi Branka, poslovodkinja; pri prodajalni »Jestvine«, Bovec 300 se izbriše Mlekuž Anton in vpiše Vidič Venček, novi poslovodja; pri prodajalni št. 15 »Delikatesa«, Most na Soči 60 se izbriše poslovod- ja Fortunat Firmin ter vpiše Benedejčič Iva, poslovodkinja. Koper, 6. maja 1971. Rg II a 29/79,80 799 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak*', Ljubljana. Vpiše se prodajalna »Tobak*«, Jesenice, M. Tita 35, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: tekstilno blago, kratko m pleteno ter konfekcija; tobačni izdelki, vžigalice in pribor za kajenje; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; fotografski in optični aparati ter pribor; ure in izdelki iz plemenitih kovin; parfumerijsko in kozmetično blago; pisarniški material, pisalni in šolski pribor ter papir: živila in gospodinjske potrebščine, od tega: žvečilni gumi; časopisi in periodični spisi; vse vrste tehničnih in ostalih predmetov, ki se dobavljajo iz carinskega skladišča. Poslovodkinja je Križman Anica. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 24. VII. 1370. Ljubljana, 18. marca 1971. Rg I 46/175 518 Besedilo: Titovi zavodi Litostroj. Pri »International**, zastopanje tujih firm, samostojni organizaciji združenega dela — pravni osebi Ljubljana se vpiše nova pooblaščen-ka za podpisovanje Metelko Ada, kot. računovodkinja. . Ljubljana, 22. aprila 1971. Rg XIV 1359/3 722 Besedilo: Industrija liftova i metalnih konstrukcija »David Pajič**, Beograd. Pri predstavništvu, Ljubljana, Stari trg 22 se vpiše prenos sedeža iz Starega trga 22 v Komenskega 36 v Ljubljani. Ljubljana, 4. maja 1971. Rg X 1159/2' 716 Besedilo: »Surovina** podjetje za promet z odpadnim materialam, Maribor. Pri odkupni postaji in centralnem skladišču Ljubljana, Gesta dveh cesarjev se izbriše Šefic Dušan in vpiše Martinovič Jakob, poslovodja. , Rg IV 532/4 825 Besedilo: Tovarna obutve »Peko«, Tržič. Iz registra podjetij in obrtov pod št. Rg IV 108-T se izbriše organizacija združenega dela poslovalnica Hrastnik in vpiše v register pod št. Rg II 229/165 Kr s »'»tki Tovarna obutve »Peko«. Tržič — Poslovalnica Hrastnik, ki prodaja obutev In čevljarske potrebščine ter prodaja in popravlja nogavice. Poslovodkinja je Jager Hedvika. Prodajalna nima samostojnih pravic. Izbriše se dosedanji poslovodja Benetek Franjo. Rg IV 108/1 842 Ljubljana, 7. maja 1971. Besedilo: »Vajda«, cxport-import, Zagreb. Pri mesni industriji Čakovec se vpiše prodajalna Ljubljana, Bohoričeva 11, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: svežega mesa in drobovine vseh vrst, vseh mesnih izdelkov in zaklane perutnine, jajc v pakiranem stanju, trdih sirov, surovega masla in mesnih konzerv. Poslovodja je Črešnjevec Marijan. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja 23. IV. 1971. Ljubljana, 11. maja 1971. Rg XIV 1416/1 838 Besedilo: »Hotel Ilirija«, Ljubljana. Izbriše se bife »Triglav«, Ljubljana, Šišenska 48 zaradi ukinitve. . Ljubljana. 13. maja 1971. Rg VI 895/10 828 Besedilo: »Iskra« — Center za avtomatsko obdelavo podatkov, Ljubljana — samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba, v Združenem podjetju »Iskra Kranj«. Izbriše se dosedanji začasni direktor Jože Bauman, dipl. ing. in vpiše novi direktor dipl. ing. Miodrag Sta-parski. . Rg XIV 1368/2 836 Besedilo: »Iskra-Comcrce«, Ljubljana — v Združenem podjetju »Iskra«, Kranj. Pri servisu Ljubljana, uprava servisa Kotnikova 12, sedež poslovnih prostorov servisne delavnice Rožna dolina. Cesta IX/6a Ljubljana se vpi. še razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno rezervnih delov lastne in tuje proizvodnje. Rg X 1165/66 831 Ljubljana, 17. rriaja 1971. Besedilo: Tovarna kartona in papirja »Sladkogorska«, Sladki vrh. Vpiše se Lipuš Vilko, šef računovodskega sektorja, ki skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisuje vse finančne listine. Maribor, 8. aprila 1971. Rg 36/11-42 552 Besedilo: Veletrgovina »Verna«, Maribor. Pri prodajalni št. 66 »Pri Falskem gradu« se izbriše dosedanja poslovodkinja Zvikart Marija in vpiše v. d. poslovodje Semenič Ivanka. Maribor, 28. aprila 1971. Rg 62/1-2'40 668 Besedilo: »IngcI«, proizvodno trgovsko podjetje, Beograd. Izbriše se predstavništvo V Mariboru, Mladinska 26, ker se je osamosvojilo in postalo samostojno podjetje. Maribor, 5. maja 1971. Rg 521/1-9 786 Besedilo: »Agrokombinat«, Maribor. Vpiše se mešalnica močnih krmil, Maribor, Jezdarska 13, ki ima takle poslovni predmet: nakup, prodaja in predelava žitaric vseh vrst, koruze, vitaminskih in ostalih dodatkov za močna krmila ter proizvodnja, nakup in prodaja močnih krmil. Vodja obrata je Franc Ivančič, upravnik obrata Za obrat podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa upravnik obrata, vendar ta le v okviru poslovanja obrata. Obrat je ustanovil »Agrokombinat«, Maribor s sklepom DS z dne 13. I. 1968. Obrat posluje po poslovnem predme-ter sklepa pogodbe v okviru svoje dejavnosti vse pa dela v imenu in na račun podjetja. Maribor, 7. maja 1971. Rg 311/1-138 767 Besedilo: Gradbeno podjetje »Gradbenik«, Lendava. Izbriše se delovna enota »Prevozništvo** v Lendavi, ker se je izločila in postala samostojno podjetje. Rg 20/1-69 776 Besedilo: Gostinsko podjetje »Peca«, Mežica. Izbriše se gostišče »Vinotoč«, v Mežici zaradi ukinitve. Vpiše se »Gostilna Brančurnik«, Dobja vas 2, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, priprava in prodaja vseh vrst jedil, prodaja vseh vrst tobačnih izdelkov in oddajanje tujskih sob. Poslovodkinja je Olšak Jožica. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja gostišča. Enoto je ustanovjlo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 29. IX. 1970. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu In na račun podjetja. Rg 97/111-65 780 Beseđjlo: Trgovsko podjetje »Merkur«, Murska Sobota. Izbriše se Hojer Janez, vodja komercialnega oddelka in vpiše Režo» nja Alojz, dipl. oec., kot novi vodja komercialnega oddelka, ki za podjetje podpisuje v okviru zakonitih določil in statuta podjetja. Rg 41/1-228 783 Maribor, 10 maja 1971. Besedilo: Montažno podjetje »Elektrokovinar«, Ptuj. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na proizvodnjo in prodajo: pisalnih strojev, mehaničnih in električnih, računskih strojev, mehaničnih in električnih, knjigovodskih strojev, fakturnih strojev, malih elektronskih kompjuterjev in fotokopirnih aparatov. Pri samostojni organizaciji združenega dela — pravni osebi Tovarni s. o. p. o. Elektrokovinarja Ptuj se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na proizvodnjo in prodajo; pisalnih strojev, mehaničnih in električnih, računskih strojev, mehaničnih in električnih, knjigovodskih 'strojev, fakturnih strojev, malih elektronskih kompjuterjev in fotokopirnih aparatov. Mjaribor, 14. maja 1971. Rg 202/IV-60 770 Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Gostišče »Na peči«, Ljubljana, »v likvidaciji«. Zaradi končanega -postopka redne likvidacije. Ljubljana, 4. maja 1971. Rg VI 869/4 712 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Kmetijska zadruga Litija. Vpiše se hranilno-kreditna služba Kmetijske zadruge Litija, Litija, Valvazorjev trg 3, ki ima takle poslovni predmet: pospešuje varčevanje in zbira hranilne vloge, odobrava kredite občanom in ustanovitelju ter sklepa v ta namen kreditne pogodbe, po pooblastilu zadružnega sveta ustanovitelja opravlja za plačilo v imenu in za račun ustanovitelja finančna opravila v zvezi s kooperacijskimi pogodbami in druga podobna opravila, vodi potrebno evidenco o zbranih hranilnih vlogah in danih kreditih, sklepa pogodbe o poslovnem sodelovanju z drugimi hranilno-kreditnimi službami in s poslovnimi bankami zaradi zagotovitve likvidnosti ali zaradi drugih poslovnih in organizacijskih interesov. Vodja službe je ‘Smrekar Ivan. Za službo podpisujeta: Smrekar Ivan, vodja službe, v smislu določil 24. čl. pravilnika o poslovanju službe in Dientl ing. Lenka, direktor zadruge. Samostojne pravice organizacije so razvidne iz pravilnika o poslovanju službe z dne SsY II. 1970. Organizacijo je ustanovil zadružni sevt 27. II. 1970. Zadr II 133/31 860 Besedilo: Kmetijska zadruga Nak- lo. Pri hranilno-kreditni službi Kmetijske zadruge Naklo se vpiše novi vodja službe Križaj Iva, ki ja službo podpisuje. 2e vpisani pooblaščenec za podpisovanje Cankar Zdravko podpisuje odslej kot drugi podpisnik za službo. Izbriše pa se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Hudobivnik Alojzija. Zadr III 329/20 861 Besedilo: Kmetijska zadruga Trebnje. Pri prodajalni št. 6, Mokronog, zadružni dom se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno: glasbila, radijski aparati in potrebščine, pohištvo in pohištveno blago. Zadr 1,408/51 859 Ljubljana, 7. maja 1971. Besedilo: Kmetijska zadruga Metlika. Vpiše se nov pooblaščenec za podpisovanje Kralj Anton, komercialist, ki sopodpisuje z ostalimi podpisniki vse finančne in materialne dokumente. Vpiše se hranilno-kreditna služba Kmetijske zadruge Metlika, Trg svobode 3, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje hranilnih vlog in odobravanje kreditov, opravljanje vseh finančnih opravil v zvezi s kooperacijskimi pogodbami ter drugih podobnih opravil po pooblastilu zadružnega sveta, sklepanje pogodb o poslovnem sodelovanju z druguni hranilno-kreditnimi službami in poslovnimi bankami, odločanje o organizaciji dela, opravljanje drugih zadev v skladu z zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti ter po pooblastilu ustanovitelja. Vodja službe je Starc Marija. Za zadrugo podpisujejo: Starc Marija, vodja službe in vsi sopodpisniki, ki podpisujejo za KZ Metlika. Samostojne pravice organizacije, so razvidne iz pravilnika o poslovanju službe z dne 26. II. 1971. Službo je ustanovil zadružni svet dne 26. II. 1971. Ljubljana, 13. maja 1971. Zadr I 24/87 858 Besedilo: Kmetijska zadruga »Prekmurec«, Gornji Lakoš. Izbriše se računovodja Kutoš Ludvik in vpiše Zelko Angela, računovodkinja, ki skupaj a upravnikom zadruge podpisuje vse listine finančne narave. Maribor, 5. maja 1971. Zadr 293/1-16 789 Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Stanovanjska zadruga »Enotnost«, Ljubljana, »v likvidaciji«. 9 Zaradi končanega postopka redne likvidacije. Ljubljana, 19. aprila 1971. Zadr IV 409/3 755 Besedilo: Stanovanjska zadruga »Kodeljevo«, Ljubljana—Mtoste, »v likvidaciji«. Zaradi končanega postopka redne likvidacije. Ljubljana, 4. maja 1971. Zadr III 325/3 754 Register zavodov Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Jugoslovanska skupnost znanstveno raziskovalnih organizacij za področje živinorejskih ved, Ljubljana (Hacguetova 2 pri Kmetijskem inštitutu Slovenije). Poslovni predmet: koordiniranje in povezovanje znanstveno raziskovalne dejavnosti in druge dejavnosti svojih članov po vseh vprašanjih in vseh področjih dela, ki so skupnega pomena, posebno glede napredka osnovne dejavnosti članov — znanstveno raziskovalne dejavnosti. Predsednik skupnosti je dr. Jože Ferčej, ki zanjo podpisuje. Člani — ustanovitelji Skupnosti so: Kmetijski institut Slovenije, Ljubljana, Biotehnična fakulteta, Ljubljana, Domžale, Institut za hranidbu domačih životinja poljoprivrednog fakulteta Zagreb, Maksimir, Institut za poljoprivredna istraživanja — Zavod za stočarstvo Sarajevo, Butmir, Zavod za poljoprivredna istraživanja, Titograd, Zavod za unapredjenje stočarstva, Skopje, Institut za naučna istraživanja u poljoprivredi i veterinarstvu — Zavod za stočarstvo, Priština. Institut za primenu nuklearne energije u poljoprivredi, šumarstvu i veterini, Zemun, Zavod za stočarstvo poljoprivrednog fakulteta, Novi Sad, Institut za stočarstvo, Novi Sad, Zavod za stočarstvo poljoprivrednog fakulteta, Zemun, Institut za stočarstvo Beograd, Zemun Polje, Poljoprivredni institut. Osijek, Skupnosti so ustanovili zgoraj navedeni ustanovitelji na ustanovni skupščini 15. IV. 1968. Ta skupnost je bila doslej vpisana v registru podjetij in obratov pri Okrožnem gospodarskem sodišču Novi Sad pod št. II 18 in je bila s sklepom navedenega sodišča pod št. Us 140/1970 z dne 3. IH. 1971 izbrisana iz tamkajšnjega registra zaradi prenosa sedeža v območje tega sodišča. Ljubljana, 26. aprila 1971. Rgz III 363/1 751 Besedilo: Osnovna šola Franca Ravbarja, Dol pri Ljubljani (Dol pri Ljubljani, Videm 17). Poslovni predmet: vzgojno-izobra-ževalna dejavnost po načelih zakona o osnovni šoli. Ravnatelj je Mihelčič Franc. Za zavod podpisujejo: Mihelčič Franc, ravnatelj, Ogrinc Marija, računovodja, skupaj z ravnateljem podpisuje vse listine finančne narave, Perbil Rudolf, pomočnik ravnatelja, v odsotnosti ravnatelja z istimi pooblastili, Zavrl Vera, učiteljica, v odsotnosti računovodje z istimi pooblastili kot računovodja. Ustanovitelj: skupščina občine Ljubljana Bežigrad z. odločbo št. 022-7/70-3 z dne 25. IX. 1970. Ljubljana, 13. maja 1971. Rgz IV 497/1 856 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Nižja glasbena šola, Ajdovščina. Izbriše se dosedanji direktor Ko-soini Klavdij in vpiše Trojer Angel, v. d. direktorja. Koper, 5. maja 1971. Rgz 82/4 805 Besedilo: Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Vpiše se lekarna Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 8, ki ima takle posloval predmet: nabava, pripravljanje, izdelovanje, preizkušanje in • izdaja zdravil ter drugih sredstev za zdravljenje in zdravstveno varstvo ljudi in živali; nabava, izdelovanje in iz- daja tehničnih kemikalij in reagentov; nabava, priprava in izdaja higienskih kozmetičnih sredstev ter predmetov splošne rabe, kot so: sredstva za osvežitev prostorov, die-tetne preparate za otroke, medicinska mila, zobne paste in zobne ščetke, osvežilni robčki, gospodinjske rokavice, sredstva za čiščenje prostorov in sanitarij, bonboni proti kašlju in podobno kozmetično-higi-ensko blago; nabava in prodaja zdravniških in zobozdravniških preparatov, potrebščin in drugega sanitetnega blaga ter sanitetnih potrebščin; nabava in prodaja strupov (v skladu s predpisi o prometu s strupi); nabava, priprava, izdelava in izdaja* pesticidov in podobnih predmetov splošne rabe kot so: razni sprayi proti mrčesu, sredstva za raz-kužitev in podobno; nabava in prodaja domačih in tujih zdravilnih zelišč, čajev po predpisih Fermhkope-je in drugih predpisih ter čajev za maceracijo (macerate). Vodja organizacije je Balajić Stjepan, ki zanjo tudi podpisuje. Poleg vodje podpisuje za organizacijo še Možina Danica, vodja knjigovodstva. Samostojne pravice organizacije združenega dela so razvidne iz statuta zavoda. Rgz 38/7 802 Besedilo: Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Vpiše se lekarna Postojna, Ulica 1. maja 1, ki ima takle poslovni predmet: nabava, pripravljanje, izdelovanje, preizkušanje in izdaja zdravil ter drugih sredstev za zdravljenje in zdravstveno varstvo ljudi in živali; nabava, izdelovanje in izdaja tehničnih kemikalij in reagentov; nabava, priprava in izdaja higienskih kozmetičnih sredstev ter predmetov splošne rabe kot so: sredstva za osvežitev prostorov, dietetni preparati za otroke, medicinska mila, zobne paste, zobne ščetke, o: ve žilni robčki, gospodinjske rokavice, sredstva za čiščenje prostorov n, sanitarij, bonboni proti kašlju in podobno kozmetičho-higiensko blago; nabava in prodaja zdravniških in zobozdravniških preparatov, potrebščin in drugega sanitetnega blaga ter sanitetnih potrebščin; nabava in prodaja strupov (v skladu s predpisi o prometu s strupi); nabava, priprava, izdelava in izdaja pesticidov in podobnih predmetov splošne rabe kot so: razni spreyi proti mrčesu, sredstva za razkužitev in podobno; nabava in ■ prodaja domačih in tuj'h zdravilnih zelišč, čajev po predpisih Farmakopeje in drugih predpisih ter čajev za maceracijo (macerate). Vodja organizacije je Razmovska Bruna, ki zanjo tudi podpisuje. Poleg vodje podpisuje za organizacijo še Šušteršič Aleksandra, knjigovodki-nja. Samostojne pravice organizacije združenega dela so razvidne iz statuta zavoda. Rgz 38/6 801 Besedilo: Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Vpiše se lekarna Sežana, Partizanska 30, ki ima takle poslovni predmet: nabava, pripravljanje, izdelovanje, preizkušanje in izdaja zdravil ter drugih sredstev za zdravljen ie in zdravstveno varstvo ljudi in živali; nabava, izdelovanje in izdaja tehničnih kemikalij in reagentov; nabava, priprava in izdaja higienskih kozmetičnih sredstev ter predmetov splošne rabe kot so:> sredstva za osvežitev prostorov, dietetni preparati za otroke, medicinska mila, zobne paste, zobne ščetke, osvežilni rotčki, gospodinjske n kavice, sredstva za čiščenje prostorov in sanitarij, bonboni proti kašlju in podobno kozmetično-higiensko blago; nabava in prodaja zdravniških in zobozdravniških preparatov, potrebščin in drugega sanitetnega blaga ter sanitetnih potrebščin: nabava in prodaja strupov (v skladu s predpisi o prometu s strupi): naba 'a. priprava izdelava in izdaja pesticidov in podobnih predmetov splošne rabe kot so: razni spreyi proti mrčesu, sredstva za razkužitev in podobno: nabava in prodaja domačih in tuj^-zdravilnih zelišč, čajev po predpisih Farmakopeje in drugih predpisih ter čajev za maceracijo (macerate). Vodja organizacije je Ferenčič Danila, ki zanjo tudi podpisuje. Poleg vodje podpisuje za organizacijo še Fabjan Ida, knjigovodkinja. Samostojne pravice organizacije združenega dela so razvidne iz statuta zavoda. Rgz 38/5 800 Koper, 6. maja 1971. Besedilo: Uprava komunalne dejavnosti, Sežana. Dosedanji v. d. direktorja Ščuka Anton je odslej direktor. Koper, 7. maja 1971. Rgz 61/6 304 Besedilo: Osnovna šola Col. Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Bajec Joža in vpije Sever Magda, ki sopodpisuje finančne li- stine. Rgz 56/6 303 Besedilo: Ljudska knjižnica, Izola. Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Nabernik Vasilija. ' Rgz 161/4 806 Koper, 11. maja 1971. Besedilo: Dom počitka Mengeš. Izbriše se dosedanji upravnik Šink Franc in vpiše, da je že vpisani pooblaščenec za podpisovanje Kočar Zdravko odslej v. d. ravnatelja. Ljubljana, 19. aprila 1971. Rgz I 36 2 752 Besedilo: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana. Vpiše se prenos sedeža iz Ceste na Brdo 25a v Jamovo 2 v Ljub-ni. Ljubljana, 12. maja 1971. Rgz III 321/2 849 Besedilo: Zdravstveni dom Jesenice. Dosedanji v. d. direktorja dr. Janko Benedik je odslej direktor. Vpišeta se nova pooblaščenca za podpisovanje Janko Burnik, pomočnik direktorja, ki podpisuje vse listine in dokumentacijo razen tistih, ki se nanašajo na medicinsko strokovne zadeve in Marija Arnež, računovodkinja, ki sopodpisuje vse listine materialno-finančnega značaja. Rgz IV 446/2 847 Besedilo: Osnovna šola Valentina Vodnika, Ljubljana. Vpiše se prenos sedeža iz Vodnikove 162 na Adamičevo 16, v Ljubljani. Rgz II 216/3 855 Besedilo: Tehnična srednja šola, Trbovlje. Besedilo odslej: Tehniška strojna in clektro šola, Trbovlje. Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje: Ivica Alič in Oto Baloh, ter vpišeta Marija Kovačič, računovodkinja, ki podpisuje finančno dokumentacijo in Ernest Sajovic, ki podpisuje finančno dokumentacijo. Rgz I £5/2 852 Besedilo: Občinska ljudska knjižnica, Tržič. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Slava Stritih in vpiše Anka Bizjak, računovodkinja, ki podpisuje kot tretji podpisnik. Rgz II 261/2 848 Ljubljana, 13. maja 1971. Besedilo: Otroški vrtec ‘/Pobrežje-", Maribor. Besedilo odslej: Vzgojno varstveni zavod Pobrežje, Maribor. Maribor, 14. maja 1971. Rgz 64/1-4 788 Izbrisi OkroZna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Delavska univerza Ljubljana Moste-Polje, »v likvidaciji«. Zaradi končanega postopka redne likvidacije. Ljubljana, 4. maja 1971. Rgz III 336/4 749 Razglasi sodišč Dražbeni oklici I 261/68-16 3733 Dne 27. julija 1971 ob 10. uri bo pri tem sodišču dražba nepremičnin 1/2 vi. št. 1182 k. o. Sela, hiša v Klinji vasi št. 3. Cenilna vrednost 30.398,40 din, najmanjši ponudek 15.199,20 din, varščina 3039,84 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bi mogle več uveljavljati glede nepremičnine same v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na sodni deski. Občinsko sodišče v Kočevju dne 19. maja 1971. Oklici dedičem O 1399/70 3653 Dne 22. VIII. 1970 je umrla Erpič Josipina iz Ljubljane, Velika Čolnarska 15a. Zapustnica ni pustila oporoke in pridejo med drugimi v poštev kot zakoniti dediči tudi Erpič Milan, Erpič Danica, vsak do 1/45 zapuščine ter Srečič Marjan in Klobučar Drago vsak do 1/15 zapuščine. Vsi dediči so sedaj neznanega bivališča in jih zato sodišče vabi naj se priglasijo sodišču v enem letu po tej objavi. Po preteku enega leta bo sodišče zaključilo zapuščinsko obravnavo na podagi podatkov s katerimi bo razpolagalo in izjave začasnega skrbnika. O 536/71 3652 Dne 18. III. 1971 je umrla Žagar Marija, roj. Prelogar, iz Ljubljane, Stedijeva 3. Zapustnica ni pustila oporoko ter pride na podlagi zakona v poštev kot dedinja tudi zap. sestra Brajner Frančiška, ki je neznanega bivališča in sicer do 1/6 zapuščine. Sodišče vabi Brajner Frančiško naj se priglasi sodišču v enem letu po tej objavi. Po preteku 1 leta bo sodišče zaključilo zapuščinsko obravnavo na podlagi nodatkov s katerimi bo razpolagalo in izjave začasnega skrbnika. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 17. maja 1971. O 805/70-11 1231 V zapuščinski zadevi po dne 20. IV. 1968 umrli Ozvatič Katarini, roj. Divjak, kmetovalki iz Andrenc 68, se njen brat Divjak Jože, iz Smolinc poziva, da se v roku 1 leta po objavi tega oklica zglasi pri teni sodišču zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega mu skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago. Občinsko sodišče v Mariboru dne 16. februarja 1971 Amortizacija vrednotnic, katerih imetniki sc pozivajo naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne Rnp 228/71 3835 Antonija Zanošker iz Ljubljane Žabjak 6 (pri Tičarju) prosi za amortizacijo hranilne knjižice št. 260995 na geslo izdano od mestne hranilnice Ljubljanske. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 21. maja 1971. R 106/71-4 3836 Rek Matilda, kmetica iz Stražišča 14, Prevalje prosi za amortizacijo police o življenjskem zavarovanju, izdane na ime Rek Jože, Stražišče 34, Prevalje, št. 782803 Zavarovalnice Maribor. Zavarovalna vsota za primer smrti je znašala 1540 din, za primer, nezgodne smrti 3000 din, za primer trajne invalidnosti 6000 din. Mesečna premija, je znašala 8,50 din. Priglasitveni rok je 60 dni od tc objave. Občinsko sodišče Slovenj Gradec, dne 21. maja 1971. Razne objave Popravek IV. natečaja za dajanje kreditov iz sredstev Republiške 'jskupnosti otroškega varstva za grad-njo objektov otroškega varstva (ob-/ javljenega v Uradnem listu SRS, Št. 1 13) Prva alinea 1. točke se pravilno glasi takole: — gradnje in opreme objektov vzgojno varstvenih zavodov za dnevno varstvo predšolskih otrok v starosti do 6 let oziroma 7 let in zavodov, ki ponekod zagotavljajo tudi varstvo učencev osnovnih šol;« Zadnji stavek 4. točke se pravilno glasi takole: -Skupna udeležba Republiške skupnosti otroškega varstva pri določenem objektu pa lahko znaša največ do 85 % celotne vrednosti objekta.« Uredništvo Razpisi St. 1100 3912 Razpisna komisija sveta inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani razpisuje delovno mesto vodje oddelka za visokofrekvenčno segrevalno termiko. Pogoji: Visoka izobrazba tehnične smeri in 5-letna praksa, oziroma višja izobrazba in najmanj 7-letna praksa v raziskovalnih zavodih ali delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo tudi z razvojno raziskovalnim delom s področja dejavnosti inštituta, razen tega poznavanje problematike specialnega področja oddelka. Poleg strokovnosti je zaželena sposobnost za organizacijo dela, poslovnost ter aktivno znanje tujih jezikov. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: Razpisna komisija sveta inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, Ljubljana, Teslova 30. Razpisna komisija St. 01-109/1 3551 Višja pomorska šola Piran razpisuje mesto rednega učitelja višje šole za teoretične predmete iz strojništva (strojni elementi, termodinamika, tehnično risanje). Za razpisano mesto veljajo pogoji, ki jih predpisuje statut šole. Prednost imajo kandidati z magisterijem. Kandidati naj vložijo pravilno kol-kovane prijave z dokazili o izobrazbi, življenjepisom in bibliografskimi podatki objavljenih del. mesec dni od objave razpisa, na tajništvo Višje pomorske šole Piran, Portorož, Pot pomorščakov 4. , Višja pomorska šola Piran Poziv upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali St. 1/71 3475 Z odločbo skupščine občine Mozirje, št. 023-3/71-3/15 z dne 29. III. 1971 je prešlo Komunalno podjetje Ljubno ob Savinji v redno likvidacijo. Likvidacijski postopek bo opravila stalna likvidacijska komisija pri SO Mozirje oziroma njen predsednik Hriberšek Franc. Priglasitveni rok je 30 dni. Likvidacijska komisija 2175 Na podlagi priglasitve redne likvidacije zavoda Delavska univerza Sevnica je izdalo okrožno gospodarsko sodišče kot registrsko sodi-šeč v Celju sklep o vpisu rednega likvidacijskega postopka z dne 3. III. 1971 pod št. Us 66/70 Rg X 14/3. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave na naslov: Delavska univerza Sevnica — v likvidaciji, predsednik likvidacijske komisije Jurečič Jože, Sevnica, Kvedrova 31. Likvidacijska komisija Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov Št. 5222/2752 3911 Savske elektrarne Ljubljani — podjetje za proizvodnjo in prenos električne energije razpisuje na podlagi temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov in del za graditev (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/ 67) javno licitacijo za izgradnjo daljnovoda 2X110 kV Kleče—Godešič—Naklo v dolžini 24 km. Licitacijsko dokumentacijo in ostala pojasnila dobe interesenti pri podjetju Savske elektrarne v Ljubljani, v oddelku za izgradnjo, Hajdrihova 2/II, soba št. 233 od 7. VI. 1971 dalje. Informativni obseg deli: izdelava investicijsko tehnične dokumentacije (glavni projekt); gradbena dela; izdelava jeklene konstrukcije za jambore; gradbeno montažna dela; dobava opreme in materiala; elektromontažna dela. Upoštevane bodo ponudbe navedenih del v celoti ali za delno izvajanje del in za dobavo materiala. Dopustna je kooperacija dveh ali več podjetij. Orientacijski rok izgradnje za odsek daljnovoda 2 X 110 kV Kleče—Godešič (11,4 km) je 31. december 1971, za odsek daljnovoda 2X110 kV Godešič—Naklo (12,6 km) pa 30. junij 1972. Razen izpiska iz registra podjetij naj interesenti predložijo še: podatke o razpoložljivih strokovnih kadrih; podatke o razpoložljivih tehničnih sredstvih za gradnjo tovrstnih objektov; reference o izvedenih gradnjah tovrstnih objektov; podatke o možnosti pravočasne dobave materiala za jambore, spojni material, vodnike in izolatorje. Ponudbe se sprejemajo do 7. VII. 1971 do 9. ure na naslov: Savske elektrarne, oddelek zn izgradnjo, Ljubljana. Hajdrihova 2/II, z oznako na ovitku »Ne odpiraj — ponudba za 2 X 110 kV daljnovod". Odpiranje ponudb bo istega dne na istem mestu ob 10. uri. Savske elektrarne Ljubljana Izgubljene listine preklicujejo Aldžič Asim, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 3921 Aličkaj Hasan, Lauša 77, p. Srbi-ca, zdravstveno izkaznico. 3922 Alimanovič Fikret, Koper, Partizanska 10, zdravstveno izkaznico. 3090 Aližanovič Mehmed, Ljubljana, Zbašnikova 26, zdravstveno izkaznico, št. 365830. 3952 Andrej evič Ddrda, Ljubljana, Mestni log 64, zdravstveno izkaznico, št. 461803. 3847 Antonič Božo, Litija, Valvazorjev trg 4, zdravstveno izkaznico, št. 191804 na ime Antonič Miloš. 3552 Baldasi Terezija, Ljubljana, Livada 9, zdravstveno izkaznico. 3848 Bele Cvetka, Celje, Mariborska 69, zdravstveno izkaznico, številka 605451. 3744 Benko Slavko, Ljubljana, Linhartova 74, zdravstveno izkaznico. 3923 Bitič Ibrahim, Suva Reka 20, zdravstveno izkaznico. 3924 Brečko Janez, Celje, Pohorska 15, zdravstveno izkaznico. 3745 Bregar Andrej, Ljubljana, Zaloška 1, zdravstveno izkaznico. 3822 Brenčič Marina, Draga 41, zdravstveno izkaznico. 3953 Brkovič Rezija, Prhovo, Ključ, zdravstveno izkaznico, številka 199014. 3746 Brodnik Janez, Grosuplje, Hribska pot 8, diplomo, izdano leta 1966. 3823 Budna Karl, Velenje, Prešernova 8, zdravstveno izkaznico. 3747 Cvahte Bogdan, Celje, Ljubljanska 6, zdravstveno izkaznico. 3748 Canžek Jakob, Platinovec 18, Grobelno, zdravstveno izkaznico, štev. 267904. 3749 Casl Stanka, Zeče 74, zdravstveno izkaznico, št. 877420. 3750 Čeperkovič Stanislav, Vodna skupnost, Koper, zdravstveno izkaznico, št.. 394766. 3871 Cevanovič Senad, Ljubljana, Ale-ševčeva 74, zdravstveno izkaznico. 3890 Crne Franja, Ljubljana, Povšeto-va 91, zdravstveno izkaznico, štev. 833164. 3954 Despotovič Dragiša, Ljubljana, Prekmurska 3, zdravstveno izkaznico. 3891 Djurgič Jelena, Bizovik 71, zdravstveno izkaznico, št. 211056. 3849 Dolar Marjan, Šempeter 51, zdravstveno izkaznico, Št. 030169/7539. 3753 Drolc Francka, Kamnik, Šlandro-va 6, zdravstveno izkaznico, številka 205791. 3736 Dubac Edo, Ljubljana, Hajdrihova 32, zdravstveno izkaznico, štev. 319964. 3892 Einfalt Darinka, Slov. Konjice, Partizanska 29, spričevalo frizerske stroke, izdano v Celju ŠCBK leta 1971. ' 3751 Ergavec Stojan, Ajdovščina, IV. prekomorske brigade 5, zdravstveno izkaznico, št. 564075 na ime Ergavec Blaž. 3955 Esterer Erna, Celje, Mariborska 174, zdravstveno izkaznico, številka 420924. 3752 Fabič Jože, Ljubljana, Potrčeva, 16, zdravstveno izkaznico na ime Fabič Jožica. 3925 Ferlič Zvonko, Ljubljana, Celovška 140, zdravstveno izkaznico. 3926 Fideršek Konrad, Gorica 8, Šmartno v Rož. dolini, zdravstveno izkaznico, št. 655799. 3754 Fon Fra'nci, Jesenice, Cesta Toneta Tomšiča 70b, spričevalo drugega razreda gimnazije na Jesenicah, izdano leta 1953. . 3478 Franko Ivan, Ljubljana, poslansko legitimacijo, št. 835. 3850 Funa Janko, Selo 4, p. Štanjel, zdravstveno izkaznico. 3913 Gabrič Ivan, Dobrna 29, zdravstveno izkaznico. 3755 Gjema Rama, Topilo, zdravstveno izkaznico. 3851 Gobec Ferdo, Sv. Ema 3, zaključno spričevalo osemletke, izdano leta 1960 v Pristavi. 3756 Godec Silva, Kompolje 22, zdravstveno izkaznico, št. 590558. 3068 Grahornik Emil, Trbovlje, Dom in vrt 7, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo oddelek za kemijo. 3893 Grkinič Milan, Celje, Kajuhova 8, zdravstveno izkaznico, številka 485625. 3757 Grm Darko, Kočevje, Trata 35, delovno knjižico, reg. št. 1642, ser. št. 820712. 3872 Groznik Mitja, Piran, JLA 5, spričevalo prvega letnika ESŠ iz Kopra za leto 1969/1970. 3696 Gunde Jože. Tomišelj 11, zdravstveno izkaznico, št. 270179 kmetijskega zavarovanja. 3927 Guzelj Petra, Dovje 21, p. Mojstrana, zdravstveno izkaznico, štev. 165835. 3873 Hacin Jože, Mlaka 39, zdravstveno izkaznico. 3956 Hadžič Agan, Gradb. vodstvo za urejanje hudournikov Besnica, zdravstveno izkaznico, številka 501944. 3957 Hajšek Marija, Tacen 117a, diplomo gostinske šole v Ljubljani, izdano leta 1953. 3824 Halkič Emin, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. ■ 3958 Hohnjec Zvonko, Celje, Kopitarjeva 13, zaključno spričevalo elektro stroke, izdano v Mariboru — Elektro gospodarski šolski center, leta 1965. 3758 Horjak Jože, Rodica 67, zdravstveno izkaznico. 3852 Horvat Mihael, Gomilice, p. Turnišče, delovno knjižico, reg. št. 7262, ser. št. 908241. 3347 Horvat Janez, Velečna vas 6, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja in delovno knjižico. 3853 Hudournik Marija, Celje, Kidričeva 1, zdravstveno izkaznico, številka 424321. , 3759 Humerca Magda, Smokuč 2, p. Žirovnica, zdravstveno izkaznico, št. 247292. 3874 Ibrićić Fikret, Todorovo br. 126, zdravstveno izkaznico. 3854 Jagodic Rado, Šmarje 99, zdravstveno izkaznico. 3959 Janežič Vera, Ljubljana, Staretova 26, zdravstveno izkaznico. 3928 Jelen Ivan, Gorca 21, p. Podlehnik, zdravstveno izkaznico, številka 284385. 3876 Jelen Rudi, Ločica 17, Polzela, spričevalo I. razreda gimnazije v Celju- leto 62'63. 3760 Juhart Srečko, Mlake 8, delovno knjižico. 3855 Justin Janez, Zgornji Kašelj 17, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 3894 Jušič Šaban, delavsko naselje, Sta-nežiče, Ljubljana Šentvid, zdravstveno izkaznico, št .019057. 3929 Kajtner Jože, Šentjanž 16a, zdravstveno izkaznico, št. 417954. 3761 Kajtner Jože, Šentjanž nad Štorami, delovno knjižico. 3762 Karajzović Remzo, GIP »Beton«, Zagorje, zdravstveno izkaznico. 3877 Karajzović Repiz, GIP »Beton«, Zagorje, zdravstveno izkaznico. 3878 Kastelic Stane, Male Češnjice 6, zdravstveno izkaznico. 3856 Kemija-Impex, Ljubljana, ček št. 108212. 3960 Kerec Franc, Kamnik, Kajuhova pot 7, zdravstveno izkaznico, štev. 211141 na ime Kerec Anica. 3697 Kitak Marija, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 632118. 3763 Kitak Srečko, Celje zdravstveno izkaznico, št. 169624. 3764 Klasinc Anton, Maribor, Cesta zmage 60, zdravstveno izkaznico. 3961 Klavžer Dominik. Vojnik 227, zdravstveno izkaznico. 3765 Knafeljc Štefan, Birčna vas 36, Novo mesto, spričevalo osnovne šole, letnik 1950/51, izdano v Birčni vasi. 3888 Knok Silva, Ljubljana, Petkovško-vo nabrežje 41, zdravstveno izkaznico. 3825 Kocjan Marija, Ljubljana, Cesta na Loko 2, spričevalo o končani osemletki. 3857 Komerički Martin, Štore ,79, zdravstveno izkaznico, št. 424824. 3766 Koprivnjak Milan, Ključ 210' p. Novi Marof, zdravstveno izkaznico. 3858 Koražija Julijana, Celje, Ljubljanska 29, zdravstveno izkaznico. 3767 Korda Meri, Koper, Staničev trg 13, zdravstveno izkaznico, številka SJ-5698. 3840 Koren Andrej, Celje, Prežihova 8, delovno knjižico. 3768 Kos Metka, Drešinja vas 24, Petrovče, zdravstveno izkaznico. 3769 Kovačič Srečko. Zg. Selce 21, Ponikva, zdravstveno izkaznico. 3770 Kozelnik Ivan, Celje, Goričanova 5, zdravstveno izkaznico, številka 284598. 3771 Krajnc Ivan, Ramše 9, Žalec, zdravstveno izkaznico, številka 220484. 3712 Krajnc Leopold, Laško 294, zdravstveno izkaznico. 3773 Kramar Anamarija, Nova Gorica, spričevalo izpita iz higienskega minimuma, št. 1636, izdano 9. XII. 1960 na ime Vihtelič Terezija. 3480 Krampač Franc, Črnuče, Cesta 24. junija 4e, zdravstveno izkaznico, št. 224428. 3859 Kresnik Franc, Cerovec 6, zdravstveno izkaznico, št. 425611. 3774 Krivec Anton, Tešovo 13, Vransko, * spričevalo III. letnika kovinske stroke, izdano od ŠCBK Celje leta 1971. 3775 Kukulj Branko, Markušica, zdravstvene izkaznice na ime Kukulj Branko, Kukulj Mileva, Kukulj Mila, Kukulj Danka, Kukulj Jadranka. 3962 Lačen Janez, Podvinci 83b, p. Ptuj, spričevalo I. letnika šolskega centra za kovinsko stroko Ptuj. 3915 Landekar Marija, Velika raven 1, Strmec, zdravstveno izkaznico, štev. 011370. 3776 Likar Franc, Sp. Idrija 116, zdravstveno izkaznico, št. 377590. 3879 Liponik Angela roj. Horvat. Markovci 23, p. Markovci, spričevalo osnovne šole v Markovcih, št. 36, izdano leta 1951 na ime Horvat Angela. 3841 List Zvezda, Ljubljana, Staretova 31, zdravstveno izkaznico. 3895 Lukek Jelka, Kamenščak 28, Ljutomer, zdravstveno izkaznico. 3860 Manček Branko, Šentvid 33, Planina, zdravstveno izkaznico, številka 226971. 3777 Marinko Anton, Ljubljana, Mencingerjeva 1, spričevalo II. letnika poklicne šole elektro stroke in spričevalo 5. razreda osnovne šole. 3861 Marinko Ignac, Vnanje gorice 25, p. Brezovica, zdravstveno izkaznico, št. 265075. 3930 Marjanovič Ivo, Brankovci 31, zdravstveno izkaznico, številka 587584. 3827 Marn Marko, Ljubljana, Jamova 26, spričevalo o zaključnem izpitu tehniške srednje šole elektro stroke. 3896 Matko Franc, Montažno podjetje »Simplex«, Idrija, zdravstveno izkaznico, št. 256104. 3880 Marolt Ivan, Žalec, delovno knjižico. 3778 Mavrič Ivan, Celje, Kocenova 2, delovno knjižico. 3779 Medved Franc, Lesna industrija Litija, zdravstveno izkaznico, štev. 004611. ^ 3842 Mehmedovič Mastafam, Donji Ka-lenderovci 15, Derventa, zdravstveno izkaznico, št. 30066. 3780 Mešič Izudin, Celje, Ljubljanska 16, delovno knjižico. 3781 Metlar Alojzij, Cikava 12, p. Grosuplje, zdravstveno izkaznico, štev. 414130. 3739 Mežič Zdenko, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 161, zdravstveno izkaznico. • 3828 Mihelič Milena, Kočevje, Trg svobode 2, zdravstveno izkaznico, štev. 653907. 3843 Mirt Viktor, Škofljica 82, zdravstveno izkaznico. 3897 Miulovič Andžel, Ljubljana, Dja-kovičeva 57, zdravstveno izkaznico. 3931 Mizič Zlata, Gornja Koprivna, zdravstveno izkaznico, številka 472965. 3932 Mlinarič Vanja, Celje, Drapšinova 9, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 3782 Molok Irena, Prosenjakovci 66, zdravstveno izkaznico, številka 453781. 3881 Mravlje Andrijana, Zadobrova 102, zdravstveno izkaznico, številka 285186. 3783 Mrkun Boris, Ljubljana, Obirska 5a, dijaško avista vozovnico, št. 3794 za relacijo Kino Šiška—Splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 3963 Muhič Dušan, Kočevje, Kolodvorska 18, zdravstveno izkaznico, št. 050774. 3917 Mumbašič Abdulah, Ljubljana, Topniška 27, zdravstveno izkaznico. 3829 Nagode Branko, Udmat 1, Laško, delovno knjižico, št. 781436/2970. 3784 Nikolič Zoran, Šmartno ob Paki, zaključno spričevalo tehniške šole za kemijsko stroko Ruše, št. 23, izdano 16. VI. 1967. 3602 Novak Jože, Dolga vas 71, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, štev. 653985. 3844 Ofentavšek Jožef, Tomaž 6, Vojnik, zdravstveno izkaznico, številka 010864. 3785 Ojdanič Slavko, Gorenja vas, Prebold, zdravstveno izkaznico, številka 38933. 3786 Omejc Ivanka, Spodnje Pirniče, zdravstveno izkaznico. 3964 Osredkar Jože, Vižmarje, Martinova pot 8, spričevalo o visoki kvalifikaciji ključavničarske stroke. 3933 Pajič Jovan, GIP »Beton«. Zagorje, zdravstveno izkaznico. 3971 Patlidanovič Ljubiša, Ljubljana, Djakovičeva 57, zdravstveno izkaznico. 3934 Pavlovič Cedomir, Kremna 182, zdravstveno izkaznico. 3787 Pekolj Ani, Ljubljana, Galjevica 184, dijaško avista vozovnico, št. 16681 za relacijo Rakovnik—splošna bolnica. 3830 Pepevnik Anton, Poljčane, zdravstveno izkaznico. 3788 Perič Marko, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 3898 Perme Tomaž, Ljubljana, Miklavčeva 48, zdravstveno izkaznico. 3831 Peterc Helena, Črnuče 208, zdravstveno izkaznico, št. 342510. 3965 Peternel Franc, Obnova, Radeče pri Zidanem mostu, zdravstveno izkaznico, št. 607568. 3583 Petrič Ivan, Škofljica 103, zdravstveno izkaznico. 3862 Petrovič Dušan, Ljubljana, Mokr-ška 62a, zdravstveno izkaznico, št. 317248. 3832 Petrovič Peter, Celje, Celovška 1, zdravstveno izkaznico. 3789 Pevec Henrik, Breza 3, p. Trebnje na Dol., delovno knjižico, reg. št. 2452, ser. št. 683954. 3889 Pilih Vladislav, Cmereška gorca 6, Pristava, Mestinje, zdravstveno izkaznico. 3790 Pindur Karel, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51, zdravstveno izkaznico, št. E-460267. 3899 Piskulić Radka, Zalog, zdravstveno izkaznico. ’ 3935 Planinc Gal, Ljubljana, Trg MDB 14, zdravstveno izkaznico! 3966 Plohl Vlado, Nova vas 21, p. Ptuj, zdravstveno izkaznico, številka 822043. 3948 Podgoršek Silvo, Ponikva 4, Grobelno, zdravstveno izkaznico, štev. 640730. ' 3791 Podkrižnik Darinka, Kameno 22, Šentjur pri Celju, spričevalo III. letnika oblačilne stroke ŠCBK Celje, leta 1970/71. 3792 Podvornik Franc, Celje, Trnovlje 134, delovno knjižico. 3793 Pogačar Ana, Šempeter 23, zdravstveno izkaznico, št. 220728. 3794 Polšak Rafael, Celje, Ljubljanska 9, zdravstveno izkaznico. 3795 Popadič Ljubica, Zg. Kašelj 70, zdravstveno izkaznico, . številka E-253861. 3863 Prah Jožica, Ptuj, Ciril-Metodov drevored 9c, zdravstveno izkaznico, št. 809274. 3882 Praprotnik Ivan, Vuzenica 235. zdjavstveno izkaznico. 3833 Predalič Alojz, Ljubljana, Ulica Ane Ziherlove 4, zdravstveno izkaznico. 3864 Prelesnik Cilka, Stolnik 6, zdravstveno izkaznico, št. 200324. 3700 Primc Dušan, Ljubljana, Vodmat-ska 18, zdravstveno izkaznico. 3865 Radej Anton, Sevnica. Cesta na grad 15, zdravstveno izkaznico. 3796 Rajk Boris, Ljubljana, Poljanski nasip 40, zdravstveno izkaznico, št. 638108. 3936 Rakar Terezija, Breg 18, Celje, zdravstveno izkaznico, številka 884533. 3797 Rejc Milena, Tolmin, Dijaška 16, zdravstveno izkaznico, številka 692336. 3972 Rek Franc, Ivenca 2, Vojnik, zdravstveno izkaznico. 3798 Remškar Ivan, Celje, Cuprijska 7, zdravstveno izkaznico, številka 661979. 3799 Resnik Fani, Koper, Kmečka 23, zdravstveno izkaznico, številka 085087. 3918 Ristič Mirko, Bojanič 347, Grača-nica, zdravstveno izkaznico. 3800 Ros Jože, Vučja vas, spričevalo 5. razreda osnovne šole in spričevalo 1. razreda gimnazije, izdano v Križevcih. 3900 Sakovič Marija, Ljubljana, Župančičeva 5, zdravstveno izkaznico, št. 16081. 3901 Saksida Angela, Saksid 18, p. Dornberk, prepustnico VS, številka 2980. 3585 Satler Anton, Kale 8, Žalec, zdravstveno izkaznico. 3801 Sišljagič Stevo, Novi grad, zdravstveno izkaznico. 3883 Skutelij Elizabeta, Dol. Boštajn 13, zdravstveno izkaznico, številka 593446. 3484 Slovenijales, Ljubljana, potrdilo — obrazec 1501 št. 575443 z dne 25. XI. 1970 na 15.036,40 din, izstavljeno na Tovarno meril, Slovenj Gradec od Jugobanke, Ljubljana. 3555 Smajli Muhamet, Ljubljana, Ci-lenškova 24, zdravstveno izkaznico. 3902 Srnovršnik Ivan, Gorica 21, Šmartno v Rož. dolini, zdravstveno izkaznico, št. 605257. 3801 Stjepanovič Cvijetin, Sočkovac 104, Gračanica, zdravstveno izkaznico. 3802 Strašek Miran, Celje, Mariborska 1, zdravstveno izkaznico. 3803 Stropnik Franc, Vojnik 228, zdravstveno izkaznico, št. 610752. 3804 Stropnik Marija, Vojnik 228, zdravstveno izkaznico. 3805 Stupar Bogdan, Šoštanj, zdravstveno izkaznico. 3806 Surina Jožko, Koper, Izolska vrata 1, zdravstveno izkaznico. 3740 Sušnik Stane, Vir, Cojzova 20. p. Dob pri Domžalah, zdravstveno izkaznico, št. 204469. 3741 Šalamun dr. Branko, Koper, Nazorjev trg 2, evidenčni list za čoln KP 171. 3660 Salja Zuhrije, Poneš, zdravstveni izkaznici na ime Salja Naim in na ime Salja Demal. 3866 Šantelj Vladislav, Šentjur, zdrava stveno izkaznico. 3807 Sentjurc Dušan, Celje, Teharska 14, zdravstveno izkaznico, številka 605780. 3808 Sirec Alojz, Maribor, Dalmatinska 38, zdravstveno izkaznico. 3937 Šket Rozalija, Drevenik 18, Podplat, zdravstveno izkaznico, številka 267429. 3809 Škrablin Martin, Poredje 33, Hum na Sotli, zdravstveno izkaznico, št. 402065. 3810 Slivar Asim, Sanica Donja, Bosna, zdravstveno izkaznico. 3811 Šmigič Radomir, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3938 Spendau Stefan, Celje, na otoku 2, zaključno spričevalo šole za prodajalce, izdano v Celju leta 1963. 3812 Stante Ana, Zepina 3, Škofja vas, zdravstveno izkaznico,. številka 011271. 3813 Štern Anton, Ljubljana, Lončarska steza 8b, zdravstveno izkaznico. 3939 Stibelj Breda, Kranj, Staneta Rozmana 9, indeks fakultete ža sociologijo politične vede in novinarstvo. 3903 Štih Ivan, Staro selo 40, zdravstveno izkaznico, št. 152087. 3885 Talič Mujo, Ljubljana, Povšetova 12, zdravstveno izkaznico. 3904 Tedeško Dino, Koper, Cesta JLA 9, zdravstveno izkaznico. 3951 Terglav Jože, Šempeter 16, zdravstveno izkaznico, št. 0590. 3814 Trivalič Jelenko, Gornja Ilova, zdravstveno izkaznico. 3815 Trontelj Alojz, Novo polje, Cesta XXI/13, zdravstveno izkaznico. 3905 Tuljak Albert, Izola, Tržaška 9, delovno knjižico. 3702 Udovč Bojan, Slivice 33, zdravstveno izkaznico, št. 243726. 3886 Vadnjal Ana, Žerjav 6, črna na Koroškem, zaključno spričevalo Gradbene tehniške šole v Mariboru, št. 20.26/1-69 z dne 26. VI. 1969. 3940 Vaš Ciril, Celje, Bezenškova 11, zdravstveno izkaznico, številka 010196. 3816 Vavpotič Ludvik, Ježica 9, Ljubljana, pomočniško spričevalo avto-kleparske stroke, št. 1482/58. 3941 Veber Roman, Turjanci 6, p. Radenci, delovno knjižico. 3437 Verdnik Boštjan. Griže 55, zdravstveno izkaznico, št. 397136. 3817 Virant Matjaž, Prilesje 5, p. Velike Lašče, zdravstveno izkaznico, št. 664266. 3743 Vouk Mira, Ljubljana, Mestni trg 18, zdravstveno izkaznico. 3906 Vrečko Jernej. Kalobje 11, Šentjur, zdravstveno izkaznico, številka 646957. 3818 Vrhovnik Silvo, Ljubljana, Ra-kovniška 6, maturitetno spričevalo, št. 9/1 izdano 3. VII. 1965. 3907 Vujinovič Vlado, Ljubljana, Cesta na letališče, zdravstveno izkaznico. 3908 Vukosavljevič Mladen, Ljubljana, Šišenska 35, delovno knjižico. 3942 Zajec Cveta, Ljubljana, Sneber-ška 38, zdravstveno izkaznico, št. 142987. 3834 Zalogar Gabrijela, Rodica, Kettejeva 10, Domžale, zdravstveno izkaznico. 3867 Zalokar Marjana, Slatina 8, delovno knjižico. 3819 Zazjal Bernard, Brdce 4a, Frankolovo, zdravstveno izkaznico, številka 012872. 3820 Zdešar Franc, Stranska vas 5, zdravstveno izkaznico. 3943 Zigmund Štefanija, Koper, Tomšičeva 6, zdravstveno izkaznico, št. 163859. 3920 Zobec Vlado, Nimno 21, Pristava, zdravstveno izkaznico. 3821 Zovko — Zelič Pero, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico. 3967 Zupan Milena, Ljubljana, Crtomi-rova 22, indeks biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. 3868 Zupančič Vojka-Marija, Ljubljana, Ul. pohorskega bataljona 165, delovno knjižico. 3944 Žiberna Miran, Ljubljana, Erjavčeva 22, indeks elektro fakultete Univerze v Ljubljani. 3909 Zust Radmila, Jesenice, Travna 23, zdravstveno izkaznico. 3887 Zvan Janja, Ljubljana, Vodovodna 13, indeks višje medicinske Sole v Ljubljani. 3968 Izdaja »Uradni Us« SRS* — Direktor In odgovorni urednik! Jože JuraS — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča* v Ljubljani