PoŠtarlna plačana.
Stev. 9.
V Uublianf, dne 3. marca 1927.
Posamezna Stev. Din 1*-Leto X.
Upravnlštvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Izhaja vsak četrtek
KiroJnlni u tnzemshro: četrtletno 7 5* Dla, polletno 15 D!i, celoletno M Din; il inoiemitroi fetrtletno 12 Din, polletno 24 m«, celoletno 4S Din. — Kotno postne hranilnice, podružnice r Ljubljani, it. 10.JII.
Prvo zasedanje naših novih deželnih
zborov
Dne 23. februarja so se prvič zbrale po j nazaj nekdanjo deželno imovino in stare de-Vsej državi oblastne skupščine, naši novi de-1 želnc dohodke, ki jih sedaj pobira državna
'želni zbori. Zakon o uvedbi samouprave je bil sklenjen že leta 1922., a se ni mogel Izvršiti, ker so ga zdaj radikali, zdaj klerikalci in radičevci zadrževali. Pri nas pada glavna krivda na SLS, ki vedno kriči, da zahteva avtonomijo, a je vse storila, da jo prepreči.
Ze prve seje mariborske in ljubljanske oblastne skupščine so pokazale, da hoče SLS postopati po načelu: «Mi in samo mi». Ako-ravno predstavljajo napredni poslanci v skupščinah velik del slovenskih volilcev, in to kulturno in politično najzrelejših, so klerikalci tako v mariborski kakor v ljubljanski skup ščinl sprejeli, ne meneč se za svarila naprednih poslancev, tak poslovnik, da bi bilo mogoče opozicijo popolnoma udušiti. Toda pokazalo se je, da razpolagajo napredni poslanci s tolikim znanjem, da nastopajo s tako stvarnostjo in neustrašenostjo, da si bodo klerikalci morali dobro premisliti vsako nasilnost.
Boječ se napredne kontrole, ki bi jim stal no gledala na prste, so klerikalci izvolili v Mariboru in Ljubljani oblastni (deželni) odbor, v katerem niso dali opoziciji nobenega mesta. Ko so jih napredni poslanci opozarjali, da SLS vendar pri vsaki priliki zahteva proporc, t. j. zastopstvo manjšine, so dobili od govor, da proporc ni mnogo vreden! Naravno, kadar proporc ni ugoden za SLS, takrat ga odklanja. Prav tako dela v Beogradu: kadar je v opoziciji je avtonomistlčna, kadar je v vladi, pa na vso moč podpira centralizem.
Obnašanje klerikalcev v oblastnih skupščinah je že rodilo dobro posledico: napredni poslanci brez razlike strank, zlasti pa samostojni demokrati in kmetijci, so videli, da bo treba proti klerikalni nasilnosti skupnega odpora in boja. Kar sama od sebe se je tu ustvarila napredna fronta, ki je složno nastopala. To je dobro znamenje in dokaz, kako prav ima SDS, ko stalno kliče naprednjakom: združite svoje sile proti skupnemu sovražniku!
Naši napredni poslanci so takoj v prvih sejah pričeli s stvarnim gospodarskim deloin. [Vložili so nebroj dobro utemeljenih predlogov za razne krajevne potrebe, tikajoče se kmečkih, obrtniških in delavskih vprašanj, o katerih bomo še poročali. Vse svoje sile pa so zastavili, da obvarujejo ljudstvo novih bremen ter pridobijo novim samoupravam
blagajna. Sem spadajo zlasti trije glavni njihovi predlogi: 1.) da se sklene, da se v mariborski in ljubljanski oblasti ne smejo predpisati nobene nove davščine; 2.) da novi oblastni odbori takoj vzamejo v posest ogromno bivšo deželno imovino, ki jo sedaj upravlja država ln katere vrednost znaša samo v ljubljanski oblasti okrog 300 milijonov dinarjev, in 3.) da naj država takoj prepusti oblastnim samoupravam vse one davščine, ki so bile nekdaj deželne, a jih sedaj sama pobira. Človek bi mislil, da bodo tudi klerikalci vse te predloge podprli in sprejeli. Zgodilo pa se je ravno narobe. Odklonili so prvi in tretji predlog, drugi predlog pa šo sprejeli šele po dolgem boju! Klerikalci pravijo, da se zanašajo na vlado, da bo že ona vse potrebno storila. Lepi avtonomisti!
Kot pravi lažiavtonomisti so se izkazali
skupščina protestira proti temu, da jo je vlada s posebno naredbo od 18. februarja postavila popolnoma pod policijo finančnega ministra, ki je s tem ukrepom kleroradikalskega režima postal pravi gospodar naših samouprav. Klerikalci so ta predlog odklonili, češ, vlada že ve, kaj dela. Kaj bo pa jutri, ko oni ne bodo več v vladi?
Začetki novih oblastnih samouprav so več kakor skromni. Denarja ni nikjer. Klerikalci so napovedovali, kako bo «njihova» vlada z državnimi sredstvi omogočila prvo delovanje oblastnih skupščin. Do sedaj ni dala beliča, obljublja pa za ljubljansko oblast celih 700.000 Din! To se pač pravi norčevati se iz cele stvari.
Napredni poslanci, ki jih v ljubljanski skupščini vodi dr. Albert Kramcr, v mariborski pa poslanec Lovro Petovar, so v polni meri pokazali, kako resno in temljito ter tudi učinkovito znajo zastopati interese našega ljudstva. Ni jih mnogo, a reči se mora, da pomenijo po svoji sposobnosti, pridnosti in delavnosti več kakor celi tucati klerikalcev.
Oblastne skupščine so zaenkrat odgodene. Menda v aprilu se bodo zopet sestale, da
tudi, ko Jc dr. Kramer stavil predlog, naj I bodo razpravljale o proračunu.
Naše kmetsko ljudstvo pod križem davčne
preobremenitve
(Dopis z dežele)
2e pred vojno so nas trli previsoki davki, davčne doklade ter po vrhu še razne cerkvene dajatve, da smo komaj dihali. Marsikateri kmet in obrtnik jc pod težo vseh teh bremen opešal. Po koncu vojne smo upali, da se bo obrnilo na bolje, da se bodo vsa huda bremena pravično razdelila in deloma odpravila. Predvsem smo upali, da se bo odpravila srednjeveška bera.
Vse cerkveno premoženje naj bi bilo pod nadzorstvom vseh župljanov, ki bi si izvolili v to svrho poseben odbor. Tako smo upali, a smo se bridko zmotili in tudi še nimamo tako hitro pričakovati uresničenja teh naših že starih želja in zahtev.
Doživljamo baš nasprotno. Davki, razne doklade in cerkvene dajatve nas vedno huje tišče. Klerikalci, ki so tudi po vojni bili ves čas r.aj-jezičnejši, so pokazali zadnje tedne, ko so prišli do krmila v vladi, da sta jih samo jezik in obljuba in nič drugega. Vemo, da se ne da kar čez noč vse obrniti, a vsaj dobro voljo naj bi pokazali.
a v Banatu je rodovitna zemlja in na ravnem, obdelovanje je lahko in brez gnoja. Ti bi morali plačati temu primerno mnogo več kakor mi, a je ravno narobe.
Prav tako ni ne duha nc sluha o odpravi bere. To srednjeveško trdo kmetsko breme bi se moralo, če se že ne odpravi, vsaj pravično razdeliti na vse sloje.
Vsakovrstne poprave in naprave pri cerkvah, župrfiščih in raznih župniških poslopjih presegajo tudi že vse meje. Zupniška posestva bi vendar morala večinoma toliko dohodkov dajati čez užitek, da bi se lahko župnišča in k njim pripadajoča poslopja popravljala in napravljala iz pre-viška dohodkov. Kdo pa prispeva za popravila kmetom, ki imajo pretežno majhna posestva. od katerih živijo ne samo posamezni posestniki, temveč tudi njihovi rodbinski člani, kakršnih župniki nimajo? Po vrhu tega pa imajo župniki še druge dohodke (od maš. pogrebov itd.), ki jih kmetje nimajo.
Mnogo stroškov prizadene tudi nabava novih zvonov. Tu se navadno reče: V razmerju dav-Zavedamo se, da morajo biti davki, a ti naj kov, ki jih plačuješ. boš dal tudi za zvonove!
bodo pravično razdeljeni. Kako pridejo naši siromašni kmetje do tega, da plačujejo mnogo večje davke kakor kmetje v južnih krajih naše države, celo večje kakor veliki kmetje v Banatu, kjer se več žita raztrese pri žetvi in pospravljanju, kakor ga pridela naš najboljši kmet. Po vrhu vsega pa še ogromna razlika v obdelovanju. Naš kmet gara in se peha z nikdar zadostnim gnojenjem,
Kdor ne da, ker mogoče sploh ne more dati, se mu zagrozi, da ob smrti njegovi in njegovih svojcev ne bo zvonilo, kar se je zadnjič zgodilo nekje pri Vrhniki.
Nekaj takega na deželi so tudi pokopališča. Ta moramo mi, oziroma občina, napravljati in vzdrževati, a besede pri tem nimamo nobene. Tudi tukaj je že čas, da se stvar izpremeni.
Velika bremena tarejo nas kmete. Kdaj se bodo olajšaia, je težko prerokovati. Le to pa lahko trdimo, da od klerikalcev zastonj pričakujemo rešitve, saj so sedaj, ko so v vladi, imeli priliko, da bi glasovali za predloge samostojnih demokratov, ki so zahtevali znižanje visokih davčnih bremen, oziroma odpravo nekaterih daykov, toda klerikalci so glasovali za neizpre-menjene davke. Torej ne bo za nas boljše, dokler ne bo večina nas kmetov izpregledala, da
nas ima klerikalizem samo za molzno kravo. Klerikalizem hoče obdržati kmeta v nevednosti in temi, ker se nevedni ljudje dado laže skubstl. Zato izobrazbo med narod, ne tisto izobrazbo, ki sloni na zlorabi vere, temveč pravo pošteno izobrazbo, da bo naš človek videl dalje, kakor samo do lastnega plota. Potem bo klerikalizmu za vedno odzvonilo in z njegovim padcem bo prišlo blagostanje v deželo.
Ljubljanska oblastna skupščina
Klerikalna večina uveljavila nasilen poslovnik, ki uvaja popoln absolutizem večine — Klerikalci odklonili predlog po takojšnji vrnitvi bivših deželnih davščin — Prvo zasedanje oblastne skup
ščine zaključeno
Na popoldanski seji ljubljanske oblastne skupščine dne 23. februarja 1.1. so bili izvoljeni posamezni odseki in predloženi razni predlogi, ki naj pridejo v pretres na prihodnjih sejah. Uvodoma je predsednik dr. Natla-
čen sporočil, da so se klubi posameznih strapk konstituirali, kakor sledi; Napredni klub (načelnik dr. Albert Kramer, podnačelnik Ivan Tavčar, tajnik Fran Zebal), ki šteje 6 članov; klub SLS, ki Šteje 40 članov, je izvolil za načelnika dr. Antona Breclja, za tajnika dr.Milavca; načelnik kluba SKS je ing. Fran Zupančič. Na dopoldanski seji izvoljeni oblastni odbor je; izvolil za svojega predsednika dr. Marka Natlačena, ki je obenem tudi predsednik skupščine.
Predsednik je nato prečital sedem predlogov, izmed katerih je vložil Napredni klub po dr. Albertu Kramerju tri predloge, nanašajoče se na sestavo proračuna. Predlagatelji so zahtevali, naj oblastna skupščina sklene, da ne bo nalagala nikakili novih davčnih bremen ter da naj ukrene potrebne korake, da se. vrne oblastni skupščini premoženje bivše dežele Kranjske.
V tri po začasnem poslovniku določene odseke so bili izvoljeni: 1.) v proračunski in finančni odsek: dr. Albert Kramer (Napredni klub), Anton SknbJc, Hinko Lebinger, Jože Brenčič in Jože Nema-nič (vsi SLS). Ta odbor se je pozneje konstituiral tako, da je izvolil za predsednika Antona Skubica, za tajnika pa H.Lebingerja. — 2.) Vodsekza ured-beln druge predloge: dr.Dinko Puc (Napredni
klub), dr. Jure Adlešič, dr. Ivo Česnik, prof. Evgen. Jarc in prof. Ivan Mazovec (vsi SLS). Predsednik tega odseka je prof. Evgen Jarc, tajnik prof. Ivan Mazovec. — 3.) V odsek za pritožbe: Janko Bukovec (SKS), Jakob Jan, Matej Tomazin, Jože Tratnik in Peter Ar-než (vsi SLS). Predsednik odseka je Jakob Jan, tajnik Matej Tomazin.
V ponedeljek 28. februarja t. i. se je vršila tretja seja oblastne skupščine ljubljanske. Poslanci so bili zbrani polnoštevilno. Vlado sta zastopala vladna svetnika dr.Andrejka in dr. Senekovič.
Po prečitanju zapisnika in kratki debati se- je prešlo na dnevni red:
poročilo odseka za uredbe o predlogu za spremembo poslovnika.
Poročal jc poslanec prof. Evgen Jarc, ki je izvajal med drugim:
Novoizvoljeni oblastni odbor je v skupščinski seji dne 23. februarja predložil načrt spremenjenega poslovnika. Ta načrt je odkazala skupščina odboru za uredbe, ki se je posvetoval o njem v sejah dne 25. in 26. februarja in sklenil, da ga predloži skupščini z nekaterimi spremembami. Močno ljudsko zastopstvo rabi izdatno omejitev nepotrebnega govorjenja in birokra-tizma. Moderni parlamentarizem rabi predvsem uve-ljavljenje parlamentarne avtoritete predsednika in večine, ki nosi naravnost odgovornost za vse delo v
skupščini. — Ugovarjalo se bo, izvaja govornik dalje, da se ni izvedel proporc na celi črti. V demokratski državi smo navezani na dobro organizirane stranke, vsaj v demokratski državi si ne moremo misliti državnega ustroja brez organiziranih strank. Toda čim mani je strank in čim krepkejše so posamezne stranke, tem večja je garancija za uspeh parlamentarnega dela. Večina, ki je odgovorna za svoje delo in ki hoč« nositi za to svojo odgovornost, zahteva, da je samo ona zastopana v predsedstvu in v oblastnem odboru. Omogočili pa smo tudi sodelovanje v posameznih odsekih. Vodilna načela novega poslovnika so naslednja: Novi poslovnik čuva avtoriteto predsednika. Predsednik Je v modernih zastopstvih ona oseba, ki uživa zaupanje cele zbornice. Njemu smo zato prepustili, da odloča o načinu glasovanja. Ali bi radi, da bi bila oblastna, skupščina aparat, ki bi bil kolikor mogoče poenostavljen in ki zahteva stvarne poslovne debate. Težišče vseh modernih zastopstev ni v govorih v zbornici, ampak v delu v odsekih. Odkrito povem, da hoč® poslovnik onemogočiti obstrukcijo. Nato je poročevalec predlagal sprejem naslednje resolucije:
»Centralna vlada se poziva, da čimprej uzakoni določbo	..
glede imunitete poslancev oblastne skupščine
kakor je to določeno za poslance Narodne skupščine^ Ce bo prevzela oblastna skupščina, nadaljuje poročevalec prof. Jarc, tako važne posle od državne uprave, je pač nujna in pravična zahteva, da se mi ne bo treba zagovarjati za to, kar bom iaz ali kateri od nas tukaj govoril in da ne bo imel nihče pravice^ nas za besede, izgovorjene v skupščini, klicati na odgovor. Ce ne bomo imeli proste besede, potem ie konec našega dela. Tozadevno moramo glasno dvigniti svoj glas in zahtevati imuniteto za vse poslance oblastne skupščine.
Za prof. Jarcem je dal predsednik dr. Natlačen besedo poročevalcu manjšine dr. Dinku P o c u (Napredni klub), ki je med drugim dejal:
Nikakor ni bilo potrebno, da se je kot prva točka delovanja oblastne skupščine postavila preuredba poslovnika. Za prvo sito bi pač zadostoval Se stari poslovnik. Po mojem mnenju je precej drugih bolj važnih' zadev, ki bi jih bilo treba nujno rešiti. Vendar smo pristali na spremembo pravilnika in smo v odseku lojalno sodelovali. Konstatiramo, da je bilo naše upa«
Soteščan:
Med trnjem in osatom
(Povest.)
(Dalje.)
:«Po obljubljene stvari sem prišla,» je odvrnila. «Saj boste izpolnili besedo...»
:«Kar sem rekel, sem rekel. Sedi, deklica, in pripravi košaro.»
Grivelj je tekel v trgovino, odkoder se je vrnil s polnim naročjem blaga iu drugih drobnarij, s katerimi ji je napolnil košaro. Majhen ovitek ji je skrivoma vtaknil za predpasnik.
»Kaj pa je to?« je nalašč nekoliko ostrmela.
'.■((Denar, petdeset tisoč, kot sva dogovorjena, Spravi in molči.»
«Saj veste, da bom molčala...» , ^
»Trdno se zanesem. No, in drugače? Ali zadeva ugodno poteka?«
:«Vse je v najlepšem redu. Tudi Martin se je umiril. Le nesrečo mi obetajo, kar kosajo se med sabo, kakor da bi šlo za stavo.»
«Da le ne slutijo, kaj je med nama! To bi bilo najhujše, drugega se ne boj. Kaj bo ugibanje: kjer je denar, tam je blagostanje!«
«Tako si mislim...»
•Torej čestitam, Lojzika. Bog daj srečo! Kar sem ti dal, pa ni vse, še vedno se bo kaj dobilo In da veš, na tihem bom otroku oče...»
Dekle je prikimalo in odšlo s košaro. Komaj je bila kos tolikemu bremenu, večkrat ga je morala odložiti ter si nekoliko oddahniti. Znoj ji je lil curkoma po obrazu.
Medtem ko je lezla proti Lanišču, je Čepin razmetaval karte pri Urbinu in begal Martina « nezgodami v novem stanu. Kadarkoli je
zinil, je govoril o križih In nadlogah, o prepiru in nezvestobi.
«Še je čas, da kreneš z nesrečne poti,» ga je nagovarjal.
«Ne morem. Tako daleč sem prišel, da se ne morem vrniti.»
«Lojza ni zate, Martin. Karte pravijo, da se ti bo izneverila...»
«Tega ne Verjamem. Nisem vraževernik.»
«Hudobna je in odurna. Srečo sem ji voščil, pa me je zapodila.»
«Sitnarili ste in se vas je naveličala ...»
«Vrata mi je pokazala. Tega ni storila iz krotkosti ali iz usmiljenja.»
«Poslušaj, Reza, tako se bo nama godilo,» je Urbinc potožil svoji ženi. «Raj sva imela na zemlji, iz katerega bova skoro pregnana.®
«Vaša hiša je na dobrem glasu,» je potrdil berač. «Lojza jo bo omeglila .. .»
«Nikar nas ne begaj,» mu je Martin prepovedal. «Jaz ostanem gospodar.«
«Vrag je hudobna ženska. Martin, to si zapomni!»	*
«Nehaj s'svojimi predsodki. Sicer tudi jaz ne bom mogel drugače ravnati...»
«Nikar ne odganjaj siromake,» ga je mati opozorila. «Kak dar mu daj, da nam blagoslova ne odnese!«
Martin mu je vrgel nekaj drobiža, nakar se je odstranil. Čepin pa je sitnaril, dokler ga ni Urbinka obložila z darili in nalila s pijačo. Za plačilo ji je povedal srečo, katero bo uživala v sinovi nesreči. Pozno v noč je odkrev-ljal proti svoji bajti.
Po večerji so se našli Urbinčevi na važnem pomenku. Oče je modroval na zapečku, mati pri peči, Martin pa je slonel za mizo globoko zamišlien.
»Kmetija je dobro urejena,» je hvalil oče Urbinc. «Ako zavoziš, bo tvoja krivda. Bre-< men ti nisem naložil, ker vem, kako jih je težko nositi. Ančka in Matej sta izplačana, obema sem priskrbel dom, da ne bosta na! starost tukaj za napotje. Samo nama boš od-< štel izgovorjeni priboljšek. Dokler bova mogla, bova gledala nate.»
«Tudi Lojze se bomo privadili,« je ponehala mati s svojimi pomiselki. «Nazadnje boj morda dobra gospodinja. Sprejela jo bom kot lastno hčer, ne bo se mogla pritoževati.*
«Gospodar je kot voznik,« je razlagal oče na. zapečku. «Ako slučajno zapelje pod pot, nategne vajeti in zavije v drugo smer. Kadan prevrne, vzdigne in naloži. Po klancih je pre-i viden, k vozu stopi in porine, če je treba, navzdol pa sede na voz in zavre.*
«Pa z bičem včasih zamahne,» se je Martin otožno pošalil.
«Spreten voznik ne rabi mnogo biča,» ga; je oče zavrnil. «Kjer se pretepajo, ni blago-< stanja. Potrpeti mora človek, potrpeti in pa! delati, delati. To sta dve čarodejni sredstvi, ki delata čudeže.«
«Koliko bo neki dote?» je mati vprašala' radovedno.
«Kakih dvajset tisoč in bala po vrhu.» 5 «Dota je sicer beraška,« jo je ponižal Urbinc. « Vendar ti radi tega ni treba žalovati. Še toliko bi ne bilo treba, ker pri nas smo založeni.«
«Najrajši bi videl, da bi nič ne prinesla.»-«Naj prinese, Martin, naj,« je mati popravljala sinovo mnenje. «Ako že ne zaradi nas^ pa zavoljo drugih. Vse bo še prav prišlo, nič se ne brani.«
«DOMOVINA* št. 9
nje v marsičem razočarano. Nismo našit pri stranki večine tistega pojmovanja, ki je potrebno, ako hoče, da bo oblastna skupščina mogla uspešno delovati. Načrt poslovnika je ta, da se moramo sedaj boriti
za popolno neprlstranost, za svobodo govora ) .	in za kontrolo,
{ki jo moremo izvajati nad delovanjem oblastne skupščine. Ta načela: prvič poštenost In uspešno delovanje, 'drugič svoboda govora in tretjič kontrola, so po no-yetn poslovniku kršena. Parlamentarizem je nujno potreben v demokratičnih državah. Toda, če hočemo parlamentarizem držati, mora biti dana možnost, da se krešejo mnenja; potrebno je, da se zasigura svoboda govora in da je zasigurana kontrola. Gospodje! Ako se prepreči, da bi manjšina svobodno izražala svoje mnenje, da bi neovirano stavila predloge in kontrolirala delovanje večine, potem je jasno, da odloča izključno večina. Večina sicer nosi odgovornost za vse poslovanje oblastne skupščine, toda poslušati mora tudi glas manjšine. Zakaj odrekate manjšini v plenumu pravico sodelovanja, zakaj stavite v poslovnik določbe, ki dajejo predsedstvu možnost, da manjšino zadavi? Vi sicer pravite: Mi bomo lojalno postopali. Mogoče, a garancije za to nimamo v poslovniku. Poslovnik mora tudi ščititi manjšinsko pravo (medklic: «In Vaše obstrukcijske težnje!»). Teh nismo Imeli In jih ne bomo imeli. Vsi moji tovariši so v tem pogledu enega mnenja z menoj. Mi smo za trezno delo In ne bomo obstrulrali. Saj Vas bo narod obsodil, če boste slabo gospodarili.
Po raznih medklicih in ugovorih je dr.Puc nadaljeval: Ce se sprejmejo v poslovnik določbe, ki onemogočajo manjšini, da bi pri kakem predlogu sploh ne mogla govoriti, če se ji onemogoča, staviti nujne predloge in interpelacije, potem je to
diktatura večine
In o parlamentarizmu nI več govora. Vi uvajate volilni red, ki onemogoča manjšini zastopstvo v predsedstvu in v oblastnem odboru. V odsekih je večini omogočeno, da vsak hip izključi manjšino. To Je davljenje manjšinskega prava in VI niste več upravičeni, ako vztrajate pri tem, da bi se imenovali demokratična in parlamentarna stranka. Manjšini morate dati pravico, da vrši kontrolo,
Oospod poročevalec je rekel, izvaja dr.Puc dalje, da je proporc zaslguran za odseke, Izključen pa za
«Menda pripravljajo veliko ženitovanje. fTelico so zaklali,« je vedel oče Urbinc.
«Jaz ne bom nikogar povabil,« se je odločil ženin.
«Sosede moraš,« je hotela mati. «Vsaj v cerkev morajo s teboj. Stare navade ne smemo opustiti. Za to ni treba nikakih posebnosti: v delovni obleki stopi do sosedov takole zvečer, ko so povsod doma.»
«Pa nekoliko veselejše se drži,* ga je oče izpodbujal. «Saj ne pojdeš velevat na pogreb.«
Martin je radi vabljenja poslušal mater, ni pa mogel ugoditi očetu s tem, da bi bil postal živahen. Sosedje so govorili, da tako poparjenega ženina še ni bilo v Razorju. O ženitovanju sploh ni maral govoriti, najbolj mu je ugajal tisti, ki mu ga ni omenil. Kljub temu pa se mu je z brzimi koraki bližal usodni dan poroke.
Godci, ki jih je najel Gorenc, so imeli nalog, zbrati povabljene svate ter jih privesti z ženinom na Lanišče. Številno so se odzvali na ponovno vabilo, brez katerega bi bili mnogi izostali. Nabirali so se pred hišo, ča-kaje ženina, ki se je obotavljal z raznimi izgovori. Nekateri so ga priganjali, zakaj čas je bil pičlo odmerjen in župnik se točno drži ure, določene za poroko.
«Kar naprej pojdite,« jih je silil ženin. «Do Lanišča vas bom dohitel.«
«Brez tebe ne gremo po nevesto,« so ga soglasno zavrnili.
«Saj pridem za vami...»
«Skupaj ali pa nič,« so vztrajali povabljenci.
«Vidite, kako težka ie ločitev od samskega stanu.« sta se godca norčevala. «Kar pojdi, ženin, pa malo zajokaj, ako ne gre dru-
predsedstvo in za oblastni odbor. Kako se to strinja z zaščito manjšinskega prava? Govorilo se je o moči predsednika Res, predsedstvu se daje s tem poslovnikom absolutna moč v roko. In reči moram, da bi na to ne pristal, tudi če bi sedel na mestu cenjenega gospoda predsednika naš pristaš. Take moči nima predsednik po poslovniku nobenega parlamenta, In ni prav, da je baš v naš poslovnik prišla taka določba. Jaz se sicer zanesem na to, da bo naš predsednik nepristranski, dasi tega v otvoritvenem govoru nI posebej poudarjal. Toda, če se zanašam na neprlstranost gospoda predsednika, pa ne moremo popolnoma verjeti v neprlstranost oblastnega odbora. Že v teh par dneh imamo v tem pogledu izkustvo, da se hoče večino absolutno Identificirati z oblastnim odborom in predsedstvom. Od strani večine se nam ie namreč reklo, da bo odsek predložil načrt poslovnika; v resnici ga ie pa predložil oblastni odbor. Ko so prišli gospodje od večine v odsek, niso prinesli s seboj odsekovega načrta, ampak že predelan načrt. Ta novi načrt določa, da mora predloge podpisati 15 članov, tako da jih opozicija sploh ne more staviti, dočim je prvotni načrt zahteval samo osem podpisov. Jaz sedaj ne vem, kdo je stavil ta predlog, ali so ga stavili člani odseka, ki so pristaši Vaše stranke, ali pa ga je stavil oblastni odbor. Svarim pred tem, da bi se Vi postavili na stališče, da je oblastni odbor samo za večinsko stranko. Oblastni odbor je urad, ki mora biti nepristranski za večino in za manjšino, za davkoplačevalce z one in s te strani. (Živahno odobravanje pri manjšini.) Oblastni odbor mora paziti na to, da ne bo postal strankarska institucija SLS!
Strinjamo se s tesm, da se omeji v skupščini neprestano govorjenje, toda zahtevati pa moramo zase pravico govora. Svarim gospode, da bi ta poslovnik, če se bo sprejel, kakor je predlagan, izvajal preveč po mrtvi črki. Ce se bo to zgodilo, bodite prepričani, da bo narod Izgubil zaupanje tudi v to skupščino, ki je po zakonu ustanovljena samo za to, da gospodarsko pomaga narodu. Ce se bo poslovnik izvajal tako, kakor bi bilo po besedilu mogoče, potem je bolj pametno, da gremo takoj domov.
Radi tega, ker
naš poslovnik ne varuje dovolj stališča parlamentarizma in svobode govora,
bomo glasovali v načelu proti nJemu.
— Stran 3 =============^^
Po izvajanjih dr. Puca je dobil besedo inž. Franc Zupančič, ki je med drugim protestiral proti temu, da se je načrt novega poslovnika dostavil šele tik pred sejo, češ, da je v tako kratkem času nemogoče proučiti ves osnutek.
Predsednik dr. Natlačen je po odgovoru na očitek podal besedo dr. Albertu K r a m e r j u, katerega izvajanja so v glavnih obrisih naslednja:
Ko smo prvič sedeli v tej dvorani, je dr. Puc stavil na večino vprašanje, ali hoče sodelovanje manjšine ali ne, in Vi ste soglasno vsi zaklicali: «Hočemo!» Prav. Toda lepi besedi morajo slediti tudi dejanja. Svoje besede ste, gospodje, ilustrirali z dejanjem tega poslovnika, katerega bistvena vsebina je, da korenito postavi na laž Vašo besedo ter onemogoči sodelovanje manjšine. V novem poslovniku je izvedeno načelo mi in mi sami. Kar mi rečemo, kar mi določamo, samo to sc more zgoditi. Vi opoziciji odrekate pravice, ki so običajne v vsakem parlamentu. Toda ml zahtevamo zase pravico, da sklepe, ki jih ustvarja večina in za katere nosi skupščina odgovornost, delamo skupno z vami. Vi ste nam
v tein poslovniku pokopali zakonite pravice govora,
razen tega pa, ako hočemo mi staviti nujen predlog, nam je to popolnoma nemogoče, kajti predlog mora imeti podpis najmanj 15 poslancev. Vi ste nam odvzeli pravice, katere imajo vsi poslanci v vsakem parlamentu. Gospodje, v Narodni skupščini, ki šteje 315 poslancev, ima vsak pravico tako do samostojnega predloga in do nujnega predloga kakor#do interpelacije: v ljubljanski oblastni skupščini tega ni.
Mi do sedaj ne dvomimo v nepristranost skupščinskega predsedništva, akoravno za to nimamo nobenih garancij. Predsednik ni postavljen za šefa te oblastne skupščine, ampak je on samo nekak prvi med enakimi, to se pravi za prvega izmed nas, on zastopa našo skupno voljo. On pa ne sme biti komandant oblastne skupščine, za katerega ga postavlja novi poslovnik na način, o katerem moramo reči, da je edin v Evropi. Ne maramo zase nikakih predpravic. Dvigamo le svoj glas, da odstranite iz poslovnika vse nezakonitosti.
Pravi parlamentarizem zahteva svoboden razgovor. Na žalost pa moram konstatirati, da ste v poslovniku postavili možnost, da vsak govor manjšine zadavite. Kakor hitro bo ta Vaš poslovnik sprejet, bonio ml od-
gače. Sicer te bomo nesli kot Kitajci mandarina.* — Pomignila sta nekaterim svatom, ki so ga bliskoma zgrabili in dvignili čez prag.
«Zdaj ne smeš nazaj,* mu je prepovedal godec, ko so ga postavili na tla.
«Pojdi, pojdi, Martin,* mu je pomignila mati. «Grdo bo, ako zamudite.*
«Še v hlev bi šel pogledat...»
«Od živine se pa le poslovi,« mu je godec dovolil.
Ko se je ženin vrnil iz hleva in ga je mati oškropila z zelenikovo mladiko, namočeno v blagoslovljeni vodi, so ga vzeli svatje medse in odkorakali med godbo in vriskanjem navzgor na Lanišče. Nevesta jih je čakala pred hišnim pragom ter je po običaju vsakemu podala roko. Samo Martin se ji je izognil nekam za hlev, kjer je počakal, da je odšla k svatom v sobo. Ti so ga že pogrešili ter se popraše-vali, kam je izginil.
«No,Martin, kam si se pa zamaknil?« ga je klical Gorenc, nejevoljen na njegovo čudno obnašanje. «Ali si bolan, da si tako otožen?«
«Nekaj sem se prehladil,« se mu je zlagal zaradi lepšega.
«Danes morajo nehati vse bolečine. Ca-šico čaja boš popil, pa boš ozdravljen; nimaš boljšega sredstva zoper prehlajenje.«
«Pustite me, sam si bom poiskal zdravila.«
«Kje, za kriščevo voljo? V hišo pojdi med svate, da se razvedriš.«
«Ni vredno začeti. Skoro bomo morali oditi.«
«Tako se pa ne mudi. Še dobro uro imamo časa.«
Zgovorni Gorenc bi ne bil nič opazil, ako bi ne bila priskočila godca in nekaj svatov,
ki so dvignili ženina ter ga nesli za mizo med svate. Vendar ga niso mogli pregovoriti, da bi bil pokusil pijačo ali se dotaknil kake jedi.
V glasnem pregovarjanju je potekla ura, svatje so vstajali od polnih miz ter se pripravljali na odhod. Godca sta jih zbrala v pare ter stopila sprevodu na čelo. Priklopila se mu je nevesta, nekoliko objokana, v beli obleki z vencem na glavi. Spremljale so jo številne družice, ozaljšane s cvetjem in z okraski. Daleč za njimi je stopal ženin s kislim obrazom v družbi postarnega soseda.
Na koncu vasi blizu Čepinove bajte so svatje začutili močen smrad. Berač se je maščeval nad nevesto ter ji je «na čast« za-žgal kup starih cunj, cokel in druge '■opotije. Neprijeten dim se je vali! naravnost na cesto med svatovski sprevod. Vmes pa so odmevale Čepinove besede: «Ne bosta in ne bosta srečna! Amen.«
Po poroki se je hotel ženin umakniti ženitovanju, a ga je pregovoril oče starešina z novico, da je povabljen župnik, ki jih je obljubil počastiti. Kmalu so pozdravili svatje svojega dušnega pastirja ter ga posadili na časten prostor, tako da je gledal ženinu v obraz. Le godcem ni prijala njegova navzočnost. ker si niso upali uganjati neumnosti in napravljati nepotreben hrup.
Tesno ob župniku je sedel oče Gorenc. Bila sta si prijatelja, zato je bila njegova hiša v župnišču dobro zapisana. Tudi Martina ni mogel zapostavljati, vendar ga je smatral za človeka, ki ga je treba pripraviti za nazore. Vse upanje je stavil v nevesto, da prevzame to nalogo.
«Midva se sicer ne poznava, kakor se poznamo z drugimi fanti,« je pošepnil Martinu.
nem odboru je bilo določilo, da je sedem poslancev lahko že stavilo svoj predlog, torej je manjšina vse-kdar lahko prišla do besede; prt nas pa ste Izračunali, da šteje manjšina 12 članov in zato ste stavili v poslovnik določilo, da more šele 15 poslancev staviti predloge, oziroma interpelacije. Gospodje SLS fmate res veliko večino, ki nI sicex v nikakem razmerju z dejanskim razmerjem glasov, kjer si stojita nasproti 52.000 glasov proti 37.000 glasovom. Pa ne samo številčno niste v pravici, tudi po kvaliteti niso Vaši glasovi boljši.
Po medklicih, kričanju in prerekanju je dobil besedo poročevalec profJarc, ki je odgovarjal govornikom opozicije, na kar se je pričela razprava o poslovniku.
Izpreminjevalnih predlogov opozicije k posameznim točkam poslovnika klerikalna večina ni uvaževala
in je bil poslovnik v celoti sprejet.
Predsednik je sporočil, da sta k poslovniku predloženi še dve resoluciji. Prva poziva vlado, naj čim prej uzakoni določbe o imunitetiposlan-cev oblastnih skupščin, druga pa naroča oblastnemu odboru, naj posreduje pri železniški upravi, da se poslancem oblastne skupščine dovoli največja vozna ugodnost. Oba predloga sta bila sprejeta, drugi soglasno.
Po novem poslovniku so se nato vršile volitve še enega tajnika v oblastno skupščino ln raznih odsekov. Za tajnika je bil izvoljen s 40 glasovi proti 12 praznim glasovnicam Gabriel Oblak. Glede odsekov so se zedl-nlli načelniki klubov, da se razširi odsek za proračun in finance od 5 na 10 članov ta 10 namestnikov. Prav tako odsek zaoblastne uredbe. Dalje se ustanavlja nov odsek za kmetijstvo z 10 člani in 10 namestniki, nov odsek za javna dela z 10 člani in 10 namestniki ter odsek za zdravstvene, humanitarne in socialne zadeve s 5 člani in 5 namestniki, katerih število se
Je na predlog Ivana Tavčarja povečalo na 10 članov in 10 namestnikov.
Naslednjega dne, 1. t nu, se je seja nadaljevala. Finančni odsek je stavil dva predloga: 1.) Oblastni odbor se pooblašča, da sme razpolagati za namene premičnin In za kritje drugih potrebščin skupščine z zneskom 700.000 Din. 2.) Oblastni odbor se pooblašča, da pripravi potrebne prostore za oblastno skupščino in oblastni odbor. Predloga sta bila z večino glasov sprejeta. Soglasno je bil sprejet predlog: Oblastni odbor se pooblašča in poziva,
da nemudoma prevzame vso imovino bivše dežele Kraniske
v posest in porabo in da ukrene takoj vse korake, da se preneso vse nepremičnine, ki so bile last bivše dežele, v zemljiški knjlgf na ime ljubljanske oblasti.
Večina pa je odklonila predlog dr. Kramerja, po katerem se vlada poziva, naj potom amandmanov v finančnem zakonu izposluje od Narodne skupščine, da se vse bivše deželne in sedaj inkamerlrane doklade prepuste samoupravam. Istotako je bit o d -k 1 o n J e n predlog dr. Kramerja, naj se oblastni odbor že vnaprej izjavi, da se bo pri sestavljanju prvega oblastnega proračuna izognilvsakinovldavč-n i obremenitvi In da se ne bo poslužil na podlagi člena 75. zakona o oblastnih samoupravah pravice nalaganja oblastnih doklad do 50 odstotkov. Končno je bil o d k 1 o n j e n predlog dr. Kramerja, po katerem naj bi skupščina ugotovila, da je centralna uredba z dne 18. februarja t. Iprotipostavna, zaradi česar na} se ob prvi priliki vloži pritožba na državni svet. Sprejeti so bili še nekateri predlogi. Pred zaključkom seje so se sestavili na novo vsi odseki razen enega za prošnje In pritožbe. Predsednik dr. Natlačen Je nato naznanil, da Ima finančni odsek svojo sejo 8. marca ob pol 11. v hiši Kmetijske družbe. Nato je zaključil sejo in o d g o d i 1 skupščino na nedoločen čas.
Mariborska oblastna skupščina
visni od Vaše milosti, ali smemo govoriti ali ne. Toda, mi nočemo in nočemo biti odvisni od Vas, mi hočemo imeti v poslovniku ugotovljeno pravico do govora.
V novem poslovniku je
onemogočena tudi kontrola delovanja v odsekih.
Odseki so tako rekoč aparat oblastne skupščine, da nam ni treba na plenarnih sejah neposredno reševati vprašanj. Radi tega je za javnost ravno tako važno vedeti, kaj se godi v odsekih, kakor na plenarnih sejah oblastne skupščine.
Ignacij Sitar (soc.) se je priključil izvajanjem predgovornikov in je izjavil, da bo glasoval proti poslovniku.
Ivan Tavčar (Napredni klub) pravi med drugim: Poročevalec se jc indirektno izrekel proti proporcu in to je treba koiistatirati, da se vidi, da stranka, katere zastopnik je gospod poročevalec, sicer vsepovsod zagovarja proporc in načelo demokracije, pri tem poslovniku pa se ni držala tega temeljnega stališča.
Dr. Juro A d 1 e š 1 č (SLS) odgovarja, da novi poslovnik svobode govora ne omejuje, ampak vsakemu poslancu je pravica do svobodne besede zajamčena. Določbe poslovnika hočejo doseči, da ne bodo govorniki govorili kilometrskih govorov, ampak da bodo kratki v svojih izvajanjih. Naš poslovnik mnogo bolj vpošteva opozicijo, kakor jo je vpošteval poslovnik, ki ga je izdelalo ministrstvo. Pravilnik ministrstva določa število pet pri posameznih odsekih, Po našem, danes predlaganem poslovniku se pa ne bo treba združiti vsem strankam opozicije, da dobite zastopstvo v odsekih, kajti novi pravilnik določa deset odsekovih članov, zato bo lahko vsak klub posamezno udeležen v odsekovem zastopstvu. Radi tega je Vaše nezaupanje, da bo odbor nezakonito posloval in pritisnil opozicijo v stran, popolnoma neupravičeno. Danes smo slišali prve predloge odbora, ki so vendar taki, da je Vaše nezaupanje popolnoma odveč. V odsekih smo vsak predlog, ki je bil utemeljen in upravičen, sprejeli, posvetovali smo se o vseh možnostih, ki ste nam jih do-nesli, zato nimate vzroka, da prihajate z nezaupanjem. Predlagam, da se preide v specijalno debato.
Specijalna debata o poslovniku.
Pri specijalni debati je prosil najprej za besedo dr. Puc, ki je odgovarjal dr. Adlešiču: V bivšem dežel-
«Pač pa te moram pohvaliti: nevesto si znal izbirati kakor nihče drugi v moji fari. Take, kakor je Lojza, so redko sejane. Sam Bog te je razsvetlil!«
«Tako je bila božja volja,» je pritrdil oče Gorenc. « Vedno so me nagovarjali zanjo, pa sem ji branil in branil. Martinu pa sem rekel: ,Bog ti jo blagoslovi!'«
«Očetov blagoslov otrokom hiše zida,» je razlagal duhovnik. «Hvafežen bodi, Martin, očetu za tako nevesto. Poglej jo, kako ji pristoja šopek na prsih in venec na glavi. Nedolžnost ji cvete na obrazu.»
Vidno je zardela nevesta po tem hvali-sanju in Lojze je lezel za starešinov hrbet. Samo Gorenc se je čutil povišanega ter se je zahvalil gospodu za laskavo priznanje.
«Glejte, kako sta ginjena,« so se ženske na tihem pogovarjale.
^Sramežljivost je lepa čednost,« je hvalil župnik, da ju reši iz zadrege. »Ponosen sem na vaju, taki zakoni naj se vedno sklepajo v moji župniji!«
Godci so se dolgočasili ob peči in mladino so srbeli podplati po plesu, brez katerega svatba nima pravega značaja. Župnik je uganil, da moti zabavo ter se je blagohotno odstranil.
Zabava pa vseeno ni prišla do željenega viška. Ženin je bil vsak hip bolj slabe volje ter je v svoji nestrpnosti hotel zapustiti ženi-tovanje. Šiloma je pritiskal na starešino, naj še pred večerom zaključi svatbo. Moral mu je ugoditi, nakar so se pričeli razhajati. Odšla sta ženin in nevesta s starešino in nekaterimi starejšimi svati, dočim so drugi ostali pri obloženih mizah do ranega jutra.
Tudi v mariborski oblastni skupščini klerikalci niso prepustili v oblastnem odboru opozicij! niti enega mesta, da se tako izognejo vsakršni kontroli. Oblastni odbor bo štel pet članov ter so izvoljeni v njega izključno le klerikalni pristaši, in sicer: predsednik
Stari Urbinc in Urbinka se svatbe nista udeležila. Ostala sta doma za varuha, tiha in zamišljena sta hodila okrog hiše, poslavljala sta se od gospodarstva, ki sta ga vodila trideset let vzajemno in sporazumno. Zato se nista mogla ubraniti solz ob zavesti, da stopata v ozadje in puščata prostor mlajšim močem.
«Tujka gre k hiši!« je vzdihnila mati. «Vedno sem se tresla pred tem trenutkom.«
«Novi prihajajo in stari se umikamo,« je potožil starec. «Tako se nam godi na stara leta!«
«Kako bo neki zdaj pri hiši pod novo gospodinjo? Nič dobrega si ne obetam.«
«Gorje nama, če bi Martin umrl!«
«Tedaj bi se preselila k sinu na Privesje a'i k hčeri v Hrastje...»
«Hudo je človeku pri srcu, ako mora zapustiti rodno hišo.«
«Zato pa nekateri ne dado iz rok...»
Tako sta kramljala skoro vse popoldne, obujala kesanje in žalovala. Končno sta se zedinila v zaključku, da je prav, ako se na starost odpočijeta in pripravita na smrt.
Kmalu po večernem zvonjenju je Martin privedel svojo nevesto. Urbinka jo je pozdravila z glasnim jokom, takoj nato pa se ji je vrgla okrog vratu in poljubovanja ni bilo ne konca ne kraja.
«Zdaj si moja ljubljena hčerka,« jo je pritisnila na zgubančeno lice.
«In vi ste moja zlata mamica,« se je silila nevesta, da ji vrne prijaznost.
Na vrsto je prišel tudi oče Urbinc, ki ni bil vajen laskanja in je nevesto v povračilo za njeno ljubeznivost boža! po obrazu.
(Dalje prih.)
dr. Leskovar; člani: Alojzij Supančič, Marko Kranjc,
dr.Veble in Jurij Kugovnik. Tudi za namestnike, ki jih je deset, so Izvoljeni sami klerikalcu
V popoldanski seii dne 23. februarja so bili izvoljeni posamezni odseki. Glasovanje se je vršilo z listki.
Ivan Albreht:
Zgodba o Brlcgarju
(Sen iz davnine.)
(Dalje.)
Janeza je obšla groza, ko se je spomnil prizora v podzemeljski jami. Tajna sila mu je tako zaklepala besedo, da je bilo čuti samo jecljanje, ko je skušal govoriti. Njegov strah se je še povečal, ko je opazil, da se je Alenka nenadoma zresnila.
«Nekaj veš. pa mi prikrivaš,« je žalostno vzdihnila in je bila bleda ko stena.
«Kaj naj vem?!«
«Očeta si videl!«
Njene sicer tako krotke oči. da ne more nobena srna imeti krotkejših, so bile pri teh besedah resne in stroge.
«Povej!» je ukazala in stopila tesno pre-denj.
Skalarjev se je počasi dvignil in jel pripovedovati, kje je bil in kaj je videl in slišal. Alenka je spočetka samo poslušala, potem pa se je kakor brez uma vrgla na tla in začela tako milo jokati, da se je Janezu trgalo v prsih srce.
«Oh oče, nesrečni moj oče,« je tarnala venomer in se nikakor ni dala potolažiti. S težavo je Janez izvedel, da je jel Brlogarja pred nekaj časom motiti in mamiti denar. Nekdaj srečna družina je naenkrat začela trpeti, ko je prišel v hišo na zunaj zal gospod, ki ga pa Alenka že ob prvem srečanju ni mogla trpeti. Jel je prigovarjati očetu, naj se ne ukvarja samo s prodajanjem orglja, ampak naj začne tudi gostilno, kar bo gotovo nov vir dohodkov. Oče je ubogal, toda gostilna se ni
Izvoljeni so: v finančni odsek: dr.Veble (SLS), Hra-stelj (SLS), Petovar (SDS) In dr. Goričan (NRS); odsek za uredbe: dr. Ogrizek (SLS), dr. Ravnik (NRS), Stabej (SLS), dr. Šebastjan (HSS); v odsek za prošnje in obtožbe: Kranjc (SLS), Rozman (SLS), Janže-kovič (SLS) in Neubauer (HSS). Na predlog dr. Ogrizka so izvolili še poseben odsek za spremembo poslovnika. V ta odsek pa so klerikalci izvolili izključno svoje ljudi in niso pripustili sodelovanja nobene opo-zicijonalne skupine.
Naslednja seja je bila dne 25. februarja. Poslanec dr. Schaubach (SLS), ki jc bil pri prvi seji zaradi bolezni odsoten, je položil prisego. Zapisnik zadnje seje je bil odobren. Sledila so poročila predsedništva o konstituiranju skupščinskih odsekov in strankarskih klubov. Klubi štejejo: SLS 42 članov (predsednik dr.Veble, podpredsednik Davorin Kranjc, tajnik Franc Hra-stelj, gospodar Ovčar); Narodni seljaški klub (radičevci) 11 članov (predsednik dr. Ante Odič, podpredsednik Franc Hodošček, tajnik Lorber); klub SDS 6 članov (predsednik Lovro Petovar, podpredsednik dr. Novak, tajnik Finžgar); Socijalistični klub 3 člane (predsednik Grčar).
Tajnik Hrastelj je poročal, da je predložena pred-sedništvu cela vrsta predlogov. Predlaga, da se čitajo samo predlagatelji in kratka vsebina predlogov, ki se po večini nanašajo na razna cestna vprašanja, na regulacije rek in pr tokov, na podpiranje kmetijstva in Vinogradništva, na zavarovanje zoper točo, na uvedbo jesenskih počitnic na osnovnih šolah, na izvedbo volitev v sreske samouprave, na razna železniška vprašanja, na vprašanja bolnic, na ustanovitev nznih kmetijskih in drugih strokovnih šol, na izenačenje zakonodaje v Prekmurju, na olajšanje obmejnega prometa, na uvedbo tranzitnega prometa z Madžarsko, na zgradbo mostu preko Mure, na vprašanje sezonskih delavcev, na razne poštne in telegrafske zahteve, na ustanovitev enoletne gospodarske šole ter kmetijsko-nadaljevalnih šol v Braslovčah in Žalcu. Predložena je tudi prošnja narodnega gledališča v Mariboru za podporo.
Sledijo predlogi skupščinskih odsekov, zatem preide skupščina na razpravo o predlogu odbora za novi poslovnik, v katerega imenu predlaga načrt poslovnika referent Marko Kranjc. Izjavi, da je nov poslovnik sestavljen na podlagi preizkušenega poslovnika bivšega kranjskega deželnega odbora in na podlagi poslovnika Narodne skupščine.
Ker je bil načrt poslovnika izročen vsem posameznim poslancem, so se na predlog poslanca Petovarja pre-čitale samo one točke, v katerih je odbor spremenil načrt z ozirom na predloge posameznih klubov.
V splošni debati opozarja poslanec Grčar (soc.), da skuša večina vnesti metode, ki ne morejo podpirati rednega poslovanja. Že pri volitvi oblastnih odborov in predsedništva skupščine je večina pokazala, da ji nI mar sodelovanje manjšine. To svoje stališče je prenesla tudi v novi poslovnik. Z njim hoče večina manjšini tudi zamašiti usta, na eni strani s tem, da je tudi stvarna debata onemogočena in da se zahteva za vlaganje interpelacij po deset podpisov, torej šestine vseh poslancev. Ali se večina boji, da bi se kresale v skupščini Ideje? Večina naj pomisli, da je naslonjena samo na Sest tisoč glasovvečlnev narodu. AH se večina boji, da bi duševna svoboda ubila samoupravo? V istem zmislu sc Izjavita tudi še poslanca Petejan (soc.) in Petovar (SDS). Načrt večine branijo dr. Vd)le, Kores in dr. Ogrizek.
Skupščina preide na specialno debato o novem poslovniku, ki se sprejme po predlogu večine z nekaterimi spremembami, predlaganimi po zastopnikih opozicije. Večina ponovno odkloni predlog poslanca Petovarja, naj se pripuste v predsedništvo skupščine tudi člani opozicije. Istotako odkloni predlog Istega poslanca za proporc pri volitvah oblastnega odbora. Na predlog poslanca Petovarja se vnese dolečba, da se novinarji, ki se javijo pri predsednlštvu, pripustijo na podlagi izdanih legitimacij na zanje določen prostor. Tudi se sprejme predlog poslanca Petovarja, da mora predsedništvo v primeru, da po odgoditvi zasedanja skupščine skliče novo sejo, poslati tozadevna vabila z dnevnim redom za prvo sejo vsaj pet dni prej. Kot ofi-cijelni naziv na pečatu oblastne skupščine se določi:
Oblastna skupščina mariborske oblasti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Mariboru.
Pri točki o dnevnicah, ki jih določa poslovnik na 150 Din, predlaga poslanec Radikovič (HSS), naj bi se določile dnevnice za v Mariboru stanujoče na 100 Din, za druge poslance na 130 Din. Predlog se odkloni ter ostane dnevnica 150 Din. Sprejme se predlog poslanca Petejana, da se uvedejo poslanske legitimacije, dalje predlog poslanca dr. Vebleta, da se pri noveliranju zakona o oblastnih samoupravah zagarantira oblastnim poslancem imuniteta. Odkloni se predlog posl. Modern-dorferja In Petovarja, naj za nujne predloge zadostuje pet podpisov natnesto deset. Na predlog poslanca Sta-beja se sklene, da se določita v poslovniku še dva skupščinska odseka za socljalno politiko in za deželne kulturne zadeve.
Po končani specijalnl debati sprejme skupščina z večino glasov predloženi načrt.
Na predlog dr. Vebleta se določi število članov za vsak odsek na devet. Med strankami se je dosegel sporazum, da ima večinska stranka v vsakem odboru po šest, združena opozicija pa po tri člane. V finančni odsek so na tej podlagi imenovali klubi nastopne zastopnike: SLS: dr.Veble, Hrastelj, dr. Goričan, Stabej, Sagaj, Marko Kranjc kot člani in Litrop, Blatnik, Krc-felj, Janžekovič, Davorin Kranjc in Bruderman kot namestniki; SDS: Petovar kot član in dr. Novak kot namestnik; HSS: Lorber kot član, Majezič kot namestnik; soc.: Petejan (Moderndorfer). V ostale odbore bodo imenovali klubi svoje zastopnike in jih sporočili predsedništvu do 10. marca
S tem je bil dnevni red seje izčrpan in je predsednik dr. Leskovar javil, da bo prihodnjo sejo sklical pismeno, nakar se je zahvalil poslancem za udeležbo ter odgodil zasedanje na nedoločen čas.
Politični pregled
Najvažnejši dogodek zadnjih dni v beograjski Narodni skupščini je bila
radičevska obtožba notranjega ministra Maksimoviča,
kateremu so se očitala nasilna dejanja proti radi-čevcem zlasti ob zadnjih volitvah. Z obtožbo notranjega ministra se je hotelo ugonobiti poleg korupcije drugo največje zlo v naši državi, to je
zloraba uradnega oblastva. Jasno je, da je ta obtožba zahtevala natančno preiskavo, toda vladna večina v Narodni skupščini je bila drugega mišljenja in je pri glasovanju 26. februarja
zavrnila obtožbo.
152 poslancev je glasovalo proti obtožbi, a 134 zanjo. Med temi 152 poslanci je bilo seveda tudi 20 naših klerikalcev, ki so znova povedali, da je
obnesla, ker ni imel kdo piti. Ogljarji sami nimajo nič kaj odveč pod palcem, drugih ljudi pa pride tako malo mimo, da skoro ni vredno besede. Tudi z vinom oče ni imel sreče. Najboljše vipavsko vino se mu je kmalu ski-salo in tako čudno zgostilo, da ni bilo za nikamor. Spričo tega je seve šlo kmalu vse gospodarstvo rakovo pot. Ko pa je bila najhujša sila, je jel spet hoditi tisti zelenjak, tisti zoprni gospod k hiši. Venomer je bil očetu za petami in neprenehoma sta nekaj šušljala in mešetarila. Mati Brlogarica je bila v skrbeh za svojega moža in ga je skrivaj pridno zalezovala. Čudno se ji je zdelo, zakaj mož tako molči in nekaj skriva pred njo, ko ji je vendar prejšnje čase vse zaupal in povedal. Oni dan se ji je potem posrečilo, da je skozi špranjo v steni videla, kako sedi gosposki tujec z Brlogarjem v čumnati. Ali, joj, groza! Tujcu, ki je bil odkrit, so štrleli izmed las rožički, s stola pa je visel nagnusen rep. Brlogarica je kriknila in od strahu omedlela, hiša se je stresla, jelo se je bliskati in treskati in vse je bilo navzkriž. Ko so prihitele hčerke po onesveščeno mater, ni bilo o tujcu ne duha ne sluha, oče pa je ves prepaden begal križem in venomer vpraševal, kaj se je zgodilo. Ko je mati pozneje jela praviti, kaj je videla in kako je prepričana, da je tisti strašni tujec sam peklenski zlodej, jo je oče pomiril, češ, da je bolna in da bo dal za maše. Odtlej res ni bilo tujca več k hiši in so vsi skupaj pozabili na ta dogodek. Ko pa se je približal njegov rojstni dan, je postajal oče Brlogar bolj in bolj nemiren in zamišljen. Rekel je naposled, da mora sam pogledati po ogljenicah, ker mu sicer ogljarji napravijo preveč škode, pa je šel z doma. Ker ga le ni bilo domov, so
mislili vsi, da ga je morda zadržala kakšna imenitna kupčija in da je moral kam dalje po opravkih. Dasi sicer brez skrbi, je Alenka na materino prigovarjanje le šla v gozd, da bi izvedela od ogljarjev, če jim ni oče morda kaj naročil.
Medtem ko je Alenka še jokaje pripovedovala, je v gošči zahreščal korak. Janez se je ozrl in zagledal Brlogar j a.
«No. fant, ali tukaj kuhaš oglje?!» je na-renčal Janeza, vendar ni bil videti več tako hud in besen ko v špilji. Brž za tem se je nasmehnil :
«Ne vem, če ni blizu Alenke nevarnost, da kopa pregori.»
Janez je strmel in molčal, a stari se je začudil proti hčeri:
«Kaj pa ti? Zakaj jokaš?»
«Saj ne,» se je branila deklica. «Samo dolgčas mi je bilo po vas.»
«0 ti piska zmehkužena,» se je skušal šaliti Brlogar, Janezu pa se je zdelo, da se mu trese glas in da s pogledom neprenehoma nekam plaho išče okrog.
«Kako pa je z ogljenicami? Vse v redu?» je vprašal zdajci Janeza, ki je pritrdil. Zraven si je mislil:
«Kako je vendar vse to čudno?! Ali sem —■ ali nitem?»
Medtem se je oglasil Brlogar:
«No, pa pojdimo! Za petdeseti rojstni dan! Saj velja osem dni prej in osem dni pozneje!»
«Bog vas ohrani!» je voščila Alenka, tedaj pa je zarohnelo in zagrmelo in vse izginilo v strašnem dimu.
IL
V Zlodejevi oblasti.
Kakor iz megle se je Skalarjev Janez znašel sredi največje samote v Zali, v divji, nepriljudnl pokrajini ob cesti iz Idrije proti Logatcu. Gledal je okrog sebe, premišljeval in se mučil, vendar ni mogel dognati, kako je prišel tja.
Bil je lep pomladni dan. Pod cesto je šumela močno narasla Idrijca, po strmini navzdol in navzgor pa je šelestelo drevje. Občutek tesnobe in zapuščenosti je mučil Janeza in želel si je domov, zraven pa si le ni mogel misliti, kam naj krene, da bo prišel prav. Zato se je tem bolj razveselil, ko je zagledal v smeri od Idrije prihajati beračka, ki je veselo prepeval:
«Stara vera, star denar, vsak če biti gospodar, jaz pa kakor ptič živim, vbogajme vse potrpim. Naj bo grof al' naj bo kmet, vsak na svetu je preklet, pravi božji pomagač je zares samo berač.»
«Ti jo pa dobro režeš,» se mu je že iz dalje zasmejal Janez v pozdrav.
Berač je malo osupnil, ker se ni bil nadejal, da naleti v teh samotah na živo človeško bitje. Vendar je kmalu spoznal, da Janez zanj ni nevaren.
«0, prijatelj,® se je zasmejal, ko je prišel bliže, «kdor je vajen piti solze in se mazati z brcami, živi vedno v božji milosti, pa naj tudi gre na hudičevo ohcet!»
Odgovora Janez nikakor ni mogel razumeti.
vse njihovo prejšnje grmenje proti nasilju bilo le grdo varanje slovenskega ljudstva, ki jim je zaradi takih bojevitih besed zaupalo glasove. Naše klerikalce ni spreobrnil niti žalosten dogodek. ki se je odigral dva dni prej v Narodni skupščini. Davidovičevi poslanci so namreč
privedli v Narodno skupščino strahovito pretepenega občinskega uradnika Rlstlča.
Rističa je dal brez pravega povoda aretirati beograjski policijski uradnik Sokolovič, ki ga je potem tako pretepel, da je bilo vse Rističevo telo obdano z lisami. Davidovičevi poslanci so Rističa v skupščini slekli. Pogled nanj je bil tako strašen, da je nastala
v Narodni skupščini prava burja ogorčenja
in so se čuli vzkliki: To je najboljši dokaz za Maksimovičeve nasilne metode. Gotovo je, da bi se v Narodno skupščino Ristič ne smel privesti, ker je to neprimerno za forum, kjer se take zadeve rešujejo na drug način, vendar je ta dogodek ob pravem momentu povzročil toliko ogorčenja, da jc opozicija bila zelo radovedna na izid glasovanja o obtožbi, ki je izpadlo kakor gori omenjeno v prid ministru Maksimoviču.
Reševalci položaja so morali biti zopet klerikalci,
ki tvorijo z radikali vlado in ki torej za svoje ministrske stolčke store vse, kar zahtevajo njihovi zavezniki radikali. Majhna večina 18 glasov pa dovolj jasno govori,
da vlada ni na krepkih nogah.
Predvsem je seveda zelo omajan položaj notranjega ininstira Makninovida, kateremu zelo nenaklonjena jc v radikalski stranki pašicevska struja. Proti Maksimoviču
pripravljajo novo obtožbo davidovičevci,
ki trde, da bodo spravili na dan še hujše pregrehe notranjega ministra in z bolj podprtimi dokazi, kakor sc jih imeli radičevci. Pravijo, da Maksimovič glasovanja o tej obtožnici ne bo čakal, temveč bo prej odstopil. Važno je omeniti, da je
Stepan Radič sedaj v opoziciji popolnoma spremenil svoje mišljenje o SDS.
Te dni je izjavil, da so se samostojni demokrati
izkazali kot prava kmetijska in poštena stranka. Posebno značilne so naslednje Radičeve besede: «Vsi smo mislili, da Svetozar Pribičevič ne bo vzdržal v opoziciji niti tri mesece, on pa je zdržal že skoro dve leti. Vem, da so Pribičeviču neprestano ponujali, da vstopi v vlado, on pa ni hotel. On je morda hotel s pokojnim Pašičem, s sedanjimi radikali pa noče.»
Vobče se vidi, da postaja
SDS središče, okrog katerega se zbira vsa opozicija.
Naša moč napreduje in po vsej naši državi se množi število naših pristašev. Sila SDS je v programu, ki je dosleden od prvih početkov naše stranke. SDS se ne obrača po vetru in njeni voditelji ne iščejo osebnih koristi. Ako bi iskali osebnih koristi, bi bili že danes v vladi namesto klerikalcev. Radičeva izjava, da bi mogel Svetozar Pribičevič priti v vlado, kadar bi hotel, je odkrita beseda našega dosedanjega najhujšega nasprotnika. Sedaj, ko tudi nasprotniki priznavajo samostojnim demokratom poštenost in doslednost, najjasneje vidimo, da SDS ne proda svojih načel za ministrske stolčke. Naše geslo: svoboda, enakost, bratstvo bo zmagovito prodiralo v naši kraljevini in ne bo trajalo dolgo,
ko bo SDS res Imela 40, 50 in tutfi več poslancev,
kakor je izjavil Stepan Radič, ki pravi tudi, da jih SLS ne bo mogal imeti nikdar več kakor okrog 20, ker so klerikalci navezani le na Slovenijo. Klerikalcem tudi ne bo nič koristilo, če jim bodo radikali ugodili in postavili v Sloveniji druga dva velika župana. Njihova moč se ne bo povečala z novima velikima županoma, pač pa bo ljudstvo s tem videlo,
da je klerikalcem le za osebne in strankarske koristi,
narodovo blagostanje pa jim je zadnja briga. Večen žalosten spomenik so si klerikalci postavili s svojim glasovanjem za nespremenjene visoke davke in takse, za korupcijo in nasilje.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
•Kje si se ga pa tako sladko navlekel, da ti kaplja takšna modrost z jezika?« jc podražil beračka, ki pa se ni dosti zmenil za Janezovo zbadanje. Kakor jc bil majhen, se je vendar junaško razkoračil sredi ceste in se jel tako neusmiljeno smejati, da mu je zdrknila popotna palica iz rok.
•Navlekel!? He-he-he-he-hiiiii! Veš, jutranjo rosico sem pil, z večerno se bom hladil. Za papeža sem ustvarjen in s smolo sem poparjen. He-he-he-he-hiii —»
♦Nehaj no,» se je jel zdajci smejati še Janez, «saj ti lahko celo trebuh poči!«
Ko se je berač polagoma le res nekoliko umiril, je vprašal:
•Kam si pa ti namenjen, prijatelj?»
Zdaj je bilo Janezu nerodno. Ker ni vedel, kaj naj reče, je samo z roko pokazal po cesti navkreber.
«Viž ga,» se zasmeje berač, «potem imava pa skupno pot. Če ti je prav, lahko kar odrineva.))
Janezu ni bilo prav in ne narobe. Da ne bi obsedel kar tako tjavendan ob cesti, se je dvignil in šel z beračkom, ki je jel spet prepevati : Kjer obhaja se gostija, tja poda se beračija, je in pije vbogajme, potlej v steljo skrije se!»
'Dobro si jo pogodil,» se je zasmejal * J«i > cz, a beraček se je odrezal:
Kaj pa misliš?! Jaz znam malo več ko l?ruš'ce peč'!»
Janez se je nasmehnil, berač pa je začel T ipovedovati, zakaj je danes tako dobre volje. Povedal je, da se moži Brlogarjeva peta hči in da gre tudi on voglarit.
•Brlogarjeva?« se zavzame Janez. Hipoma se zave, da pozna Brlogarja in njegovo Alenko, nesrečnega očeta šesto hčer.
•Brlogarjeva, kako pak!« potrdi berač. «Odkod pa si, da tega ne veš?»
Janez ne odgovori na vprašanje. Nikakor ne morem prav verjeti in le še poizveduje: •Tistega ogljarja meniš?«
•Ogljarja? 2e res, nekdaj je bil Brlogar res ogljar,« potrdi berač, «ali tisti časi so že za gorami. Danes je gospod, večji ko grof v Vipavi ali knez v Planini. Hoj, prijatelj, takih je malo!«
Medtem ko berač hiti s svojo izvedenost-jo, zbira Janez zbegane misli. Ali ni bil pravkar skupaj z Brlogarjem in z Alenko? Čudno res!
Ozre se okrog sebe in se še bolj začudi. Ko je govoril z Brlogarjem, je rumenela jesen po pokrajini, zdaj se pa bohoti pomlad... Čudno res —
•Veš,« pravi potem čisto odkrito beraču, •meni se zdi, da sem kakor —«
Glas mu zastane, ker se boji izreči vso misel. Hitro se zato popravi:
•Kakor da bi mi bilo narejeno —» Berač ga pomenljivo pogleda, se malo odmakne in zagodrnja:
«No, po modrosti ravno ne dišiš, pa nič ne dč! Na poti pride vse prav.»
Janez se zasmeje, kar tako, ker si ne more misliti, da bi bil berač zdaj naenkrat resen, a beraček začne pripovedovati iz zakladnice svoje vsevednosti to in ono. Tako Janez izve zdaj še enkrat, da se je bil Brlogar res zapisal samemu črnemu Zlodeju. Prej je bil tako bolj sirotle. Kup otrok, drunega nič. Potem je pa naenkrat začel rasti. Iz
BEVKE PRI VRHNIKI. Sem begunec s Primorskega. S skromnimi sredstvi sem pričel v Bevkah malo trgovino s sadjem in zelenjavo. Od nekdaj sem naprednega mišljenja, toda vedno miren in se nikamor ne silim. Te dni je moja žena prodajala po Vrhniki zelenjavo in prišla tudi v dekanijo k sestri gospoda dekana. Toda slabo je naletela. «Ali ste vi žena tistega možaka, ki ima belega konja in ki se je dal v Blatni Brezovici z dvema čašama vina podkupiti, da je napadel na shodu gospoda dekana? Le poberite se, mi ne bomo podpirali ljudi, ki niso pri naši stranki. Mi imamo že drugo žensko tukaj in ji bomo napravili tudi barako, da bo našim ljudem prodajala.« Na dekanovem shodu v Blatni Brezovici sem se samo zavzel za vo-lilca, ki ga je g. dekan neopravičeno javno zavrnil, da naj molči, češ, da nima ničesar govoriti. ker da ni volilec. Dotični, ki je pozval g. dekana, da naj vendar pove ime kandidata SLS, je volilec in ga je g. dekan neopravičeno javno zavrnil. Gospod dekan naj bo uverjen. da mu svojega blaga ne bom več vsiljeval in da tudi svojega prepričanja ne bom opustil, čeprav mi njegovi ljudje hočejo škodovati, ker sem naprednega mišljenja in mislim s svojo glavo. Jaz sem moral bežati kot revež s trebuhom za kruhom s Primorskega, Vaša dolžnost -bi pa bila, da ste ostali kot domačin in duhovnik s Krasa doma pri svojih ljudeh, tam, kjer fašisti preganjajo naše verno ljudstvo. Jože Mattias.
VRHNIKA. Prihodnjo nedeljo 6. t. m. se bo vršilo v »Jantarju« zanimivo predavanje o snovi: Eden ali trije narodi. Vabimo k obilni udeležbi. SDS.
BEGUNJE NA GORENJSKEM. Naši vasi se bližajo res lepi časi, katere nam obetajo naši nasprotniki z Orlovskim domom, ki ga nameravajo zidati na cerkvenem svetu s pomočjo nabranih smrek in obilnega prispevka rojaka škofa dr. Jegliča. Pa je splošnosti res silno potreben tak dom in smreke gotovo niso proč vržene! Ti preklicani Žerjavovci imajo skoro vse: lep oder, dober tamburaški zbor, knjižnico in še
bajte se je razščeperila hiša, iz hiše kmalu skoro graščina. Taka je zdaj Brlogarjeva domačija, da bi ji daleč naokoli človek zastonj iskal para. Hiša, hlevi, skednji in šupe. moj Bog, kakor grajsko, nič drugače. In kako je to naglo šlo! Kakor kvas je šlo kvišku! Prva hči je bila že skoro za možitev, ko še ni bilo nič. Tisto leto je potlej še ono malo, kar je premogel, nekako zaonegavil. Nato pa naenkrat, kar čez noč: lepa bajta, še lepša hiša, skoro graščina: gostilna, hlevi za konje, za pošto; vozovi, sani, sploh vse. kar je pri res trdni in dobri domačiji mogoče. Ženini se zbirajo ko na vrvici. Kaj se ne bi, ko ima vsaka Brlogarjeva samo v denarju po tri sto srebrnih tolarjev!? Tri so že omožene v Trstu, ena pa v Vipavi. Ta, ki se zdaj mozi, pojde menda v Ljubljano. Takim je lahko! Vsega na kupe, potlej pa še tri sto srebrnih tolarjev po vrhu!...
Janez je pozorno poslušal beračevo pripovedovanje.
«Pa misliš, da mu sam rogatec nosi denar skupaj?«
•Bogve. Govori se dosti —»
«Kaj pa?«
•Ali res nič ne veš?«
•Prav nič!«
•Čuden junak«, skima berač z glavo in nadaljuje:
•Tako vedo povedati, da Brlogar lahko stori, kar hoče. Zoper njega ni postave ne oblasti: ne grajske ne cesarske!«
«Beži!?»
«Res! Slišal sem že iz več ust povedati tako.«	Dalje prih.)
mnogokaj. Gasilni tamburaški zbor je tudi liberalen, zato je bilo treba še klerikalnega, seveda za konkurenco gasilnemu društvu. Sploh je vera v nevarnosti, zato je gotovo potreben tak dom, v katerem je dovoljeno vse, kar je klerikalno pobarvano. Tudi plesati je tam dovoljeno: fant s fantom, dekle z dekletom, kakor pravijo gospod. Šarže imajo, kakor je slišati, tudi že raz-
- -	« r « «	t	t . " 1 _ ___ ^ t .. I I r	111
BIZELJSKO. Sedaj po volitvah ni več volilnega boja, zato je naš g. župnik napel svoje stare strune v drugo smer. Imamo namreč sedaj velikonočno izpraševanje za spovedne listke, katero pa nikakor nima verskega značaja, ampak je politična gonja proti tako zvanim brezverskim časopisom, predvsem proti naši »Domovini« in «Jutru», za katera časopisa pa ne more nobeden
deljene. Kdo bo predsednik, načelnik, režiser in j krščanski mož ali žena reči, da sta protiverska. šcpetavec, danes še nočemo izdati. Posebno za G. župnik, mi »Domovinarji« bi Vam svetovali, zadnjega Imajo na razpolago več izbornih oseb da pustite politiko pri miru in rajši učite krščan-obojega spola, ki imajo že prakso z agitacijo, ski nauk, ki je naši mladini bolj potreben kakor podpihovanjem in hujskanjem. To je izborna pa Vaša politika. Po našem mnenju bi se morali praksa in navada klerikalcev: najprej vse dobro dušni pastirji baviti samo s krščansko besedo, a
pri nasprotnikih označiti za hudo in potem v kalnem ribariti. Kakšen bo uspeh, bomo videli pozneje. Napredni Begunjci in okoličani pa dobro vemo, kaj je našemu kraju potrebno za pro-cvit in napredek. Dati in pomagati ljudem, ne jemati in izsiljevati!
LITIJA. S 1. marcem t. I. se je nastanil v j Litiji dr. Polde U k m a r, ki bo ordiniral v Ko- j blerjevi hiši vsak dan od 9. do 12. doma, popoldni pa bo na razpolago za posete zunanjih bolnikov.
VRHEK PRI TRŽIŠČU. (Smrtna kosa.) Na Vrhku pri Tržišču na Dolenjskem jc umrl 17 letni France Majcen, sin uglednega posestnika g. Ivana Majcna. N. v m. p.!
RIBNICA. (Smrtna kosa.) 21.februarja t. 1. je po daljšem bolehanju umrl g. Fr. Betriani, oče srezkega šolskega nadzornika in tajnika k. o. SDS v Kočevju, v starosti 70 let. Bodi mu blag spomin, prizadetim naše srčno sožalje!
TRBOVLJE. Klerikalni načrt v laškem okraju za časa oblastnih volitev je bil res mojstrsko zasnovan. Na čelo kandidatov so postavili kleri-
politiko naj puste drugim možem. čim več bo razgrajanja in obrekovanja, tem bolj bo uspevala naša živahna agitacija za «Domovino». Pošteni in napredni možje pravijo:
Ljuba »Domovina® naša, ki novice nam prinaša, tebe bere rado staro in pa mlado.
Še nekaj je na Bizeljskem, kar je pa našemu g. kaplanu trn v peti: to je pa naše sokolsko društvo, ki jc precej številno še iz prejšnjih let. Sedaj, ko je g. kaplan začel agitirati za Orle in črniti Sokole, je izprevidela mladina, da vla-j data pri Sokolih poštenost in značajnost, pa jej začela v velikem, številu pristopati k Sokolom. G. kaplan, pustite nas Sokole pri miru, kajti k Orlom tako ali tako razen par oseb ne bo nihče šel. — B i z e 1 j s k i «D o m o v i n a r j i«.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Od nas bolj redko čitamo kak dopis v časopisju. Kljub temu pa nismo nikaki zaspanci. Velika množina naprednega časopisja, ki prihaja k nam, dovoli jasno priča o naši moči. Število naročnikov «Do-kalci trboveljskega kaplana g. Žmavca. Za njega ; movine» je zadnje čase zaradi marljivih nabi-so se vrgli v boj z vso silo njegovi duhovniški j raiCfcV naročnikov naraslo tako, da presega nji-sobratje in kmetje so ga res volili. Z velikan- | i,ovo število vse ostale. Tudi pri oblastnih vo-skim agitacijskim aparatom so dobili v našem jjtvah smo se dobro odrezali ter napredovali okraju dva mandata. Dr. Bohinjec je dobil po- 1 kakor nobena druga stranka. Gledali bomo, da j /ovico g/a sov manj nego klerikalni kandidati in j na§e ^elo §e jj0]j povečamo ter bomo poskrbeli j mu je manjkalo do izvolitve le okoli 80 glasov.! tu(jj za redno poročanje o vseh važnejših do-Resen opomin naprednim volilcem za prihodnjič! j godkih našega kraja.
Da pridemo nazaj na omenjeni klerikalni načrt, j drešIN JA VAS. (S m r t n a k o s a.) Po daljše je oblastni poslanec kaplan g. Zmavc sedaj, §i> te-kj bolezni je umrI v 42. letu starosti obče odpovedal svojemu mandatu v korist g. Kriz- | spogtovani posestnik in občinski odbornik v Pe-niku, rudniškemu kovaču v Trbovljah. Tega trovčah g Franc Košec. imenovani je bil usta-
moža sploh nihče ne pozna in radovedni smo, kako bo on naše ljudstvo zastopal v skupščini, ker o kmečkih težnjah nima niti pojma. No, pa to je vseeno, ker tudi kaplan g. Zmavc kmeta bolj malo- pozna. Ce je zdaj kdo upravičen de-Javcc zastopati, je to socialistični poslanec župan g. Sitar. Najboljše bi jih zastopal dr. Bohinjec, ki so mu baš tako znane tudi kmečke potrebe. — Rudar in kmet.
HRASTNIK. Izobraževalno društvo napredne mladine »F,dinost» v Hrastniku bo imelo svoj
novitelj našega domačega gasilnega društva in dolgo let njegov marljiv načelnik. Pokopali so ga v torek dopoldne na žalskem pokopališču ob veliki udeležbi občanov. Na zadnji poti so ga spremili domači in sosednji gasilci ter občinski odbor občine Petrovče. Pokojnik zapušča žalujočo vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok. Delavnega moža ohranimo v častnem spominu!
MARENBERG. V nedeljo 14. februarja 1.1. je zaključilo Društvo jugoslovenskih sester v
j.-^i , . . Marenbergu svoj kuhinjski tečaj s popoldansko redniJetrn občni zbor v nedeljo 6. t. m. ob 4, ur,,	na katerQ sq biU , staršey g()jenk
pr!for,h A,VRUS?.\D,°-: vabljeni vsi dobrotniki društva. Mnogoštevilni hnška (Pod skalo). Vse člane in naše pnjatelje Lbisk in izrcčcne pohvainice s0 dokazale potrebo
vljudno vabimo.	! ustanovitve tako dobrodelnega društva, za ko-
SENOVO. Za zadnjo nedeljo sklicani občni jega so si steicie nevenljivih zaslug vse odbor-
zbor krajevne organizacije SDS se je moral za- njce p^ vodstvom predsednico gospe Kolškove,
radi tehtnih ovir preložiti na nedoločen čas. j notarjeve soproge v Marenbergu, zlasti pa ma-
BREZJE PRI RAJHENBURGU. Dragi go-jtični društvi Kolo srpskih sestara v Beogradu
spod urednik, zopet Vam moramo poročati, kako j in Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, ki sta
se imamo pri nas. V nedeljo 13. februarja t. 1. z izdatnimi gmotnimi podporami pripomogli k
smo imeli tukajšnji občani sestanek, da smo se | ustanovitvi. Matično društvo v Ljubljani nam je
pogovorili o občinskih volitvah. Na sestanku! poslalo za učiteljico gospo Svetel-Čermakovo,
smo že predlagali za občinski odbor može, ka- j k; je s svojo ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo
terim zaupamo, da bodo skrbeli za blagor ob- mnogo doprinesla za sijajen uspeh tega tečaja.
čine ter sploh za blagostanje občanov in davko-. Gojenke so se zahvalile v izbranih besedah
plačevalcev. Doslej si je župan tako rekoč sam j vsem, zlasti pa gospe učiteljici in celemu odboru
zbiral občinski odbor, da so potem odborniki pri' ter se solznih oči poslovile od dobrotnic, ki so
občinskih sejah kar pritrdili vsemu, kar je on; Jim v tečaju nudile toliko lepih in dobrih naukov
hotel. Na občane se mnogokrat niso ozirali. Tako za življenje.
so tudi proti naši volji priklopih našo občino k senovski občini. Organizirali smo se v naši SDS,
ZIBIKA. V nedeljo, 20. februarja t. 1. so di-letanti iz Pristave uprizorili na tukajšnjem šol-
po kateri bomo prišli vsaj do občinskih volitev ■ skem odru burko »Moč uniforme«. Pred igro so in takrat bomo s kroglicami pokazali, da smo za I domači fantje prav lepo zapeli »Domovina, mili tiste može, ki jih sami hočemo. Občani, pokažite kraj», «Ljubezen in pomlad«, »Slanica* ter »Slona dan volitev, da hočemo sami svoj odbor, da1 venec, Srb, Hrvat». Predstava je izvrstno uspela bomo s tem tudi postali zopet samostojni bre- in lahko rečemo, da tako zabavne stvari že »ovski občani.	| dolgo nismo videli na odru. Agata, Milek, agent
Mayer in eksekutor so bili izvrstni tipi. Naravnost nedosegljiv pa je bil v svoji igri mojster Cvirn. Škoda, da ga niso videli vsi Zibičani. Tudi župan in občinski svetovalci so svoje vloge nepričakovano dobro rešili ter je bila občinska seja res prav imenitna. Priporočljivo in hvale vredno je, da gredo dobri igralci tudi med narod, da ponesejo umetnost in prosveto v kraje, kjer je uprizoritev težjih iger nemogoča. S tem vršijo lepo kulturno delo. Čast jim! Gospodu šolskemu upravitelju v Pristavi, ki je poklonil dohodek predstave revni šolski mladini v Zibiki, za trud in požrtvovalnost iskrena hvala!
ŽETALE. V nedeljo 20. februarja 1.1. smo imeli občni zbor naše krajevne organizacije SDS. Obe sobi pri g. Svenšku sta bili polni. Okrožni tajnik g. Malgaj se je v daljšem govoru zahvalil naprednim Zetalčanom za zvestobo in zaupanje, ki so ju izkazali naši stranki 23. januarja t. 1. ob oblastnih volitvah. Orisal je potrebo še krepkejšega dela za organizacijo in poudarjal, da ne smemo sedaj zaupati in gledati, kako SLS in druge nasprotne stranke delajo na vse kriplje, da bi popravile oslabitev pri minulih volitvah, ki so pokazale, da se s hujskanjem ne opravi nič, temveč samo z resnim in pravičnim delom. Onim, ki so volili v prvo skrinjico, je dejal, da se jim v zahvalo spleta korobač v Beogradu od strani njihovih poslancev. Navzoči oblastni poslanec g. Perkovič se je volilcem z iskrenimi besedami zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izkazali na dan volitev; obljubil jim je, da bo vse moči napel, da bo storil, kar bo mogoče, v prid ljudstvu. Zborovalci so ga burno pozdravljali. Novi odbor je porok, da bo krajevna organizacija SDS v Zetalah lepo napredovala. Zetalska krajevna organizacija bo kmalu ena najmočnejših v šmarskem srezu. Novi odbor sestoji iz naslednjih vrlih mož: predsednik Simon Kolar (Dobrina), podpredsednik Simon Potočnik (Čermožišc), tajnik Franjo Svenšek (Žetale), blagajnik Josip Zerak (Žetale); odborniki: Vinko Kores, Franc Potočnik (Dobrina), Anton Pulko (Žetale), Jakob Fric (Kočice), Jožef Orlač (Dobrina), Anton Stojnšck (Čermožišc), Tomaž Belej (Kočice), Franc Mesarič (Nadole) in Simon Holmec (Nadole). Novemu odboru kličemo: Živeli! Le krepko po poti, ki ste si jo začrtali!
TRBONJE OB DRAVI. Malokdo pozna našo vas. Zato naj bralcem «Domovine» malo pojasnimo, kaj se pri nas godi. Pred kratkim je priredilo gasilno društvo v Vuzenici običajni venček, katerega smo se tudi mi Trbonjčani udeležili v obilnem številu. Bilo je prav veselo, zato pa potem nevihta tem hujša. Ne vemo, kaj smo na tem venčku zakrivili, da nas naš župnik g. Po-prask neprestano obdelava s prižnice s precej neizbranimi besedami. Bila je vendar popolnoma dostojna zabava, a nam sedaj take izraze meče v obraz z leče vpričo otrok! Potem se pa čudijo, če vera peša. Vprašamo škofijski ordinarijat, ali mu je kaj znano o teh dogodkih. Ako ne dobimo zadoščenja za žalitev s strani g. župnika, bomo udarili na druge strune. Nismo več v srednjem veku.
HUM PRI ORMOŽU. Poročila sta se g. Mihael Zadravec, posestnik na Humcu, z gospodično Marijo Lukmanovo iz Loperčic, ter najemnik g. Franc Grlica z gdčno. Nežiko Bala-žičevo, oba iz Huma. Bog daj vsem srečo in obilo blagoslova! V visoki starosti 91 let je umrla stara mežnarica Helena Stebihova pO dolgotrajni in mučni bolezni. Blag ji spomin!
BUDINCI. Mladina osnovne šole v Budincih je priredila 27. februarja t. I. v šoli pod vodstvom g. učitelja šolsko prireditev, ki je obsegala:
a)	bajno igro v treh slikah »Janko in Metka«,
b)	pevske točke, c) prizor «Mladi vojaki«. Učna soba je bila kljub pustni nedelji, ko se vse-povsodi pleše, do zadnjega kotička napolnjena staršev in prijateljev mladine. Obiskovalci so z zanimanjem sledili vsakemu prizoru. Posebno jim je ugajala igra. Starši so se po končani prireditvi zadovoljni razšli. Vstopnina je bila prosta. Obenem izreka šolski upravitelj zahvalo gosp. Mihaelu Bediču iz Budincev, ki je prostovoljno pomagal postaviti oder ter ga tako okusno priredil, da nam bo še dolgo ostal v spominu.
Kmetijski pouk
POMLADNO DELO PRI ZIMSKI STRNI.
V zgodnji pomladi je treba, da pomagamo zimskemu žitu, da nam bolj raste in bolj obrodi. Vse to delo se ravna po tem, v kakem stanju se nahajata zemlja in mlado žito. Po raznih krajih zalivajo pšenico z gnojnico, da se okrepi in daje lepše zrnje. Drugod ji pomagajo s čilskim soli-trom ali pa tudi z drugimi močnimi gnojili. Navadno se pa vsa prva pomoč omejuje na obdelovanje strni z brano, z valjarjem in z ročno ple-tvijo. Ali je rabiti brano ali valjar, vse to se ravna po stanju in kakovosti zemlje, pa tudi po stanju rastlin. Osat preganjamo pa z ročno ple-tvijo kakor tudi drug nadležen plevel.
Na težki zemlji rabimo brano, da z njo zemljo površno zrahljamo in s tem rastline tako rekoč ©kopljemo. Posebno važno je tako vlaženje, če se je zemlja pozimi pod snežno odejo stisnila, strdila in če se je vrh tega napravila trda skorja. Z branenjem se taka zemlja odpre, da zamorejo zrak, toplota in moča blizu. Vsi ti činitelji pospešujejo rast mladega žita. Potrebna je brana tudi v tem primeru, če je zimska strn pregosta in jo je treba spomladi zredčiti, da nam pozneje žito ne poleže. Bolj previdno je brano rabiti na lahki in rahli zemlji. Pa tudi tukaj je brana potrebna, če je zemlja stlačena in če se je po vrhu napravila skorja, ki jo je treba prodreti, da za-more zrak dohajati do korenin.
Ce je pa zemlja po svoji naravi rahla in prhka in zaradi tega bolj sušna, potem se pa zlasti ob suhi spomladi priporoča, da jo obdelamo z valjarjem, da na ta način stisnemo zemljo pri vrhu. S tem dosežemo, da se plitvo vkoreninjene žitne rastline lažje preskrbujejo s potrebno vlago od spodaj. Tako valjanje je posebno važno tudi v tem primeru, če je žito premalo obraščeno. Z valjarjem potlačimo rastline, ki s tem rade delajo na spodnjih kolencih nove poganjke ali obraslke, tako da se vsled tega redko žito bolj zgosti. Posebno važen je valjar tudi v letih, kadar zimski srež privzdiguje žitne rastline in jim korenino razgalja. V takih letih je treba o prvi spo-mladni priliki strn dobro povaljati in pritisniti na zemljo, da se korenine zopet sprimejo z zemljo.
Iz teh razlogov bi morali imeti v vsaki vasi, kjer je težka zemlja, saj par valjarjev, da jih po potrebi rabimo, kajti danes jih najdemo samo po krajih, kjer je zemlja rahla in lahka.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo 1. t. m. v devizah:
100 avstrijskih šilingov za 80029 do 80329 dinarja;
100 nemških mark za 1348 50 do 135150 Din;
100 madžarskih pengov za 995 do 998 Din;
100 italijanskih lir za 24861 do 25061 Din;
1 dolar za 5675 do 5695 Din;
100 češkoslovaških kron za 16830 do 16910 dinarja.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene stalnejše. Na novosadski blagovni borzi so bile zadnje dni naslednje cene na debelo za 100 kg: pšenka 305 do 307*50 Din, tur-ščica 165 do 177 50 Din, moka <0> 4«5 Din, otrobi 147-50 Din.
ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem sejmu v minulem mesecu so bile za kilogram žive teže naslednje povprečne cene: voli, prvovrstni 8 Din, drugovrstni 7*50 Din, tretjevrstni 650 Din; krave, debele 5 do 6 Din, krave za klobase 3 do 3*50 Din, teleta 9 do 11'50 Din. Prasci za rejo so se prodajali po 175 do 300 Din komad.
Sejmi
4.	marca: Veliki Ciraik, Petrovče.
5.	marca: Boštanj, Vuzenica.
7.	marca: Radeče, Unec, Ormož, Sv. Peter pod Svetimi gorami.
8.	marca: Velika Loka, Ljutomer, Pilšlauj.
110. marca: Kapele pri Brežicah, Raka, Sv. Jurij ob Taboru, Smuka, Spodnja Poljskava, Hodoš, Vuhred, Kostrivnica.
11.	marca: Gradac.
12.	marca: Kamnik, Turjak, Drnovo, Dolnji Logatec, Sv. Jurij ob južni železnici (trg), Radovljica.
DOMAČE NOVOSTI
Kratke vesti
— Liceticiranje bikov. V času od 7. marca do konca maja se bo vršilo toletno licenciranje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker je licenciranje bikov najvažnejši oblastni posel na polju povzdige živinoreje, je treba zanj zainteresirati tudi širšo javnost. Namen licenciranja je naslednji: Iz celotnega števila bikov se odberejo oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnico in s tem dovoljenje, da jih smejo uporabljati za splošne plemenske svrhe proti primerni odškodnini. Pripu-ščanje nelicenciranih bikov je zabranjeno in se kaznuje z denarno globo 10 do 250 Din. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega nad 1 leto starega bika v pregled in morebitno licenciranje. Da se olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem, ki drže dobre plemenske bike, za obče blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrade. Kot častno priznanje za vzgojevalce najlepših bikov so določene diplome ministrstva za kmetijstvo in vode ter pohvalnice velikega župana. Ob priliki licenciranja se bo vršilo povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bika. Največje važnosti je licenciranje bikov tudi za vsa občinska predstojništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število licenclranih bikov. Štajerski go-vedorejski zakon z dne 17. aprila 1896, določa v tem oziru naslednje: «Ako ne zadostuje v občini število spuščalnih bikov, katere imajo zasebniki v splošno uporabo, ie dolžna občina skrbeti za nabavo in vzdrževanje še potrebnih bikov.» S tem imajo občine velike izdatke, h katerim še pridejo stroški za naknadno licenciranje takih občinskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občina čhn več zasebnikov za vzdrževanje bikov. Na vsakih 80 do 100 krav je potreben vsaj en bik. Licenciranja se bodo vršila po podrobnem sporedu, katerega bo sestavil okrajni odbor, odnosno sreski poglavar. Ta spored se bo objavil po vseh občinah.
= Vinska razstava in sejem t Ljutomeru. Še enkrat opozarjamo interesirane kroge, vinske trgovce, gostilničarske zadruge, gostilničarje itd. na razstavo dne 3. in 4. marca, ki je v Ljutomeru prva svoje vrste. Prijavljenih je okrog 300 vrst vina iz najboljših leg ljutomerskega in gor-hjeradgonskega okoliša. Vsem, Id se zanimajo za ljutomerska, oziroma gornjeradgonska vina, je poset razstave in sejma toplo priporočati. Polovična vožnja pod običajnimi pogoju
= 3. avstrijska gostiluičarska obrtna strokovna razstava v Gradcu (na avstrijskem Štajerskem). Pod častnim pokroviteljstvom zveznega predsednika dr. Mihaela Hainischa se bo vršila v Gradcu na štajerskem od 30. aprila do 8. maja 1927. 3. avstrijska strokovna razstava za gostilničarsko, hotelsko in kavarnarsko obrt kakor tudi za tujski promet, ki bo predstavljala nekaj povsem novega na razstavnem polju. Do sedaj na razstavah običajni način razvrstitve enakega ali podobnega materijala v posameznih oddelkih se bo popolnoma opustil, temveč bo razstava predočila cela, do podrobnosti opremljena podjetja, kakor mestni hotel, podeželsko gostilno, kolodvorsko restavracijo, kavarno itd. Priredila bo tudi reklamno razstavo za tujski promet, na kateri bodo zastopane vse evropske države. Vse avstrijske in številne inozemske gostilničarske organizacije se hodo korporativno udeležile te razstave
"Našimnaročnikom! Naročnikom, ki za letos še niso plačali naročnine, smo poslali položnice. Nekateri že nakazujejo denar, drugi pa se izgovarjajo, češ, zakaj bi plačali naročnino že sedaj, ko leto še ni pri kraju. Slednji nam delajo krivico. Položnice smo jim poslali v tem času zaradi tega. ker nas je skušnja izučila, da imajo ljudje po deželi prav sedaj čas, ko še ne delajo na polju. in najlaže plačajo, dočim jim pozneje, ko se prične delo, tega čas ne dopušča in se položnice, ki jim jih sredi leta pošljemo, kaj rade poizgube. Zato želimo, na] naročniki naročnino naenkrat odpravijo, da imajo potem mir pred nami in da se lotimo mi drugega dela, ki nas čaka. Zategadelj naj nam cenjeni naročniki ne zamerilo, zakaj ravnali smo premišljeno. Sicer pa ie naročnina tako nizka, da jo zmore pač vsakdo, če ima le količka] dobre volje. To nam priča lepo število naših starih naročnikov, ki pošiljajo tako] ob začetku vsakega leta naročnino za vse leto. ne da bi jih morali nanjo opominjati. Te naročnike naj posnemajo tudi drugi. Uprava pričakuje, da bodo naročniki uvideli njeno upravičeno željo ter plačali naročnino prav vsi vsa] v tem mesecu. Kakor se uredništvo trudi, da ustreza naročnikom z dobrim, zabavnim ln poučnim berilom in z lepimi slikami, tako naj se tudi naročniki zavedajo svoje dolžnosti napram listu.
UPRAVA «DOMOVINE».
*	Veliki župan mariborske oblasti prestavljen v notranje ministrstvo. Iz Beograda poročajo, da je veliki župan mariborski g. dr. Pirkmajer imenovan za načelnika v notranjem ministrstvu. Kdo bo njegov naslednik, še nI rešeno. Prav tako še ni rešeno vprašanje ljubljanskega velikega župana.
*	GOletuieo bo praznoval koncem marca višji kapelnik godbe dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dr. Josip Čerin.
*	Posojilo mestne občine Šoštanj. Mariborski veliki župan je dovolil mestni občini Šoštanj najetje posojila v znesku 800.000 dinarjev pri Južnoštajerski hranilnici v Celju v svrho kritja primanjkljaja v proračunu za leto 1927.
*	Poziv rekrutoT t letu 1927. Dne 14; marca t. 1. ob 8. zjutraj se morajo priglasiti rekruti, rojeni leta 1906., in starejši, ki so bili rekrutirani in usposobljeni v letih 1926. in 1927., zaradi nastopa kadrovske službe, in sicer v štabu komande ljubljanskega vojnega okruga (kasarna Vojvode Mišica; vhod iz Metelkove ulice in s Tabora). Na odsluženje kadrovskega roka bodo naznače-nega dne odpravljeni s transportom rekruti naslednjih vrst orožja: konjenica kraljeve garde, artilerija kraljeve garde, konjenica, konjeniški pionirji, konjeniški telegrafisti, poljska artilerija, gorska artilerija, havbiška artilerija, težka armij-ska artilerija, pionirji, pontonirji, reflektorji, železniška komanda, vozači, telegrafisti, marveni, bolničarji, pekarji, I. partija mornarice in I. partija letalcev. Za prednje edinice se je pozvalo tudi nekoliko rekrutov rokodelcev iz pešadije. Ostali rekruti, ki so bili rekrutirani za pešadijo, se bodo pozvali tako, da se javijo za nastop kadrovske službe dne 27. marca t. 1. ob 8. uri isto-tam, oni za avtomobilsko komando dne 19. aprila. : Za primer, da kak rekrut ne dobi pravočasno 1 poziva, mu naj ta oglas služi v ravnanje. Prednji
poziv velja samo za one rekrute, ki so domovinsko pristojni v območje sreskih poglavarjev Ljub-ljana-okolica, Kranj, Radovljica, Kamnik, Novo mesto, Kočevje in Logatec ter mestnega magistrata Ljubljana. Vsi rekruti se opozarjajo, da se priglasijo pravočasno, trezni in toplo napravljeni in obuti'.
*	Krošnjarjenje t obveznicami vojne Škode. V zadnjem času so preplavili naše kraje razpeče-valci loterijske dvainpolodstotne državne rente za vojno škodo. Našim ljudem, ki ne poznajo vrednosti tega vrednostnega papirja, ponujajo obveznice po visoki ceni, ki daleko presega njihovo borzno vrednost. Mnogo ljudi je bilo s tem občutno oškodovanih, ker so plačali, kakor ču-jemo, obveznice po dvojni borzni vrednosti. Omenjene obveznice se obrestujejo po 2 in pol odstotka in amortizirajo v 50 letih. Vsako leto se izplačajo 188 izžrebanim obveznicam še posebni dobitki. Obveznice torej niso prave srečke, ampak se samo del amortiziranih obveznih nagrad s posebnim dobitkom. Borzni tečaj za te obveznice znaša sedaj približno 340 Din (v nominalni vrednosti 1000 dinarjev za celo obveznico). Onim, ki si žele nabaviti te obveznice, zaradi tega priporočamo, da se obrnejo naravnost na denarne zavode, kjer jih dobe po kurznem tečaju, in naj jih ne kupujejo, ako se hočejo obraniti nepotrebne škode, od ljudi, ki s temi obveznicami krošnja-rijo in jih prodajajo na obroke po ceni, ki pravo vrednost izdatno presega.
*	Ustanovni občni zbor Narodne strokovne gveze se bo vršil v nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma (I. nadstr.) v Ljubljani Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva. 2.) Naše naloge in cilji. 3.) Sklepanje o ustanovitvi NSZ. 4.) Volitve: a) izvrševalnega odbora, b) upravnega odbora in c) nadzorstva. 5.) Slučajnosti.
*	Obrtniški praznik v Celju. Celjsko obrtništvo bo tndi letos na Jožefovo praznovalo svoj obrtniški praznik. Med drugim bo dopoldne ob 10. v mali dvorani Celjskega doma slavnostno zborovanje s predavanjem o pomenu in namenu obrtniškega praznika in o aktualnih obrtniških
*	105 sorodnikov pri pogrebu. V slavonjski vasi Beški je te dni umrl tamošnji najstarejši cčak 971etni Viljem Heist. Poročen je bil trikrat. Izmed 17 njegovih otrok jih je še 7 pri življenju, ki pa so vsi že tudi sivih las. Poleg teh je pogrebu prisostvovalo 32 vnukov, 60 pravnukov in 6 pra-pravnukov. Najstarejši vnuk je star 51 let, najstarejši prapravnuk 12 let. Že po sami navzočnosti teh številnih potomcev je bil pogreb vaškega očaka veličasten. Zbrala pa se je k pokopu tudi ogromna množica sosedov okoličanov.
*	Samomor. V mariborsko bolnico so pripeljali 251etnega delavca Karla Ozvalda od Sv. Lenarta v Slovenskih goricab. Vso pustno nedeljo je popival. Ko je prišel v ponedeljek zjutraj domov, se je ustrelil s samokresom v glavo.
*	Požar v Izlakah. Te dni ponoči je opazil neki delavec, da gori hlev posestnika Grošlja v Izlakah. Zbudil je takoj domače, ki so že vsi spali, sam pa šel nato hitro v hlev, da reši živino in dva popotnika, ki sta prenočevala tamkaj. Kakor se sumi, je bil ogenj podtaknjen iz maščevalnosti.
*	Smrtna nesreča. 301etna Katarina Malo-vrhova iz Polhovega gradca je te dni žagala s svojim možem v gozdu težko bukev. Nesreča je hotela, da je bukev, ko je bila izpodžagana, tako hitro padla, da se ji nesrečnica ni mogla več umakniti. Težko ranjeno Malovrhovo so odpeljali v ljubljansko bolnico, a je Malovrhova že med potjo podlegla poškodbam.
*	Strašen samomor. V soboto je v Ljubljani izvršila v ubožnici v Japljevi ulici samomor 631etna mestna reva Frančiška Volandt. Starka se je vzpela na okno in se vrgla iz drugega nadstropja na dvorišče. Bila je takoj mrtva. Vo-landtova je že dalje časa kazala znake duševne zmedenosti in je skoro gotovo izvršila dejanje v
vprašanjih. Zvečer bo v mali dvorani Celjskega i hipni blaznosti, doma družabni večer z godbo.	* obsodba v mariborski poštni tatvini. Pred
*	Konec Kurentovega slavja. Letošnji pred-' meseci je bila izvršena med prevažanjem pošte pust je bil v Ljubljani, pa tudi v drugih krajih iz magdalenskega predmestja v mariborsko glav-Slovenije prav živahen. V Ljubljani je bilo ne- \ no pošto drzna tatvina. Izginilo je 5500 Din v šteto predpustnih prireditev, vendar se je opažalo, da se je letos sicer več plesalo, ali mnogo manj popivalo, kakor je bilo to običajno prejšnja leta.
*	Jubilej dela. Redek jubilej je praznovala
gotovini in 12 priporočenih pisem. Sledovi za storilcem so bili dolgo časa skriti. Cez nekaj časa so našli poštno vrečo v Dravi. V vreči je bilo še 12 priporočenih pisem in pa ovoj denarnega pisma, denarja samega pa ni bilo več. Aretiran
ljansko poroto 211etni Branko Pintar, ki je nedavno usmrtil 53Ietnega sejmarja Karla Primožiča v njegovem stanovanju v Ljubljani in ga iz-ropal. Obsojenec je ves čas čitanja obsodbe držal robec pred ustmi ter nepremično zrl v predsednika. Ko je začul smrtno obsodbo, so mu roke omahnile in ves se je zamajal. Zagovornik je prosil senat, naj obsojenca glede na mladost in zanemarjeno vzgojo priporoči kralju za pomilostitev.
*	Zahvala. Tečaj damskega in moškega krojenja na krojnem učilišču na Starem trgu 19 v Ljubljani se je končal 18. m. m. Tečaj so obiskovali učenci iz Slovenije, Hrvatske in celo iz Južne Srbije. Več primorskih Slovencev, ki so morali zapustiti domovino, je posačalo ta tečaj in jim jo vodstvo v Jugoslaviji dobilo službe. Da so bili res zadovoljni, je dokaz, da so se učenci g. ravnatelju F.Potočniku javno zahvalili v časopisih.
*	Pozor, krojači, šivilje in nešivilje! 7. marca t. 1. se bo pričel zadnji pomladni krojni tečaj za krojače, šivilje in nešivilje z novimi modeli pod vodstvom F.Potočnika, ki si je pridobil za svoj preizkušeni kroj na mednarodni razstavi edini največje odlikovanje. Važno je za vsakega krojača ali šiviljo, da obiskuje ta tečaj, ker z njim lahko že v pomladni sezoni mnogo pridobi pri naročnikih. Šola nudi učencem ugodnosti ter jim po preteku tečaja brezplačno preskrbi službo. Vsak učenec ima pravico vsako leto 8 dni brezplačno ponavljati tečaj. Za revnejše tečaj cenejši z ugodnimi plačilnimi pogoji. Ker ima šota svoj modni salon, učenci tudi praktično vidijo, kako se kroj šiva in dela. V dneh od 5. do 7. marca bo velika razstava krojev in modelov. Vsakdo se lahko na razstavi prepriča o uspehih učencev našega učilišča. Za učence, ki ne morejo priti v Ljubljano, krojni pouk potom pošte. Informacije daje krojno učilišče, Stari trg 19, Ljubljana.
*	Malinovec in druge sokove nudi najceneje ^Brezalkoholna Produkcija? v Ljubljani, Poljanski nasip lO./d. Poskusite! Zahtevajte cenik! 68
1. t .m. Marija Iskračeva, kuharica pri g. H6nig-1 je bil poštni sluga Ivan Povh, ki je prevažal mannu, trgovcu v Celju. Na ta dan je poteklo 1 pošto. Vršili sta se že dve razpravi. Te dni pa je 40 let, odkar je vstopila v službo pri rodbini. Ves bila končno izrečena razsodba, v kateri je bil čas svojega 401etnega službovanja je bila skrom- Povh spoznan za krivega in obsojen na 6 mesecev
na in zadovoljna. Vzorni služkinji naj bi bilo odmerjeno še mnogo srečnih let!
* Kralj pomilostil Tež vojaških kaznjencev
težke ječe.
* Krvavi pretep. Iz Št. Ilja so pripeljali v mariborsko bolnico 561etnega delavca Karla Ši-
Kralj je pomilostil 29 vojakov raznih polkov, ki <er)a' uluzbeuega.prJ1 veleposestniku Baumanu. so bih obsojeni po vojaškem kazenskem zakonu Med prepirom ga je drugi Baumanov uslužbenec
zaradi raznih vojaških prestopkov.	zabodel	7 U ^fT^, °b
Muri pa so pripeljali 251etnega posestnika Mar-
*	Španska bolezen v Mariboru zahteva vedno tina Seca. Po preveč zaužitem alkoholu sta se več žrtev. Prejšnji teden je na en sam dan ležalo brata doma stepla in je brat brata tako oklal na na pob reškem pokopališču naenkrat 14 mrtvecev J g^ ^ jevi ro]tj) da so ga skoro nezavestnega
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminul gosp.' in težko poškodovanega prepeljali v bolnico. Ivan P o d r ž a j, oče <Jutrovega» glavnega ured- * Iz dna življenja... Mlada Ljubljančanka nika g. Ivana Podržaia. Pokojnik je bil zelo mar- j Poldka C. je letošnji predpust pošteno izrabila. Ijiv društveni delavec in ljubezniv človek, ki je Uhajala je skoro sleherni dan od doma in ne-uzival splošno spoštovanje. — V Velikih Laščah 1 redko celo pozabljala prihajat domov spat. Pold-
je umrla po dolgi bolezni gospa Marija D o g a -nočeva, rojena Pavčičeva. — V nedeljo je umrla v Leonišfu v Ljubljani gospa Pavla J a -
ka se je rada lepo oblačila in treba je bilo zaslužiti denar. V nedeljo ponoči je zopet uživala prepovedano ljubezen v nekem hotelu, ko je
š k e t o v a, rojena Stenovčeva, trgovka v Želez-' nenadoma potrkal na vrata mož postave, kate-nikih, mati g. dr. Josipa Jašketa. — V Ljubljani (remu se je preplašen parček moral odzvati, je nenadoma umrl oblastni poveljnik varnostne ■ Poldka je romala seveda na policijo, kjer se je straže g. Alojzij S1 a n o v e c. Sredi telefonskega , izkazalo, da jo je pust prav nesrečno pobodel, pogovora je nenadoma omahnil ter padel brez kajti zaradi bolezni je morala v bolnico, glasu na tla. V sobi se mudeči okrajni nadzornik j * Truplo osem let v vodi. Na Sušaku je leta g. G ril je onesveščenemu poveljniku takoj pri- 1919. za časa italijanske okupacije izginil mesar skočil na pomoč in poklical tudi dva zdravnika, i Anton Posel. Njegovo truplo pa so našli šele vendar je Slanovec medtem že izdihnil. Podlegel j pred dvema mesecema v vodnjaku, ko je že raz-je srčni kapi. — V ljubljanski splošni bolnici je padalo. Po raznih preiskavah, o katerih pa su-umrl po dolgem bolehanju magistratni uslužbenec šašfca policija zaenkrat ne da informacij, se na g. Ivan Moč a n, čuvaj na Grajski planoti in vojni Sušaku vzdržuje govorica, da je bil Posel član invalid. Zapušča soprogo in tri mladoletne otroke.' roparske družbe, pa se je neko noč spri zaradi V Žireh je umrla ga. Marija ^Kavčičeva v j plena in so ga lastni tovariši umorili ter vrgli
starosti 61 let. — V Lokah pri Zagorju ob Savi! je umrla gospa Franja Robavsova. — Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
v vodnjak.
* Smrtna obsodba pred ljubljansko poroto. V
smrt na vešalih je bil te dni obsojen pred ljub-
Ljubezen po smrti
(Dogodbfca iz preteklih časov.)
Novi župnik na Suševju je bil dober pastir svoje črede. Vse svoje delovanje je posvetil blagostanju svojih župljanov; smililo se mu je ubogo ljudstvo, zakaj, kamor je prišel, povsod je našel kako novo nadlogo.
Srečal je mlado vdovo ter jo je ljubeznivo nagovoril. Bridko ihteč mu je pripovedovala, da ji je umrl mož, ki jo je zapustil v velikem pomanjkanju. «In kako sva se ljubila,* je dostavila. »Strašna je misel, da se ne bova videla nikoli več.»
Modri duhovnik jo je temeljito potolažil in nadaljeval svojo pot. Pridružil se mu je j mož, ki mu je s solzami v očeh potožil svoje gorje. Pred mesecem so mu pokopali ženo,; pol leta bolehajočo. Težka je bila ločitev brez upa na zopetno svidenje na tem revnem svetu.
Župnik se je trudil, da mu s tolažilnimi; besedami vsaj nekoliko omili morečo žalost. Komaj pa sta se razstala, že ga je dohitel; možak z otožnim obrazom.
«No, kaj ste tako potrti ?» ga je sočutna} nagovoril.	i
«Za stricem žalujem,« mu je plakaje od^ vrnil.	^
«Bil mi je največji dobrotnik in zdaj nimam nikogar, ki bi mi lajšal težave. Najhujša paj je zavest, da sva ločena za vedno.«
Duhovnik je moral izliti precejšnjo merica| tolažbe, ostanek pa si je prihranil, vjdeč, da se mu bliža mladenka, vsa objokana v žalni opravi.
«Teta mi je umrla,« je zaplakala pred farnim očetom. « Ljubila sem jo kot rodno mater. Pa je zbolela in neke noči mc je poklicala s tresočim glasom: ,Marička, koliko je ura? .Štiri.' sem ji odvrnila. ,Vidiš,' mi je rekla,
,kadar bo dan, odidem čez plan .,Potem je zaspala, in res, ko se je zdanilo, se je preselila.«
Vso svojo govorniško umetnost je moral duhovnik uporabiti, da ji je ustavil silen jok. Čim so njegove besede pokazale učinek, se je poslovil in napotil v sosednjo vas. Tudi tukaj je moral igrati tolažnika; našel je žalujoče hčere in sinove, očete in matere, brate in sestre, bližnje in daljne sorodnike. Vsi so neutolažljivo žalovali za dragimi pokojniki ter jih klicali nazaj iz daljne večnosti.
Tolike ljubezni do umrlih duhovnik do-sedaj še ni našel v nobeni župniji in se je tudi tukaj ni nadejal. Izkušnje pa so mu branile verjeti golim besedam. Zato se je odločil postaviti svoje farane na poskušnjo.
Neko nedeljo je imel v cerkvi veličasten govor. Tako genijivo je govoril o ljubezni po smrti, da je pretreslo slednjega poslušalca. Po cerkvi se je čulo glasno ilitenje.
«Ne jokajte, predragi verniki,« sc mu je beseda spremenila v tolažbo. «Pripravljam vam veliko presenečenje. V nedeljo popoldne vas povabim na pokopališče, kjer bom, pripravljen s postom in molitvijo, poklical vaše drage za trenutek iz zagrobnega življenja.«
Po cerkvi je zavladala tišina. Objokani obrazj so se nenadoma zvedrili, ljudje so strahoma zapuščali blagoslovljene prostore in odhajali proti domu.
Tisti teden so se menili le o vsebini nedeljskega govora. Vsak si je po svoje predstavljal napovedano vstajenje in novo življenje. Namesto veselja radi določenega sestanka se jih je lotila bojazen. Sami niso vedeli, kako bi preprečili snidenje z umrlimi.
Župnika so se začetkom tedna izogibali, pozneje so se mu začeli plaho bližati. Radovednost ga je gnala med ljudi zavoljo nedeljske pridige, pa glej, že v prvi vasi so ga skrivoma lovile posamezne osebe. Došla ga je med drugimi mlada vdova ter ga je važno pocukala za rokav.
«No, kaj bi radi, mamica?« jo je ljubeznivo nagovoril.
«Oh, saj pravim, kako sem sitna... Ali boste res v nedeljo mrtve obujali?«
«Menda še dvomite o tem, kar ste slišali?«
«Nič ne dvomim, gospod. Samo to mi povejte, ali bo tudi moj mož med onimi, ki jih boste oživeli?«
«Gotovo, ako želite. Siliti pa vas ne maram.«
«Veste kaj, tole bi bilo vredno premisliti. Moj Francelj je na svetu veliko pretrpel, spo-koril se je in pohitel topel v nebesa. Pol leta se že raduje tamkaj ter bi ga bilo nespametno klicati nazaj. Kaj menite, prečastiti?«
«Kakor hočete. Nič vam ne prigovarjam, a vam tudi ne odsvetujem.«
«No, kar tam ga pustimo, pa jc konec besede. Bojim se, da bi mi ne zameril, ker ... Oh, saj ni, da bi pravila... Pri hiši je vse narobe, ako ni gospodarja ...»
«Seveda. Le mirni bodite radi tega!»
Kakor mladenka se je zasukala nališpana vdova ter se je veselo poslovila. Župnik je shranil prvi dokaz ohlajene ljubezni svojih faranov.
S poti na vasi je opazil, da mu možak izza plota važno namiguje. Stopil je bližje in tedaj se je tudi že sosed nagnil proti njemu čez ograio.
«Radi nedelje bi se pomenila...» mu je zaupal tajno željo. «Stvar je taka, gospod župnik, moje žene ni treba obujati...»
«Dano vam je na prosto voljo ...»
«Vidite. to je moška beseda. Poslušajte, revica je bila, vsaka bolezen se jo je prijela. Zdravniki ji niso mogli pomagati, edino smrt jo je rešila. Zdaj je rešena! Živeti jc sicer lepo, ako je človek zdrav, drugače pa ni kaj prida. Torej, kakor sem rekel, tam naj bo, kjer Bog hoče in v miru naj počiva! Stvar je taka, gospod župnik — zaupno povedano — sitna je bila brez primere. Ampak zdaj je že
gotovo zveličana! Nespametno bi jo bilo motiti v njeni sreči.»
«Kakor vam drago, sosed.« Župnik se je na kratko poslovil od zgovornega vdovca, zakaj nedaleč od tam se je ustavil na cesti mož, ki ga je nedvomno pričakoval. Po običajnem pozdravu ga je pohlevno nagovoril.
«Ali bi se dalo nekaj napraviti, gospod župnik?*
«Kaj pa takega? Kar povejte mi brez bojazni!«
«Gre zaradi nedelje. Kako bi naredili, da bi mojega strica ne oživele vaše čudodelne besede?«
«Ako nočete, ga ne bodo. O tem bodite prepričani.«
«Vidite, to mi ugaja! Saj bi ne ugovarjal, ampak veste, hranilna knjižica me je premotila ob njegovi smrti. Nekaj mi je reklo: fant vzemi, saj te nihče ne vidi. Pa sem vzel in zdaj me skrbi, da bo stric kaj rekel zaradi tega...»
«Ne bojte se, nič se vam ne bo zgodilo!«
«Že prav. na vas se zanesem.« Mož se je oddahnil, poljubil je duhovniku roko ter jo je potolažen odkuril.
Daleč tam na koncu vasi je pričakovala duhovnika mladenka, vsa objokana in pre-padena. Skrb in žalost sta se ji poznali na obrazu.
«Oh, kako težko vas pričakujem«, mu je potožila. «Od nedelje še nisem zatisnila oči. Ali se bo tudi moja teta zbudila in vstala iz groba?«
«Gotovo bi jo rada videla,dobra deklica?«
«Rada, saj pravim, pa se je tudi bojim. Zapustila mi je svoje premoženje in naročila, naj si ga s sestrami razdelimo. Mislila sem si: saj ni veliko in sem imetje sama obdržala. Zato bi vas prosila, da je ne spravljajmo v nejevoljo.«
«Nič se ne vznemirjaj! Ako nočeš, je ne bomo motili v večnem spanju.«
«Zelo sem vam hvaležna. Pravijo tudi, da duša silno trpi na poti iz večnosti na zemljo. Tudi teh muk jo hočem obvarovati.«
Utrujen zaradi neprestanega govorjenja se je župnik izognil glavni poti ter se je po bližnjici podal v župnišče. Hotel se je odpo-čiti, a se je bridko varal. Čakala ga je gruča faranov, moški in ženske, iz bližnjih in daljnih kotov župnije. Vsi so soglasno zahtevali, da se napovedano obujenje mrtvih ne izvede.
Zadovoljnost je obhajala župnika v zavesti, da je svoje ljubeče ovčice tako imenitno preizkusil. Obenem pa se je bridko razjokal ob misli na nestalnost človeške ljubezni. Namesto čudeža na pokopališču je napravil tisto nedeljo primeren govor ter je «ljubezen» svojih faranov pošteno ožigosal.
S o t e š č a n.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
KOLONISTOVO PISMO.
B c n i c a pri Dolnji Lendavi, koncem februarja.
Po raznih časopisih in letakih čitamo «Da-rujte za poplavljcnce!* Ko bi vsak človek razumeval ta klic, sem uverjen. da bi tudi daroval kako malenkost za nesrečnike.
Kaj je poplavljenec. more vedeti edino človek. ki je to sam izkusil. Kolonisti na Benici pri Dolnji Lendavi dobro vemo. kaj je poplava, ker smo to doživeli že štirikrat v štirih letih po naši naselitvi. Poznamo tudi posicdice poplave, ker jih bomo občutili šc več let. Poplava nam je zadala težak gospodarski udarcc 7. uničenjem dveh tretjin poljskih pridelkov. Posebno nam bo huda pela pomladi, ker ne bo semenskega krompirja. a denarja nimamo, da bi si mogli nabaviti potreben semenski krompir.
Država je pobirala na poštnih pristojbinah prispevke, da se poplavljencem omogoči niibovo bedno stanje. Kakor pa je podoba, se za nas nikdo ne zmeni.
Domnevamo, da nas pristojno oblastvo ne smatra za poplavljence, čeprav smo bili dvakrat poplavljeni v letu 1926. Radovedni smo, ali sa na vseh pristojnih mestih tega mnenja.
Davčni urad nam je poslal položnice, da plačamo od treh let zaostali davek. To je za nas poplavljence sploh nemogoče. Odkod naj vzamemo denar? Ničesar nimamo prodati, ker nam poplava ni pustila niti toliko, da bi zadostovala za prehrano ljudi in živali
Vložili smo vlogo na velikega župana za mariborsko oblast, v kateri smo zaprosili za dovoljenje gradbe nasipa zoper poplavo ob reki Muri, ali do danes še ni nikake rešitve. Prosimo g. velikega župana, da nam tozadevno prošnjo čimprej reši, da bomo mogli prepotrebni del nasipa zgraditi še v zimskem času pred nastopom poljskega dela.
Nas je agrarna reforma naselila v taki kraj, kamor nima dostopa, posebno v zimskem času, nihče drugi kakor voda. Čim dva dni dežuje, že nas obišče reka Mura ali pa Lendava. Ceste so v tako slabem stanju, da v zimskem času sploh niso uporabljive.
Z občinskem gerentstvom naše občine (Pe-tešovci) si tudi ne moremo pomagati. Zanimivo je tudi, da smo kolonisti pristojni v občino že štiri leta in se nam nalagajo vse občinske pristojbine, a v občinski sosvet ne moremo priti, da bi mogli zastopati interese naselbine. Skrajni čas je, da se tudi tukaj uvede red, da bo enkrat konec neljubih razmer, ki vladajo med kolonisti in občino.	Kolonist I. M.
STRAŠNE VERSKE ZLORABE.
Gorje, koncem februarja.
Vera nima nič skupnega s SLS, tako čitamo v nekaterih klerikalnih listih, toda naši duhovniki nam vsak dan potrjujejo ožje sorodstvo med SLS in vero. Tako delata v zadnjem času tudi naša gg. župnik in kaplan.
Tudi pri nas je stara navada, da se vrši vr pustnem času izpraševanje za velikonočno spoved, ih sicer po vrsti za fante, dekleta, može In žene. Vsakomur je jasno, da bi moralo biti to izpraševanje strogo verskega značaja brez vsake politike. O. župnik pa je očividno drugega mnenja ter je pri tej priliki razvil živahno agitacijo za klerikalno časopisje in SLS.
V torek 23. februarja t. I. so bile na vrsti žene. Naš župnik je v mišljenju, da ima, pred seboj čredo pohlevnih ovčlc, pričel na vso moč hvaliti SLS, vlado itd. ter je udrihal po dr. Žerjavu in g. Puclju, češ, da sta osleparila državo, da hoče dr. Žerjav vse duhovnike pomoriti in podobno. Tega besedovanja so se nekatere žene naveličale ter mu je ena izmed njih dala krepak odgovor. Beseda je dala besedo in g. župnik jo je v svoji sveti jezi spoznal za enako živalim, ki jih je že Mojzes daroval Bogu. Ko se je oglasila še druga žena ter je povedala g. župniku, da so prišle poslušat besedo božjo, ne pa politike, se je g. župnik še bolj razvnel ter ji je s posebnimi besedami skušal pojasniti, da ie še premlada, čeprav je že par let poročena. Seveda sta se obe «garjevi» ovci odstranili. Vso zadevo ima sedaj v rokah sodišče. G. župnik bo to izpraše-
Utrujenim od težkega dela
ki lic morejo več delati, bolnim, slabotnim, nervoznim in rckonvalescentom po težkih boleznih priporočamo «K a le f' n i d» D. Kalenlčenka. ki vrača zdravje, moč in voljo do dela, razkraja in odstranjuje iz organizma meliurno kislino, urate toksine in druge strupe, ki suše našo kri. Vse to so potrdili tisoči zdravnikov in slo-tisoči bolnikov iz raznih držav, kakor Anglije, Francije, Amerike, Rusije, Poljske. Jugoslavije, Rumunije itd.
Kalefluid je bil za svoje vrline odlikovan na higijen-skih razstavah v Parizu, Londonu, Bruslju in Florenci s štirimi grand Prix in štirimi zlatimi kolajnami.
Detajlna po;tčna literatura «Prcporodjaj» z zdravniškimi ocen.-mi in pismi bolnikov se pošlje vsakomur brezplačno Obrnite se: Beograd Pop Lukina br. 1. Lit. D. Miloš Markovič. «Kaleiluid» se prodaja v vseh lekarnah in drogerijah. pošilja pa se tudi po poštnem Dovzetju.
vanje obžaloval in pomnil- gotovo malo dalje kakor štiri kvatre.
Podobnih primerov lahko navedemo še več. Počasi bomo že še kaj pojasnili. Posebno radi zvonov bo izrečena še marsikatera beseda.
Pri minulih volitvah v oblastno skupščino je bil pod vodstvom gg. župnika in kaplana na nogah ves klerikalni aparat. Toda kljub temu, da so za vsakih par hiš posebej sklicali volilni sestanek, so nazadovali za 31 glasov ali skoro 10 odstotkov, dočim smo mi napredovali za 48 glasov ali 96 odstotkov, in to ob zelo majhni agitaciji. Pri prvih prihodnjih volitvah pa moramo na delo z vsemi močmi, da bo naš trud kronan s še lepšim uspehom. Vsa čast vsem zavednim možem in ženam, fantom in dekletom, ki mislijo z lastno glavo in se ne udajo pritisku verskih zlorab.
PISMO PRAPREŠKEGA TONETA.
• •	J e ž i c a, koncem februarja.
Dve nedeli pred tm volitvam ja brav. Kokr skori pu ush cerkvah ja jmov tud višavsk faj-mošter pulitično pridgo. Nč se ne bojte, deb Vam vieku aso to pridgo na dan. Pridga ud višav-skega fajmoštra ja bva do pike pudobna usm drugm takm pridgam; namreč use te pridge su ble ttžete ven iz «Slovenca» jn «Domoluba. Zapisat Vam vočem iz pridge le tole:
«Vi kršansk muže jn fanti, glejte, de boste volil le naše kršanske muže! Mende se ne boste tko spozabi, deb volil te naše lberalce, te Sokole jn brezverce, tori Idi, ud katerih izhajata «Do-movina» jn «Jutro». Pa tud Vi, kršansk starš, glejte, de na boste pustil sojeh sinov jn hčera k Sokolim! Ce boja Vaše hčere zašle k Sokolim, boja zgubile vero jn poštenje, pa nosile demov sramoto, a jaz bom krševal nezakonske otroke! Varujte se th garjevih uvac, ker po nihovmo sadu jh boste spoznal, a prepozno bo že taket...»
Ke tacga, kar se ja te dni prgodiv u višavsk far, s ni .misla ne fajmešter jn negov prjatl, pa tud ne napredn može al, kokr jh je imenvov fajmešter, garjeve ovce.
».Višavsk fajmeštr ja kršvov nezakonskega utroka. Mat ud nega ja bva črkovna pevka, a vače Orl.
Pa sta se srečava u tisth dneh Grčarjev Ta-maž, mužak poštenjak jn Sokol, pa Mglenov Nacek, crkovn klučar jn narhujš politkar u cel far.
«No, dvobr dan, Nacek! Kaj pa ja kej novga?»
. «1, menda nč posebnega.«
«Ja, sej to maš pa čist prov! Posebnga se prov za prov ni ne zgodiv, ampak našga faj-raeštra pridga se ja prov hitr sponiva, ko ja reku: ,Po nihovem sadu jh boste spoznal!' Al to ti tud povem, Nacek, pa dvabr s zapomn: De na tm našmo svet vlečejo razn vetrovi; zde ja po-tegnu, kokr sam veš, tak vetr, kja za vas, kleri-kavce, zvo marzu. Ta parvi nezakonsk utrok ja zdej iz Vašga tabor ja, al ne? Tori, Nacek, ni use zvato, kar se svet!»
Nack jo je odkuru kar naprej, kokr bga kdo puliv z marzvo vodo.
Grčarjev Tamaž, moj star znane, ja biv te dni enkat prmen jn mja to povedu; pa še več druzga k pride lpo pačas use na varsto. Pr odhod mja še reku: «Tone, zdej zmiram bolj žastopm, za-kuga se klerikavc tko bo je jo jn sovražijo .Domovino'. To je sam zato, ku .Domovina' učash kako grenko, a resnično prnese ud klerikavcev. Resnica pa vači kole!»
izdelave, se je ta obrt v mnogih tisočletjih razvila do danes v pravo umetnost. Keramične predmete smemo prištevati k najlepšim izdelkom umetne obrti.
V naši domačiji je ta obrt tudi. jako star. 2e v prazgodovinski dobi so v ljubljanski okolici žgali posodo. Zato najdemo dokaze v izkopaninah z Ljubljanskega barja.
Kljub tej častitljevi starosti pa naša keramika ni na taki stopnji, kot bi smeli pričakovati. Ta lepi in dobičkanosni obrt bi morali bolj gojiti. Poleg pripravnih snovi, ki jih je najti obilo po Sloveniji, imamo na ljubljanski obrtni šoli tudi oddelek za keramiko; tu se učenci lahko seznanijo z modernimi metodami tega obrta ter se izvežbajo praktično v lončarstvu.
Kaj obsega vse keramika? Najnižjo stopnjo keramične tehnike zavzema opekarstvo, vrhunec pa izdelovanje porcelana. Na prvi pogled se zdi človeku malo čudno, če trdimo, da sta sirova opeka in porcelanasta vaza najbližja sorodnika. Pa je vendar tako. Obadva predmeta sta keramična izdelka, napravljena iz skoroda iste snovi, le da je snov, iz katere je vaza, veliko čistejša.
Najpreprostejši keramični izdelki so opeka za zid, strešniki, osuševalne cevi in tlak. To blago delajo iz ilovice, ki ji je primešan železni okio, ki daje opeki rdečo barvo.
Tovarne rabijo za oblikovanje opeke posebne stroje; le redko kje vidimo še stare vrste peči, ki požro zelo veliko kuriva, in dobivamo iz njih slabo blago. Po večini rabijo danes tako zvane Hoffmannove peči z visokimi dimniki. Toplota v peči znaša 900 do 1300 stopinj Celzija. V rabi pa je tudi Bockova kanalska peč, v kateri se kuri sredi približno 40 m dolge peči in se premika opeka na železnih vozičkih od enega konca peči do drugega; na prvi polovici pota se osuši in zagreje, v sredi popolnoma skuha, kakor pravimo, v drugi polovici pa polagoma ohladi.
Izdelki, ki smo jih tu našteli, so krhki in Iuk-njičavi.
Druga vrsta keramičnih izdelkov je sicer tudi še luknjičava, a ima neko drugo prednost, je namreč neizgorljiva. Sem prištevamo samotno opeko, ki jo rabimo za peči z veliko vročino, ki bi jo navadna opeka ne prenesla.
Nadaljnjo skupino keramičnih izdelkov tvori lončevina in fajenca ter majolika.
še nahaja tudi na Dolenjskem, južno od Kuma,; okrog Št. Ruperta, Mirne, Trebelnega. Pogoji za
razvoj keramične industrije v Sloveniji so torej izpolnjeni. S primernim kapitalom in z izvežba-nitni močmi bi se dal tu dobiti nov vir dohodkov.
Listnica uredništva
Gočova. Ne stane nič. Dopisi morajo biti samo resnični'in ne smejo biti proti tiskovnemu zakonu.
Veliki dol. Dopisovanje ne stane nič. Pjšite nam o domačih dogodkih. Tudi smešnice zelo. dobro došle!
Dobrovnik (Prekmurje). Ni za objavo! Proti tiskovnemu zakonu.
PES ZAKRIVIL CERKVENI RAZKOL.
To se čuje sicer malo verjetno, vendar je resnično. To pomembno vlogo ima v zgodovini anglikanske cerkve pes angleškega poslanika Tomaža Bolegna. Ta zgodovinski kužek se je tako nespodobno obnašal napram papežu Kle-mentu VII., da je končno izzval cerkveni razkol leta 1532.
Angleški kralj Henrik VIII. se je, kakor nam pove zgodovina, naveličal svoje starejše in pobožne žene Katarine Aragonske. Ločil se je od nje ter oženil mlado, lepo dvorjanko Ano Boleg-novo. Papež ni hotel pristati na to ločitev, ker se je bal zameriti se cesarju Karlu V., Katarini-nemu stricu. Henrik VIII. pa je poslal v Rim posebno zastopstvo, ki naj bi na vsak način iz-poslovalo ločitev. Na čelu tega poslanstva je bil oče lepe Ane Tomaž Bolegno, ki bi bil rad videl hčerko kot priznano kraljico. Stari gospod pač ni mislil, da bo pozneje plačala njegova lepa edinka to čast z življenjem. Rabelj ji je namreč odsekal glavo, ker je bila preveč živahna in lahkomiselna.
Papež je sprejel londonske odposlance na koncilu v Bologni in je pred vsem zahteval, naj poljubijo križec, ki se je nahajal opremljen z bi-
____________________________________seri na njegovem Jepem rdečem čevlju. Bolegno
Iz gline oblikujemo predmete na razne na- je smatraJ> da je to pod njegovo častjo, in je od-
CM KI /"» MOU7aX r/^lttm/v	__1__ 1 _ -i ,	t .. i I klonil nrilinb Parvp? na ip itisvit rli ca ilnifriRo
LJUDSKO VSEUČIUŠČE
KERAMIKA.
Keramika ali po domače lončarstvo spada k najstarejšim obrtom. V nekem prejšnjem članku smo govorili, kako si je človek ukrotil ogenj kot najvažnejši element. Ob tej priliki smo omenili, da je človek, čim je dobil v oblast ogenj, začel zgati iz ilovice posodo. To so bili prvi začetki keramike ali lončarske obrti.
čine, največ, rabimo lončarsko koluto. Delo opravi deloma človeška roka, pri bolj zamotanih predmetih pa se rabijo kalupi iz sadre in pa šablone iz lesa. Tako izdelana posoda se osuši na zraku, potem pa se utrdi pri toploti približno 1000° C v pečeh; taka posoda je še luknjičava in ne drži tekočin; zato jo je treba še loščiti ali glazirati, to je prevleči na površju s steklovino.
Kaj pa je lošč ali glazura? To umetnost je našel Lah Luka della Roba. Lošč dobiš, če zme-Iješ kako naravno svinčeno spojino, na primer svinčeni sijajnik, zmelješ skupaj malo gline v fin prah ter zamesiš z vodo v redek sok. V ta sok pomočiš glinasto posodo, ki jo hočeš loščiti. Ce posodo nato deneš v peč, se napravi iz svinca in kremenčeve kisline v glini steklo, ki ;e raztopi in ološči vso površino posode. Tak lošč pa ni poraben za vsako posodo. Ker je svinec strupen, je raba tako loščene posode v kuhinji prepovedana. Zato rabijo za te izdelke druge neškodljive snovi.
Boljšo vrsto keramičnih izdelkov tvori gosto glinasto blago, kakor so na primer plošče, s katerimi so obložene kopalne sobe.
Najimenitnejše glinasto blago pa je porcelan, ki so ga iznašli Kitajci menda žc 200 let pred Kristusom. V Evropi imamo prve novice O kitajskem porcelanu iz 11. stoletja. V večjih množinah pa je začel prihajati porcelan iz Kitajske v Evropo v 17. in 18. stoletju. Iznajdba porcelana v Evropi je slučajna. Po mnogih poskusili se je to posrečilo leta 1706. Bostgerju.
Najpopolnejši keramični izdelek jc trdi porcelan, ki je bel kot mleko in tako trd, da ga jeklo ne razi. Tovarne izdelujejo iz takega porcelana
klonil poljub. Papež pa je izjavil, da se drugače ne bo začel pogajati ter je znova iztegnil nogd in javno zahteval dolžno čast. Nesreča je hotela, da je spremljal Bolegna, po šegi tedanjega časa, tudi njegov pes, velikanska doga. Pes je menda mislil, da hoče razkačeni starec napasti njegovega gospoda, pa je napravil velikanski skok in ugriznil papeža v nogo. Ta nepričakovani »poljub» je tako razjezil svetega očeta, da je prekinil avdijenco in se je moralo odposlanstvo vrniti na Angleško brez uspeha. Zaradi tega je Henrik VIII. proglasil v parlamentu neodvisnost angleške cerkve od papeža in tako dosegel ločitev. Doga Tomaža Bolegna je menda edini pes, katerega omenja cerkvena zgodovina.
c. ,.... „ ------------, vaze, servise za kavo i. dr.
ii ffl, IS ^ Proučevanjem kemičnih lastnosti, j Pri nas kopljejo porcefanko pod Sv. Primo-jm imajo sirovme, m z izboljšanim načinom žem nad Kamnikom. Dobra prst za keramiko pa
X Nova ekspedicija y polarne kraje. Polarni raziskovalec dr. Knud Bazmussen namerava organizirati peto mednarodno ekspedicijo v polarno kraje, ki naj bi preiskala in proučila vse doslej še neraziskane dele polarnega ozemlja. Ta eks-pedicja bo mednarodna, ker se je udeleže isto-, časno Danska, Ariierika in Kanada. Ekspedicija!' se bo pečala tudi z zgodovino Eskimov.	i
X Nevaren ljubavni sestanek. Na Siciliji je neki trgovec zalezoval mlado ženo, katere mož je bil v Ameriki. Ker ga je žena dosledno zavračala, se je neko noč preoblekel v dostavljalca brzojavk in sredi noči nesel svoji oboževanki nujno brzojavko, ki pa jo je seveda sam sestavil^ Posrečilo se mu je res, da se je prisleparil m ženino spalnico, a tam je dobil namesto poljubov par čvrstih zaušnic, da jo je hitro zopet pobrisat Žena je vrhu tega potožila svojo nadlogo dvema svojima bratoma. Na njun nasvet je povabila zaljubljenega moža neke noči na sestanek v s* o jo hišo. Ves srečen je ta prihitel. Ko pa je že sanjal o objemih svoje izvoljenke, so ga pograbile trde
SenzBcijonalna prodaja
„BOSO" čevljev po znižanih cenah se
vrši do sobote.
„DOKO", PreSernova ul. 9, dvorišče.
pesti njenih bratov in ga premikastile do nezavesti. Rešila ga je šele policija.
X Zakaj so v Turčiji odpravili lese. Angleško novinarko Terringtonovo je sprejel nedavno turški diktator Kemal paša in ji pojasnil, :.akaj je prepovedal nošnjo fesov in pajčolanov. Turške ženske so imele obraze že od pamtiveka zagrnjene in šele Kemal paša jih je rešil te neprijetne noše. Kemal je odpravil tudi fese, ki so bili glavni znak turške narodne noše. Na vprašanje, zakaj je to storil, je Kemal paša odgovoril: Vlada je odredila, da bo vsaka ženska, ki se pojavi z zagrnjenim obrazom, strogo kaznovana. Ženske so se tej odredbi odločno uprle. Največji odpor je nastal med kmeticami. V severnih pokrajinah, kjer je bila agitacija proti vladni odredbi posebno velika, so morale oblasti pet agitatorjev obesiti. S tem smo hoteli dokazati ljudem, da se vlada s svojimi odredbami ne šali. Mnogi Turki 60 proglašali fes za sveto pokrivalo in so napadali vse, ki so začeli nositi evropske klobuke. Ženske, ki niso hotele odgrniti svojih obrazov, so trdile, da so pajčo-lani znak moralnega življenja. Toda v resnici se je skrivala pod pajčolanom nemoralnost. Poleg tega je bila stara moda zagrnjenih obrazov nezdrava in je dražila moške, ki so videli žensko vedno zagrnjeno. Pod pajčolani se je priteplo v Turčijo mnogo zločink in pustolovk. Zato je bila vlada prisiljena, to modo prepovedati. Kdor se pregreši proti vladni odredbi enkrat, ga zadene denarna globa. Za drugo kršitev odredbe je določena zaporna, za tretjo pa smrtna kazen.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
LEV.
(Milfkora domača naloga.)
Včeraj smo bili z gospodom učiteljem v me-nažeriji. Je precej velik in se končuje v močne šape, ki jih lahko skrije. Njegovo rjovenje je strašno, ako se raztogoti. Njegova gospa se imenuje levinja, ker nima grive in svoje mladiče zelo ljubi. Obstojajo iz štirih nog in repa in pridejo vsako leto enkrat na svet. Lev je ljubljenec isesa, j(5 pa gotovo tudi piškote. Tudi po žemlji je hlastnil in že je ni bilo. Njegov strežnik ga krmi z železnim drogom in ga kroti s pogledom. Njegovo zobovje je strašno, njegov jezik je hra-prav. Oči so pritrjene v glavi. Vidimo jih tudi ponoči, ker ima okroglo zenico. Rep se nahaja na levi strani. Razprostira se po celi Afriki in Aziji. Od tam smo se peljali s tramvajem nazaj v šolo. Brat mi je povedal, da je stric nekoč videl leva v cirkuzu telovaditi na lestvi. Pa je padel dol in se pobil, pa je stokal in jokal kakor človek.
Nas pa še čaka.
Ko so nekega razbojnika obesili, je med gledalci vzdihnil neki starček: «Ta je že prestal, toda nas vse pa Se čaka.»
Otroko v ponos.
Paglavci so se na cesti prepirali ter je prvi zaklical drugemu: «Kaj boš ti govoril, ki še očeta nimaš!« — «Imam jih morda več kakor ti!» se je drugi odrezal.
Nov dvomi založnik.
Lizika je vprašala mamo: «Ali imajo tiste Štorklje, ki prinašajo majhne prince, naslov dvornih založnikov?*
Nevtralna suknja.
Židovski trgovec je prišel v Berlinu h krojaču, da mu umeri novo suknjo. Krojač ga je vprašal, ali želi imeti suknjo po nemškem, francoskem ali angleškem načinu. Zid: «Suknja naj bo lepa in moderna, toda popolnoma nevtralna, ker jaz sem trgovec, ki moram z vsemi ljudmi v miru živeti.*
Nič posebnega.
Župnik je bil za novo leto povabljen v graščino na večerjo, kjer so prinesli nazadnje sveže črešnje na mizo.
Neka gospa je opozorila župnika na to posebnost, a župnik je zaničljivo zamahnil z roko, rekoč: «Kakšna posebnost, jaz sem jih imel doma že pred šestimi meseci.*
Z vragom se nI dobro bosti.
Dahnatinec je videl ob morski obali vraga, ki je gledal v vodo in se neprestano nizko klanjal. Dahnatinec si je mislil: sedaj je najlepša prilika, da vržem neopaženo vraga v morje ln bo svet rešen vsega hudega.
Tiho se je priplazil vragu za hrbet, nato pa z vso silo naskočil, da ga butne v vodo, toda ravno tisti hip se je vrag zopet globoko priklonil, da jc Dalmatinec zletel preko njegove glave v morje. Od takrat imajo Dalmatine! pregovor: Z vragom se ni dobro bosti.
Ni samo po eni strani pijan.
Župnik, ki jc bil pri svojem dekanu na bogati pojedini, je grede navzdol s prvega nadstropja zgrabil z desno roko za držaj ob zidu, obenem pa iskal tudi z levico na nasprotni strani zidu enako oporo, a ker ni ničesar otipal, je jezno godrnjal: »Kakšen nerodnež je naš dekan! Mar misli, da sem samo po eni strani pijan?*
Dobrosrčnost.
V Žabji vasi so ustanavljali društvo za zaščito siromašne mladine. Na ustanovno zborovanje sta prišla tudi skopuha soseda Grabež in Stiskač. Šolski vodja je predaval o bedi sirot tako ganljivo, da si je Grabež začel brisati solze ter z jokavim glasom rekel Stiskaču: «Sosed, k takemu društvu pa moraš pristopiti in kaj odriniti!«
Najlepši govor.
Miha: cSinoči sem večerjal z Janezom in reči moram, da je imel najlepši govor, kar sem jih kedaj slišal.*
Nace: cKaj pa je povedal takega?»
Miha: cDejal je: ,natakar, dajte mi račun, jaz plačain'.»
Pes ga ni spoznal.
Jaka. cKako je pa kaj z Janezom?*
Jurče: cAli še nisi slišal? Pred kratkim je enkrat prišel trezen domov, pa ga zato njegov pes ni poznal in ga je vgriznil.»
Izdala se je.
Gospodinja: «Spravite oni kos mesa v omaro.*
Nova kuharica: «Jej no, mačka ga je snedla.>
Gospodinja: «Katera mačka?>
Kuharica: c Ali ni nobene mačke v hiši?»
Iz hudobnosti zadel dobitek.
Katra: cTereza, ali si že slišala, da je tvoj ločeni mož zadel v razredni loteriji 100.000 dinarjev?*
Tereza: «Seveda! To pa je sloril samo zalo, da mene jezi ta hudobnež ...»
Mlad obrtnik,
star 24 let, z boljšim obrtom In lastno, novo enonad-stropno hišo ter dobro vpeljanim obrtom, v lepem in prometnem kraju v Sloveniji, se želi seznaniti v svrho ženitve z boljšim kmetsklm dekletom, starim 18 do 24 let, ki bi Imelo 50.000 Din gotovine. Prednost Imajo srednjepostavne, po možnosti tudi od kakega podjetja. — Ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo «Domovlne» pod šifro «Vesela pomlad*.	70
MALI OGLASI
HALO!
POZOR!
HALO!
Kdor hoče dobro in poceni obleko kupiti, mora v novo otvorjeno trgovino v Škof jO Loko k REMIHU iti.
BK?"»Preporod zdravja"
7. zdravniškimi ocenami in pismi bolnikov o delovanju čudežnega zdravila „K a I eflu id" D. Kaleničenka. Pisati: Beograd, Pop Lukina t, Miloš Markovi6.	67
Kajenje je strup!
Vsakdo se lahko odvadi ali omeji zdravju škodljivega kajenja z uporabo dr. Rascherjevih Putschtablet Omot 30 In 42 Din, v vseh lekarnah ln drogerijah. ali pri „Aurora" k. d, Kamenlca 187 (Stljem).
6«
Trpeznosl vili Mjei se podil
ako uporabljate
Luno
pravo terpentin kremo. u
Prepričajte se!
s
Semena	69
vseh vrst, najboljše kakovosti in oblačilno blago za pomlad in poletje dobite najugodneje v trgovini F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.
Posestvo,
hiša, zemljišče, lep bukov gozd, se proda. V hiši že več let gostima. Pri cesti, 10 minut od farne cerkve na Dolenjskem (okraj Črnomelj). Proda se zaradi starosti lastnika. — Naslov pove uprava »Domovine*.
Oho imate bolečine
kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blagodiSeči »Elsafluid* Nadrgdita vsak večer in vsako jutro boleča me<ta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vam »Elsafluid* ublažuje bolečine. — Ce ste zdravi, uporabljajte »Elsafluid« za grgranje, za umivanje^ io hvaležni boste ter ostali zvesti »Elsaflaidu*. Dnevno negovanje telesa z «Elsafluidom» Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne miiice in zdravo spanje. — Ze naSi očetje in dedje so ga uporabljali od zunaj in znotraj kot zauesliivo domače sredstvo in kosmetlkum.
Zahtevajte it poizkus v lekarnah in odgovarjajoči prodajalnah izrecno „Fellerjev pravi Elsafluid", v poizkusnlh stekleničkah po ti Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Oln, ali sped-ialnili steklenicah oo 26 Din. Po oošti pride tem cenejše, čim več st naroči naenkrat; i zavojuioo In |K>5snlno vred stane
G1 nin
9 polzkusnih ali ti dvojnaUh aH 2 speclialnl s'.ekl.
27 54
18
36
6 12
133
250
V..
Naročila nasloviti razločno takole :
laUCrlSl? V. FELtiSR
lekarnar v STUBICI 00»JI
Elsatrg št. 241 (HrvatskaV
Izdala za konzorcij «Domovine* Adolf Ribnlkar.
Urejuje Filip O mladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.