CELJSKI TEDNIK GLASiLO SOCI!ALISTlCllE ZVEZE DEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 27. AVGUSTA 1965 — LETO XV. — št. 34 — CENA 50 DIN (RB)FORNA REFORME Gospodarska reforma je tu in tam prinesla marsi- kakmo negospodarsko »reformacijo€. Zlasti pri oblikooanju nopiJi cen beležimo poleg povsem zakonitih (in edino pra- vilnih) ukrepov, ki naj hi preprečili vsakršne ekonomske maliinacije. tudi yukrepe€ in >ukrepanja€, za katera pa bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. ker reformi nič ne prispevajo, um pa k ji kvečjemu škodijo. V skrajnem primeru ustvarjajo čuden vtis. V Žalcu se je na primer pripetil dogodek, ki ga nikakor ne moremo posploševati, ki pa vendarle bolj sodi v pod- ročje preiskovalno sodne prakse kakor v ekonomiko ali gospodarsko reformo. Potem ko je bila določena nova cena brojlerjev. se je ob 22. uri zglasil na domu pri direktorju gospodarsko finančnega sektorja kmetijskega kombinata Žalec organ ljudske milice. Zanimal se je, kako je s kalku- lacijo piščancev; direktor, ki je bil že v postelji, mu je, se- veda presenečen, zadevo pojasnil. Naslednjega dne je o žalsko mesnico prišel drug organ ljudske milice, zbrisal ceno mesa in napisal novo. kakor je takšen »poseg« sam na sebi komičen, pomeni zlasti v prvem primeru tudi kršitev zakonitosti, določenih z ustavo! Reforma namreč nikomur ne daje pravice, delati p nasprotju s temeljnj/n aktom. Ce izvzamemo dejstvo, da tudi oblikovanje cen ni tako preprosto, kot recimo zbrisati neko ceno in napisati drugo, saj je vsaka cena produkt ekonomskih kalkulacij, se poleg vprašanja, v čem je smisel takšnih postopkov, vsiljuje še vprašanje, kdo je zanje odgovoren?! Oba prizadeta miličnika gotovo ne. Morda v nekem smislu pretiran >lov na čarovnice«:? Je navse- zadnje v tem primeru res direktor gospodarsko finančnega sektorja tisti, ki je določil riovo ceno brojlerjev? Žalske družbenopolitične organizacije se , s takimi ukrepii ne strinjajo, ker menijo, da niso v skladu z du- hom reforme. Še več: po njihovem mnenju tak »sistem^ v ničemer ne more reševati ali rešiti določenih ekonomskih problemov. Logično. D. HRIBAR NAS REPORTER MED OBIRALCI SAVINJSKEGA ZELENEGA ZLATA KOBlLt, KOŠI I\ lJUlUE Okrog 20.000 ljudi v teh dneh slači ze- leno prevleko Sa- vinjske doline. Br- nenje strojev pola- goma zamenjuje pe- sem in ščebet obi- ralcev, ki so še ved- no v večini. Komaj so prva hmeljišča in žičnice pokazale re- bra, komaj so »bale- tarji« prešteli škafe, je že padla ocena: nekoliko manjši pri- delek kot lani. Toda na braslovškem ob- ratu žalskega kme- tijskega kombinata si mane j o roke - nji- hova berba je boga- ta - tudi po 22 cen- tov na hektar! o škafih in obiralcih berite na 3. strani Hmelj, kobule, ko bule ... Foto: J. Sever^ ŽELEZARNA, EMAJIIRA\'A m CI\KAR\A V \OVIH POGOJIH SMO MORAH RES ČAKATI? VEČINA KOLEKIIVOV SE TE RESNO ZAMISLILA IN ODLOČILA - TODA V SKLEPIH SO VSI TISTI ELEMENTI PROIZVODNEGA PROCESA, KI SMO O NJIH GOVORILI ŽE VSA'ZADNJA LETA — PONE- KOD SE VEDNO PRECEJ DEKLARATIVNI SKLEPr — V CFJJSKI CINKARNI RAČUNAJO S ČISTIMI ŠTEVILKAMI Gospodarska reforma je sprožila številne razprave v vseh delovnih kolektivih in dasiravno so posan^ezniki tn pa tam obupovali, jih je po- tegnila splošna vnema v živah- no sklepanje: kako naprej? O nekaterih sklepih delovnih kolektivov BERITE NA 5. STRANI! KAJ MENIJO NEKATERI PRO- IZVAJALCI V ROGAŠKI STEK LARNI OB ANKETI. KI JO JE IZVEDEL DELAVSKI SVET? Z NOVIM SISTEMOM OBRA- ČUNAVANJA BO VSAK PROIZ- VAJALEC VEZAN NEPOSREDNO NA PRODAN KOMAD STEKLA. VEC O TEM NA 3. STRANI! Vesela resnica Prejšnji teden so v Likov- nem salonu v Celju odprli razstavo Pavlihovih karikatur, ki jo je priredil višji aktiv društva novinarjev Slovenije v Celju ob sodelovanju s pod- odborom društva likovnih n- metnikov Slovenije. Ob otvo- ritvi je o pomenu in vlogi ka- rikature in humorja v našem družbenem življenju govoril v imenu aktiva DNS Vlado Smeh, v imenu Pavlihe pa Ludvik Burger. Razstava Pav- lihovih karikatur, ki je bila pred tem prirejena že v šestih republiških središčih, je prva tovrstna razstava v Celju; za- njo se občinstvo izredno za- nima. Odprta bo do 4. septem- bra. Kazneni udar Potem ko le kinoobiskovalce IZ- ZAZVALO SEDEM IZAZIVOV, jHi je pred dnevi udaril še KAZNE- NI UDAR.' Kot vse kaže, so torej nenelino NA UDARU slabega pre- vajanja iilmskiti naslovov! REZERVE TUDI V ZDRAVSTVU TROSIMO DRUZBEM SREDSTVA Primanjkljaj sklada za zfdravstveno zavarovanje v prvem polletju letos: 672 milijonov dinarjev 0 Kje so vzroki # Kaj storiti za kritje teh sredstev % Naval v zdraviliščiJi 0 Ver- jeti pacientu ali ne # Ne kritizirajmo pavšalno 0 Zani«iivosti iz zdravstvenih ambulant • BERITE NA 2. STRANI! Votranje rezerve in varčevanje L reiormo postavljamo go- spodarske organizacije v si- tuacijo, ko bodo svoj celotni (loliodek lahko oblikovale sa- nio in izključno na osnovi či- stega ekonomskega računa. Tam, kjer so kalkulirali nere- alno, se jim bo to v bližnji prihodnosti krepko maščevalo. Trenutna situacija, ki se odra- ža predvsem skozi kalkulacijo cen — problema ne rešuje. Skozi delovanje tržnega mehanizma (zakon ponudbe in povpraševanja) se bo poka- zalo, kje so kalkulirali realno in kje so v kalkulacije vnašali tudi elemente bodisi čistega špekulativnega značaja ali pa kot rezultat trenutne ugodne konjunkture. Edino pravilno in perspektivno najugodneje so storili tam. kjer so cene prilag(Klili dejanskemu eko- nomskemu izračunu ter jih poskušali ob sprostitvi nepo- trebnih stroškov, ki jih bre- menijo, še znižati. Bistveni in najponiendjuejši učinek, ki neposredno izhaja iz gospodarske reforme, je y tem, da resnično aktivira vse skrite rezerve in tako omogo- ča zniževanje poslovnih stroš- kov na minimum. Dalje berite na 2. strani! STROKOVNO VODSTVO \A IJRBAMSTIČM RAZSTAVI Ze od srede julija je v stran- ski dvorani Narodnega doma (f. nadstropje) razgrnjen ur- bii ni stični program mesta Ce- lja- Občani, ki jih program zanima, si ga lahko ogledajo ysak delavnik od 7. do 19. ure še vse do konca prihodnjega meseca. Nekateri obiskovalci, ki so razgrnjeni program že ogle- ^laH, so zapisali v knjigo''vti- s-ov. da bi si želeli strokovno •"azlago programa, ker se sami sicer ne znajdejo. Uprava občinske skupščine je zato uredila, da bodo ob petkih in torkih posameznim skupinam občanov strokovnja- ki razlagali program. Točen vrstni red za posamezna pod- ročja si lahko ogledate v »OB- VESTILU« NA 7. STRANI! KVIKTIJSKI KOMBINAT ŽALEC V NOVIH POGOJIH Ob gospodarski reformi nas ^^voda zanima tudi kmetij- '^'^'f). Toliko bolj. ker gre za Panogo, ki je bila doslej za- postavljena in ki naj bi ji no- l)og()ji zagotovili ustrez- položaj in perspektive. J^^kor menijo v kmetijskem b'»'iil)iiuitu Žalec, pa je polo-, skoraj tak. kot je bil predi '"^''^oriiK). Povečale so se cene ?"čnini krmilom (za več ko ^ odstotkov), pa prav takoj »'iiuMnim gn(»jilom (za 36 od-' ^'•'>kov). Ž revalorizacijo ne- ^"vršene proizvodnje se bodo stroški, razen osebnih dohod- kov, dvignili na raven gospo- darskih pogojev leta 1%6. Do- l()čeri(> ugodnosti prinaša hmelj. *aj predvidevajo, da l)o(l<» odkupne cene letos glede na s|)rcmembo tečaja dolarja za 19 (Histotkov višje pri enaki izvozni ceni kot lani. Po besešte^ale. (V |)r\cm polletju letošnjega leta je znašala izgtiba na Dalje oa 3. strani OBRAZI PETER DEŽIČ Za Petra trde, da že od nekdaj tiodi — sprt^daj. Kot petnajstletni kurir je bil življenjska nit Kozjan- skega cxlreda. Komaj je slckel uniformo, se je odločil za poklic meteorologa. Kot meteorološki opa- zovalec je bil s svojimi napoved- mi — zopet spredaj. In pred leti, ko se je odločil (nihče ne ve za- kaj — noben meteorolog se pred kmetijci še ni zagovarjali), jij šel za tržnega inšpektorja. O njegovi popularnosti v šentjurski občini r;i»jo nc govorimo. — Glede na to, da si tržni inš- pektor, ti verjetno šentjurski me>-- sarji ob srečanjih zažele prisrčno dobrodošlico? »Tudi med plevelom se najde najčistejše zrnje, ali pa obratno.« — JCdaj potegneš črto med ob- čanom in inšpektorjem? »Redko, zelo redko. Nikoli ne veš, kaj te čaka" in kam prideš.« — Kaj delaš, kadar nisi inš- pektor? »Poslušam vremenske napovedi. Kadar sem pa prost, se honorarno zapoiilujem na svoji farmi piščan- cev.« — Kako to, da si kot meteorolo- ški opazovalec odšel med tržne inšpektorje? »V obeh primerih delam z — barometri. In če serr» iskren, ti lahko zaupam, da imam več uspe- ha ob barometru poštenosti.« Tu s\a najin razgovor morala prekiniti. Nujno je rnoral preiz- kusili puls nekemu peku. Hvale- vreden in dobrodošel posel v teh mesecih. Nisem ga vznemirjal z vprašanji, kot so: koliko prijav je napisal v teh dneh: kateri me- sar, ix'k, prodajalec in vsi ostali — so najbolj navili cene — kajti ' to je v teh" dneh najaktualnejšav snov za pogovore in teh je že ta- ko mnogo. Ce/. debelo uro se je vrnil. — Ali bo treba Vašo službo kd m subvciirioniiati? »Kol kaže, ne bo.« — Si delal kdaj inšpekcijski preKled pri mizarjih? Kaj ti je pri njih najbolj všečP »Pi iinež.« — Kaj misliš o lovu na čarov niče? »Trf-nntrk. počaVai. da ustavi^'•> nn roditi pivoma občana in f^a p ■ \'nrriš.T\;i, knj misli o tem!« — In kf,-,cni so.« Ljudje smo čudne narave. Pred dnovi se orjčan med pogovorom o/rf- /;< inimoi'l'irtrri in meni nič tebi nič sam zase zamrmra: »U laliko. la je posteniak. vrag ga vzemil« Kaj praviš, ga pobara Ko- lega. Nič, nič, nekaj sem se spom- nil. Kje s\a že ostala? nani VREME Od 26. avg. do 5. sept. Okrog 30. avgusta in 2. septembra padavine, v osta- lem lepo vreme. REZERVE TUDI V ZDRAVSTVU - KAKO PREPREČITI DEFTCITr: SO( TALNECA ZAV VKOVAlNJA? TROSIMO DRUŽBENA SREDSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) Že tetitič v letošnjem letu je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Celje razpravljala o nekajkrat spremenjenih instrumentih financiranja zdrav- stvenega varstva. Da ugotovitve niso rožnate, nam pove podateii. da se je primanjkljaj sklada za zdravstveno za- varovanje, ki je v prvem polletju letošnjega leta .znašal že okrog 672 milijonov dinarjev, v juliju zvišal na "90 mi- lijonov dinarjev. Najbolj so porasli izdatki za zdravlje- nje v stacioniranih zdravstvenih ustanovah z indeksom 162,5, izdatki za zobotehnično pomoč in protetinča sred- stva z indeksom 153,6, izdatki za ambulantne preglede itd. V prvi polovici letošnjega leta beležimo na našem o])ni()čju izred- no visok bolniški stalež. V tem ob- dobju je bilo povprečno bolnih po 5.100 ljudi dnevno, prvega avgusta pa je bila številka nekoliko manj- ša — 4.081 proizvajalcev. S takim odstotkom izostankov od dela se območje nekdanjega celjskega okraja uvršča jned najvišje v Slo- veniji — tako je stanje že trinajst let. Zanimivo je, da v zadnjem ob- dobju ni naraslo samo število obo- lenj do trideset dni — za čas torej, kjO krijejo boleznine gospodarske organizacije iz odstopljenega dela prispevka za zdravstveno zavaro- vanje, temveč tudi boleznine nad trideset dni. Ce so vzroki v resnič- nem porastu poklicnih in ostalih oirolenj, bo treba nekaj ukreniti, !)ilo pa bi prav, če bi poostrili tudi kriterije. Najvišji stalež imajo v Gozdnem gospodarstvu v Celju kjer je odstotek l)o]nih 9.1, največ uspe- li o v v _z n i ž e v a n j u_bol£znin _pa^ s« dosegli v velenjskem rudniku lig- nita, kjer se gil)lje stalež med 4,3 v juliju in med 4,1 v avgustu — v času, ko imajo drugi rudniki okrog 10 odstotkov bolnih. Eden od ukrepov, ki naj bi zmanjšal število boleznin, hkrati pa (hdovne organizacije vzpodbudil k odločnejšemu preprečevanju ne- ii])ravičenih izostankov od dela, je znižanje bonifikacije — ali dela prispevka za zdravstveno zavaro- vanje, ki ga komunalne skupnosti odstopajo organizacijam za kritje izostankov do 30 dni. Bonifikacija je bila doslej namreč določana tako, da je v celoti pokrivala izdatke za obdobje delavčeve odsotnosti v prvem mesecu. Tak sistem za gospo- darske organizacije ni bil stimula- tiven in res je pokazalo, 'da so si le redkokdaj prizadevali znižati sta- lež. Spremenjena in zmanjšana bo- nifikacija pa jih bo k temu prisi- lila. Zdravstvena služba je tudi že raz- pravljala o tem, kjer so možnosti^ za štednjo dragocenih družbenih sredstev. Tako razpravljajo o bolj- šem izkoriščanju bolniških ordina- cij, o združevanju specialističnih služb — ki so zdaj v zdravstvenem domu in v bolnišnici — o cenah zdravstvenih storitev, o osebnih dohodkih itd. Uspeh vseh teh prizadevanj je, razumljivo, odvisen od delovnih ljudi. Res je sicer, da bi tudi zdrav- stveni delavci z večjo odgovornostjo lahko prispevali k reševanju tega vprašanja, drži pa tudi to, da je zdravnikova dolžnost, da pacientu verjame. .Ce tega zaupanja ne bi 'lilo, tudi pri zdravljenju resničnih bolezni ne bi bilo ugodnih rezulta- tov. Na zadnjem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega za- varovanja so med drugimi sprejeli še ,novo stopnjo osnovnega prispev- ka za zdravstveno zavarovanje, kar je bilo treba storiti v skladu z re- publiškim zakonom; sprejeli pa so tudi spremembe pravilnika, po ka- terem občani koristijo zdravstvene usluge. I. B. Notranje rezerve in varčevanje (Nadaljevanje s 1. strani) Ob tem pa se postavlja vprašanje, kaj dejansko so notranje rezerve, v čem se kažejo in kako jih je mogo- če aktivizirati. Zmanjšanje stroškov za reklamo in propagando, reprezentanco, pot- nih stroškov in dnevnic so v bistvu ukrepi, ki pomenijo samo večje var- čevanje. Res je, da tudi ti izdatki ponekod precej bremenijo celotne stroške, vendar v tem ne obstajajo tiste rezerve, ki o njih govorimo in ki lahko bistveno pripomorejo k znižanju celotnih stroškoiv. Erav jp, da s^zmanjšajo tudi ti stroški, veh-- dar se ob tem ne smemo zadovoljiti in ugotavljati, da smo ob uveljavit- vi teh ukrepov dejansko aktivirali notranje rezerve. Notranje rezerve so predvsem v sami neposredni proizvodnji. Izbolj- šava tehnoloških postopkov in tcme- Ijitejša,/predvsem smotrnejša orga- nizacija dela so tisti faktorji, ki la- hko v določenem času zagotovijo občutno zmanjšanje lastne produk- cijske cene, kar seveda omogoča ob- čutnejšo akumulacijo. Res, da je to pogojeno z novimi investicijami, ki so v večini primerov vezane še na uvoz določenih osnovnih sredstev in so spričo situacije v našem go- spodarstvu verjetno trenutno težje uresničljive, vendar se tudi ob ob- stoječih pogojih in možnostih da marsikaj storiti. Občutnejše in re- alnejše možnosti obstajajo trenut- no na področju organizacije samega produkcijskega procesa. Na tern področju pa so občutne rezerve, ki jih je mogoče v relativno kratkem času izdatno aktivirati. Organizacija dela je ponekod že zdavnaj zasta- rela in je za sam tehnološki posto- pek še vedno vezano preveč delovne sile, ki bi na drugih delovnih me- stih lahko ustvarjala več. Skoraj v vseh delovnih organi- zacijah v celjski občini so preko sa- moupravnih organov že realizirali ukrepe za temeljito varčevanje. Sprostitev notranjih rezerv je ne- dvomno proces, ki ga ni mogoče u- resničiti v kratkem obdobju. Nalo- ga subjektivnih sil in strokovnih služb je, da se takoj lotijo ustrez- nega analitičnega dela in pripravijo posamezne študije, ki bodo omogo- čale, da čimbolje izkoristimo vse kapacitete in možnosti, ki jih v na- ših gospodarskih organizacijah ima- mo. Na vodilne tovariše in predvsem na komuniste pada v podjetjih vsa (Kigovornost tudi na tem področju. Ob morebitnih' kasnejših težavah v posameznih delovnih organizacijah bodo zaposleni prav gotovo postav- ljali vprašanja, kaj je bilo na'tem področju storjeno in kdo je kriv, da stvari niso pravočasno urejene. Vsako pravočasno ukrepanje v tej smeri je samo preventivni ukrep, katerega pozitivni rezultati se bodo pokazali predvsem takrat (in do te- ga ni daleč) ko bo tržni mehanizem v celoti sproščen, tako kakor ga pač zahteva blagovna proizvodnja. Ta- krat se bodo podjetja na tržišču znašla v situaciji, ko bo videti, kdo je zmožen konkurirati, kdo je spo- soben zagotoviti posamezne proiz- vode po nižji ceni in v velikih koli- činah. ♦ Če ukrepi za večjo varčnost rešu- jejo predvsem trenutno situacijo, potem je aktiviranje notranjih re- zerv dalekosežien ukrep, katerega pozitivne posledice se bodo pokaza- le šele v bližnji ali daljni prihod- nosti. Bernard Strmčnik Šentjurski podjetji Bohor in AIpos sta zbrali sredstva za postavitev dveh avtobusnih postajališč v Šent- jurju. Postajališči so projektirali strokovnjaki v Alposu. Pred dnevi so oboje postajališč že postavili in služita svojemu namenu. Posnetek prikazuje montažo spodnjega posta- jališča, ki bo nudilo zavetje pred- vsem delavcem iz okoliških krajev, ki se vozijo na delo v Šentjur. Foto: J. Sever Roman Mlakar Vest o nenadni sniiti Romana Mlakarja ni le odjeknila samo v občini Laško, tem- več tudi daleč izven njenih moja, o ccr.i : priča veličasten pogreb, na kaioicii! je zbrala ogromna množica IjuUi, i njimi tudi preko 200 unitormiranih silcev in več deset gasilskih prapori/ Pokojni Roman Mlakar je bil slar maj 55 let in je pustil v Laškem bogau sledove svojega nesebičnega in požrtvo- valnega dela. Zelo veliko ima zaslug pri razvoju podjetja »BOR«, v katerem je de- lal kot vodilni strokovnjak vse od njego- ve ustanovitve, še večjo zapuščino, v ka- tero je vlagal vse svoje moči in znanje, pa je zapustil gasilski organizaciji, v ka- teri je pričel aktivno delati pred 27 leti. Po vojni je vodil gasilsko društvo. Pod njegovim spretnim vodstvom je bil doin obnovljen med prvimi, nato pa je posve- til vso skrb in ves svoj prosti- čas utrje- vanju gasilske organizacije. Svoje znanje in bogate izkušnje je prav rad prenašiil na mlajšo gasilsko generacijo, zato ni bil znan samo v občini Laško, temveč tudi v številnih sosednjih občinah. Bit je dol- ga leta poveljnik gasilskega društva La- ško, poveljnik okrajne gasilske zveze Ce- lje in slednjič poveljnik občinske gasil- ske zveze Laško. •Za svoje vzorno in nesebično delo je Roman Mlakar prejel tudi čin častnika in je bil tudi večkrat odlikovan, tudi z naj- višjim zveznim gasilskim odlikovanjem. T. K. BESEDA OBČANOV ... IN NJEN ODMEV »PRETIRANA VLJUDNOST« V četcrtck, 12. avgusta, sem sc vozil Iz Celja z avtobusom na redni progi Celje— Šmarje—Bistrici ob Sotli. Ob tej prilož- nosti me je nresenetila »vljudnost« in »uslužnost« šoferja ter sprevodnika. V Celju je namreč sedel na službeni sedež poleg šoferja starejši invalid. Spre- vodnik ga je hotel ncljubeznivo odstranili s sedeža in ga »nI nič brigalo«, ko mu je potnik pojasnil, da je invalid. Ker spie- vodnik ni dosegel, da bi se mož presedel, mu je priskočil na pomoč še šofer, čeS, tu je službeni sedež — pa konec. Ko sta vendarle invalida presedla, se Je ta zgražal nad njunim postopkom, kar je sopotnike zabavalo, neka zgovorna ženska poleg njega pa ga je mirila. Tudi šofer ga je nekajkrat neljubo opozoril, naj že umolkne, mu očital vinjenost in slednjič ri\osto metrov pred osnovno šolo v štorali ustavil z grožnjo, da ne bo vozil dalje, dokler invalid ne utihne. Potniki so po- tegnili s šoferjem, četudi se je invalidu godila krivica. Opogumljeni šofer je zalo celo odprl vrata in je skušal skoznje iz- riniti invalida. Slednjič se je prepir polegel in šoter je ob hreščanju prestav odpeljal dalje. V Storah sem izstopil in ne vem, kako so potniki nadaljevali vožnjo. Vendar mi misel na ctogodek ne da miru in čutim dolžnost, da opozorim sprevodnika, šofer- ja in potnike v tem avtobusu, kako ne- primerno so ravnali. K. J. V. P. 6330/15 Bar — Črna Gora__j PRENIZEK KRVNI PRITISK S sestavki dr. Rojnika o srčnih bolez- nih je bilo mnogo bralcev nadvse zado- voljnih, vendar nas je še vedno dosti, ki bi želeli zvedeti kaj več o prenizkem krv- nem pritisku. Poznam več upokojencev, ki bi 'radi o tem čitali, predvsem, če so za povečanje krvnega pritiska na razpolago kakšna do- mača zdravila, čaji in podobnov Za tovrsten sestavek bomo dr. Rojniku in uredništvu zelo hvaležni vsi starejši, ki nas pod konec življenja mučijo laka vprašanja. Anton Mulej, Ljubljanska 75 a — Celje Zdravljenje IZ LASTNEGA ŽEPA V prvem polletju letošnjega leta so zdravniki poslali s celjskega območja v .zdravilišča toliko ljudi, da bi letos porabili v ta namen 790 milijonov dinarjev v pri- merjavi z letom 1964, ko so potrošili 255 milijonov di- narjev. Zavod za socialno zavarovanje je glede na ta že nenormalen« skok opozoril zdravstveno službo, naj smo- trneje razporejuje zavarovance. Zdravilišča so namreč preuapoljena in kaj lahko se primeri, da bo na račun nekoga, ki zdravljenja ni najbolj potreben, čakal nekdo diiig, za katerega pomeni vsak dan čakanja poslabšanje stanja. V Dofjrni so imeli na primer ob začetku julija ob polno zasedpnih kapacitetah še zmeraj okrog 800 |)njavl jenih, v Rogaški Slatini bi izpolnili kapacitete do konca leta že z doslej prijavljenimi itd. Bolj kot to pa je zanimivo dejstvo, da je velik del predlogovz za zdravlje- nje v zdraviliščih brez potrebne dokumentacije, tako da je težko razbrati ali je zdravljenje takemu čiovckn res nujno potrebno ali ne. Pri zavodu so zavoljo tega ponov- no formirali komisijo, ki naj bi do- ločala, kdo naj se v zdravilišču zdravi. Tako komisijo so pred ča- som namreč ukinili, liberalizacija pošiljanja v zdravilišča^ pa se je, kot kaže, maščevala. Hkrati so skle- nili, naj bi ponovno pregledali v^« j/rodloge za zdravljenje v zdravili- ščih, ki so starejši od enega mese- ca. Izločili naj bi potem tiste, ki'niso opreniljeni s primerno dokiinicnta- cijo in pa one, katerim se je stanje med čakanjem na prosto mesto v zdravilišču že toliko popravilo, da predlog ni več utemeljen. Zanimiv je predlog, po katerem naj bi zavarovanci iz sVojega žepa prispevali del stroškov za hotelske usluge v zdravilišču. To prav gotO' vo jo eden izmed ukrepov, ki naj bi omejili naval na zdravilišče, vprašanje pa je, če je najbolj pra- vičen. Žal bi tak ukrep najbolj pri- zadel tiste kategorije zavarovancev, ki imajo nizke osebne dohodke. Le- ti pa so med predlaganimi za zdra- vilišča že zdaj v izredno majhnem številu, kar je pravzaprav zanimi- vo. Podobno je tudi s predlogom, naj bi uvedli participacijo na zdra- vila. Obstoja namreč bojazen, da si zdravil potem ne bodo mogli pri- voščiti vsi, ki bi jih potrebovali. Prav bi bilo zatorej, da pred spre- jetjem teh ukrepov pomislimo tudi na ljudi, ki jilT^razne omejitve in spremembe tako vselej najbolj pri- zadenejo. I .B. TRI IZ ZDRAVSTVEi\IH AMBULANT Ker trenutno ni imel dela, je neki celj- ski zdravnik dobil napotnico za zdravlje- nje v letoviškem obmorskem kraju. Ena- ko napotnico sta dobila tudi njegova otroka in kot kaže, nazadnje še soproga. Kaj hočemo, bolezen je huda zadeva! V neki obratni ambulanti je zdravnik odrekel bolovanje neki delavki, češ cia za to ni razloga. Cez nekaj časa je v am- bulanto prihitcl njen mož z nožem v ro- kah in hotel govorUi z zdravnikom. Ta je odšel skozi zadnja vrata. Razgovora ni bilo. Od nekaj desetin predlogov za zdravlje- nje v Catežkih Tonlicah, so samo trije rudarji. Kaže, da bolezni razsajajo samo med uslužbenci. Komunalni problemi krajevnih skupnosti KRAJEVNA SKUPNOST POD GRADOM Ta krajevna skupnost obsega področje hri- bovitih predelov: Zagrad, Pečovnik, Tremar- je, Košnlca, hribovit predel Lise, .Miklavški hrib, Polule in Breg. Ceste v strmih predelih so glede vzdrževalnih stroškov vedno zahtev- nejše od enako obrenjenjenih cest v dolini. Iz lega sledi, da bi morala ta krajevna skup- nost dobili za cestno vzdrževalna dela za en km vzdrževalnih stroškov več sredstev kot krajevne skupnosti v ravninskih predelih. Tu- di glede razsežnosti področja se ta krajevna skupnost močno približuje ostalinl trem kra- jevnim skupnostim z razsežnim področjem — Vojnikom, Strmcem in Dobrno. Poleg številnih vprašanj cestno vzdrževalnih del obstajajo v tej krajevni skupnosU tudi problemi zemeljskih plazov, med katerimi je plaz ob cesti Stvarnik—Slander v Košnitl največji. Leta je še vedno v premiku, kar narekuje čimprejšnjo izgradnjo podpornega zidu. Ta krajevna skupnost vzdržuje deloma tudi cestn« odseke, ki tluiijo v veliki meri spre- hodom na Mlklavškl hrjb; v Zg, Lisce, Polu- le In Košnico. Za ta pola In ceste je potreb- no še po.sebej poskrbeti. Vsekakor je na pod- ročju krajevne skupnosti Pod Gradom naj- važnejša cesta Pod Gradom do Apnenika s podaljškom proti Celjski koči in odcepom pri Apneniku v Zagrad (Pristava), od tu pa zopet s stranskim podaljškom po pobočju Zagrada v Zvodno. Ta cesta je v spodnjem delu s prometom močno obremenjena. Vzdr- žuje jo komunalno podjetji za ceste in ka- nalizacijo, vendar Ima tudi krajevna skup- nost velik interes, da je cestišče urejeno. Pred dvema letoma je bil zgrajen v Košni- ci lokalni vodovod za potrebe tamkajšnjih prebivalcev. Zajetje je izvršeno na južni stra- ni pobočja pod naseljem Zg. Lisce in poteka do hiše ob republiški cesti Celje—Laško. Ra- zen tega vodovoda je še nekaj manjših vodo- vodov, ki so jih zgradili koristniki sami za svoje potrebe. Največ prebivalcev, ki dobiva- jo vodo iz vodovod]ic|g (mjMjf^ i* V mjtl bini Zagrad. Na tem predelu je bilo vodovm' no omrežje podaljšano od glavne cevi Peč<>^ nik—Stari grad do stanovanjskih hiš "' vzhodnem delu Zagrada vse do krajevne nu je Zvodno. V tem pogledu je ta pridobi za ta predel velika. Razen tega obstaja mani ši lokalni vodovod na Polulah z zajetjem pod Romove kapele. Kvaliteta te vode ob n'' livih ni ravno najboljša in tudi količinsko i"^ zadostuje za sedanje število prebivalcev. radi tega v sušnih dneh primanjkuje vode zgornjem delu Polul. Razumljivo je, da tak** no stanje še posebej prizadene novo zgraj«* no šolo. Za področje Polul, ki se nahaja v preteŽ«'' večini višje od šolskega poslopja, je že iz*"'' lan zazidalni načrt. Celotna dokumentacij* je toliko napredovala, da je možno izdajanj* gradbenih dovoljenj. Ker pa ni še rešetilj vprašanje oskrbe z vodo, ni mogoče usvre^ številnim interesentom za gradnjo stanova"!' skih hiš. (Nadaljevanje v prih. številki' PO SVETU ALZIR: Zunanji minister Buteflika je ob- vestil sudanskcpa zu^ianjega ministra, da je Alžirija pripravljena pomagati, da bi zatrli upor v južnih pokrajinah Sudana. — V mi- siji dobre volje je pripotoval v Jugoslavijo alžirski minister /a kmetijstvo in agrarno reformo Mahaš. GRČIJA: Kralj Konstantin je zaupal sesta- vo nove vlade Eliasu Cirimokosu, bKšcniu voditelju unije centra in ministru za notrn- njc zadeve v Papandreujevi vladi. Stefano- pulos jc odklonil sodelovanje v njegovi vla- di in Cirimokus je imel Se številne druge težave ob sestavljanju svoje vlade. — V Ate- nah so pred dnevi izbruhnile največje de- monstracije v času vladne krize; kakšnih 5000 demonstrantov se je spopadlo s policijo. V spopadu je bilo ranjenih okoli 90 oseb, med njimi 28 precej resno. — Medtem ko napovedujejo skorajšnji padec Cirimokove \lade, potuje Papandreu po osrednji Grčiji, kjer ga ljudje z navdušenjem sprejemajo. INDONEZIJA: V Djakarti so svečano praz- novali dvajseto obletnico neodvisnosti, ki se je je udeležilo okrog 250 tisoč ljudi. Navzoči so bili številni tuji predstavniki-. Govoril je predsednik Sukarno, kateremu je brzojavno čestital ob prazniku tudi predsednik Tito. PAKISTAN: Pakistanski delegat je ostro protestiral pri U Tantu, ker so indijske čete prekršile črto premirja v Kašmirju. Gverilci pa so medtem znova skušali zavzeti strateški jisnoj^t približno 30 km severno od .Srinagara. cez ta' vad%X pelje pot v glavno mesto indij- (Nadaljevanje na 6. strani) SMO MORALI RES ČAKATI? (Nadaljevanje s 1. strani)__ Ob pregledu zaključkov in skle- pov v nekaterih kolektivih ugotav- ljamo, da vsebujejo sklepi odločitve o spremembah vseh elementov v proizvodnem procesu, ki smo o njih slišali že vsa zadnja leta. Kolektivi so se zares vsestransko zamislili in niso pozabili ničesar, kar bi jim pripomoglo, da bi čimprej dokazali nove delovne uspehe v spremenje- nih pogojih. Ob tem se seve nehote vsiljuje misel: zakaj šele zdaj? Mar v pre- teklosti res nismo zmogli dovolj resnobe, da bi sklepe tudi uresniči- li? Kakorkoli že, pravijo člani de- lovnih kolektivov, ničesar ne bomo spremenili z besedičenjem: potreb- no je resno delo! V ŠTORSKI ŽELEZARNI prouču- je posebna komisija možnosti o re- organizaciji podjetja, ki naj bi za- gotovila boljše izkoriščanje tehnič- nih naprav in ekonomično proizvod- njo. Upoštevali bodo metodologijo operativnega planiranja, da bi se iz- ognili vsem pomanjkljivostim dose- danjega dela. Izpopolnili bodo pri- pravo proizvodnje in zaostrili izpo- polnjevanje terminov v komercial- nih obveznostih. Posebej vestno bo- do kontrolirali nedovršeno proiz- vodnjo in uresničevanje delovnih nalogov. Nadalje nameravajo izpo- polniti tehnološke postopke, da bo čim manj izmečkov, aktivirati raci- onalizatorsko in novotarsko dejav- nost, preprečevati kar v največji meri delovne nezgode, povečati iz- koriščanje delovnega časa in še in še! Podobne sklepe je sprejel kolek- tiv TOVARNE EMAJLIRANE PO- SODE, ki je že pred gospodarsko refermo reorganiziral podjetje. Skladno s težnjami za izpopolnje- ne tehnološke postopke, večje izko- riščanje naprav, večjo kvaliteto iz- delkov ob večjem prihranku materi- ala in zmanjšanju poslovnih stroš- kov si bodo prizadevali tudi za več- jo likvidnost poslovanja, poveče- vanje storilnosti, uvajanja novih iz- delkov, spoznavanje tržišča, osva- janje trga s konvertibilnimi valuta- mi, pospešeno strokovno izpopolnje- vanje delavcev in podobno. Nič drugačni niso sklepi delovne- ga kolektiva v CINKARNI, vendar z nekim razločkom: cinkarnarji ra- čunajo s čistimi številkami in zato vedo, koHko bodo pridobili, če bodo sklepe tudi uresničili! če bi na pri- mer ob sedanji potrošnji materiala prihranili dva odstotka materiala. bi delovjia organizacija pridobila o- koli 280 milijonov dinarjev; stroške za službena potovanja, PTT usluge, reklamo, propagando, reprezentanč- ne stroške in podobno bi lahko zma- njšali za 50 milijonov, če bi pove- čali izkoriščenost časovnega fonda za eno uro (od 6,5 na 7,5) bi prido- bili približno 450 milijonov itd. Od- ločeni so tudi, da kar najbolj pospe- šijo rekonstrukcijo topilnice, ki bo omogočila 1,2 milijarde čistega do- hodka ali za 30 odstotkov povečano produktivnost, prizadevali si bodo, da do konca leta povečajo produk- tivnost za 14 "n. Kolikor bodo te in še druge sklepe uresničili, bodo mogli dvigniti zdajšnji povpreček osebnih dohodkov s 65 na 75 do 80 tisoč dinarjev. V vseh treh podjetjih si seveda prizadevajo, da bi skladno z drugi- mi spremembami čimprej izpopol- nili tudi pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, v katerih bi do zadnje možnosti uveljavili načelo o delitvi po delu, saj bo danes — bolj ko kdaj koli doslej — prav delo odloča- lo o dejanskem uspehu. Škodljivo je torej vsakršno linearno zviševa- nje osebnih dohodkov. Ko zaznavamo pozitivne premike v večini naših delovnih oarganiza- cij. ki jih je sprožila gospodarska reforma, moramo priznati njeno učinkovitost. Toda bilo bi nesmisel- no, če bi sedanji sklepi zvodeneli in bi. nanje čez čas pozabili. Prav za- tegadelj je največja nujnost prav v kolektivnem — samoupravnem sprejemanju in preverjanju sklepov, v vse večjih moralnih in material- nih pravicah posameznih delovnih enot in v skladnosti odločitev teh enot z ekonomskim uspehom vsega podjetja. Sele tovrstna družbena vztrajnost bo zagotovila splošne družbene uspehe, ki je od njih od- visno blagostanje vsakega posamez- nika. Sabe KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC V NOVIH POGOJIH (Nadaljevanje s t, shrani) račun cenejšega mleka 2S.5 pri mleč- nih izdelkih pa 4.5 milijonov din!) Pri teirr seveda ni prezreti tudi lan- skili 170 milijonov din izgube na farmah, ki jih je moral kouibinat kriti iz ostale proizvodnje, zaradi č(>sar so se zmanjšala sredstva skla- dov, potrebna za nadaljnjo repro- dukcijo. V kombinatu se zavedajo, da bodo morali pri obstoječi ceni mleka kriti negativno razliko prav tako iz ostale proizvodnje, zlasti lunelja. Spričo tega, da si kombinat prizade*va tudi za nemoteno preskr- l)o Celja z mlekom (ki ga mora zla- sti pozimi,dobavljati z drugih pod- ročij po višjih cenah), je po mnenju predstavnikov kombinata t6liko bol j nerazumljiv sklep občinske skup-\ iue Celje, ki o zadnjem znižanju cene za 5 dinarjev ni obvestila or- !;'-anov podjetja, ampak so bili ti >hveščeni iz poročil V tisku! Podo- I)en odnos se je'pokazal tudi ob for- mirnnju cen mesa in piščunccv. !:ietijski kombinat je dobil namreč s strčini žalske t)bčinske skupščine nedvoumna |)ojasnila. da formira ce- ne na osnovi realnih izračunov, u- službenec pa. ki so ga po telefonu klicali, naj bi cene znižal, sit tega mimo upravnih organov podjetja seveda ni upal. S tem v zvezi, meni- jo v kombinatu, je bilo pretirano in neosnovano govoriti o tem. da bo- do prodajo mesa preusmerili v Ma- ribor, saj se zavedajo, da iuiajo tu (h)sti močnejšo in razvitejšo živino- rejo. (V članku kcfo je odgovoren za nekatere nerealne cene v Celju, CT št. "^2 — op. pis.). Razumljivo, da bi našli ustreznejše "rešitve, če bi se zdelo vredito, da bi pri konzultaJv cijah o novih cennh sodelovali, kar bi bilo logično, neposredni proizva- jalci. Kalkulacija nove cene piščan- cev, ki so jo v koud)inatu ponpvno preučili, na primer kaže. da ne bo mogoče kriti proizvodjiih stroškov .irojlerjev. Sicer pa je za žalski kmetijski kombinat značilno, da je v letos-, njem prvem polletju proiluktivnost porasla za 223. stroški pa le za odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Zaposlenost se je povečala komaj za 3 odstotkov. U- godn{\jše rezultute zmanjšuje še do- kaj visok bolniški stalež (6."5 odstot- ka), ki pa bi ga bilo mogoče znižati z ustreznimi ukrepi zdravstvene službe in organov podjetja. Ne glede na to. da se položaj ni bistveno spre- menil, je seveda težnja, da bi na osnovi dosedanjih nizkih osebnih dohodkov, povi^čanja življenjskih stroškov in polletne bilance vsem zaposlenim izplačali akontacije ozi- roma dohodek v višini zmanjšanih prispevkov za 12,5 odstgtkov. Ne glede na osnovni prejo'mek naj bi vsakdo dobil še 7.500 din; vprašanje, kolikor bo to mogoče, pa spričo tega, da se cene proizvodov nenehno spre- minjajo, še ni jasno in ga organi podjetja še preučujejo. dhf ZA TA UBOGI KRUHEK... Ta teden so se pred okrožnim go- s|)odarskim sodiščem v Celju zago- varjali predstavniki pekarne iz Ro- gaške Slatine zaradi prodaje kruha s premajhno težo. la |)ekarna je bi- la v začetku leta že i>ogojno kazno- vana s sto tisoč dinarji po temelj- nem zakonu o nadzorstvu nati živili, 'daj jBoris Kidrič« so kljub uspešnemu plasiranju svojih proiz- vodov na tuja tržišča že pred me- seci zabeli izpopolnjevati tehnološki proces in odkrivati notranje rezerve. Pri tej akciji so soilelovali preko ankete skoraj vsi posredni proizva- jalci. Delavski svet, ki je anketo iz- vedel, najverjetneje ni računal na i a ko širok in pozitiven odziv zapo- slenih. V anketi je bilo posebej za- stavljeno vprašanje, če so polno zaposleni. Odgovori so zelo zanimivi ter nakazujejo problemt;, ki krnijo proizvodnjo. Posebna komisija, ki zbira in ureja rezultate ankete, bo v kratkem poročala delavskemu svetu. Glede na to, da 75 odstotkov pro- izvodnje izvažajo, niso s sprostitva- mi ob gospodarski reformi (ukinitev 25-odstotncga prometnega davka), veliko pridobili, vendar se je stanje občutno izboljšalo. Že v preteklih dneh so izvršil začasna izplačila po noveui plačilnem ključu. Central- ni delavski svet je namreč imenoval dvoje komisij; eno za novo analizo delovnih mest in drugo za določitev meril osebnih dohodkov. Ob našem obisku v njihovem kolektivu smo imeli tudi krajši razgovor s članom te komisije jožetom Stankovičem. »Cilj našega dela je v pripravi sistematiza- cije delovnih mest, po kateri bi bil vsak re- snično zaposlen sedem ur, ne glede na to ali je zaposlen pri peči, v pisarni ali v režiji.< je dejal JOŽE STANKOVIC. »Poleg tega bi bil z novim sistemom vsak neposredno vezan na pro<.iani komad stekla po kalkulaciji po- sameznega proizvoda in vloženem trudu. S tem bomo zmanjšali materialne stroške, na dMgi strani pa bomo zmanjšali lom, ki je v preieklem obdobju dosegel tudi preko 20"'a ])roizvodnje. Tako bo vsak posameznik pol:io odgovoren za nastalo škodo ali za izmet. Da je ta načm obračunavanja dohodkov pravilen, potrjuje že opazen izpad loma ter izredn(j zmanjšanje 'bolniškega staleža.«' Na vprašanje, kako bo vodstvo tovarne re- agiralo na določene pojave, ki jih je naka- zala izvedena anketa, npr. da je na nekate- rih delovnih mestih preveč ljudi, nam je tovariš Slankovič povedal, da bodo ta vpra- šanja urejevali z internimi premiki zaposle- nih. ■ Z ureditvijo notranjih, proizvodnih rezerv, ki bodo vsekakor vplivale na porast proiz- vodnje in s tem na porast osebnih dohod- kov, je kolektiv rogaške steklarne ustvaril pogoje, ki načrtujejo svetlejše perspektive, to Se posebno tudi ob uspehih bistriških pro- izvajalcev razsvetljavaega stekla. js Z doiiraditvijo nove hale bomo dobilj več svetlobe in zraka, pravi topilec stekla Casar v bistriškem obratu. 7 Foto: J. Sever NAŠ REPORTER MED OBIRALCI SAVINJSKEGA ZELENEGA ZLATA KOBULE, KOSI IN LJUDJE Iz oblaka, prahu se je izluščil traktor. Dekle v kavbojkah, ki je sedela na njem, se je zakadila proti meni. »Rekli so mi, da se moram javiti,« je dejala in se zavrtala vame. Torej le ni- sem zadnji začel z delom, mi je poblis- nilo. »Ali se sedaj pride na delo,« sem za- onegavil. »Prišla sem šele s sinočnim vlakom, pa sem zaspala,« se je začela opravičevati. »Poiščite delovodja in se mu javite!« sem dejal. Dekle se je obrnila tako sun- kovito, da sem še dolgo gledal v točko, ki se je zibala kot mornar na suhem. Kakor da bi bil bosonog, sem stopal po preprogi prahu, ki se je izgubljal v neskončnosti žičnatih pajčevin, pod ka- terimi so mrmralai hmeljišča, med njimi pa se razlivala pisana krila. Nikomur ni- sem rekel dober dan in nihče,mi ni re- kel bog daj. Tisoč dvesto parov rok je z prefinjenimi, enakomernimi gibi drse- lo med listjem, objemalo kobule in jih spuščalo v koše. Tako kot pred deset in deset leti, ko so s pesmijo molzli to grenko rastlino, ki je pomenila biti ali ne biti ined savinjskimi kmeti. Troje malih otrok je vleklo mimo me- ne prazne košare in vreče, preštevajoč bone, ki jih dobe za oddane škafe. Govo- rica ni bila naša, zato sem jih vprašal, od kod so. Iz Cakovca. Baš iz Cakovca? Slovencev je malo. Le nekaj skupin iz Prekmurja in Priekije. Letos je na hme- ljiščih v Savinjski dolini ogromno mla- dih, premladih, mnogo žena in starejšili nK)ž. Obir;mie hmelja, toliko (jpevana po- ezija neizpelih večerov med obiralci, di- šave sena na ko/.olcih, vse to ni več rnit za tiste, ki raje poiščejo stalnejši zaslu- žek drugje. Vsekakor ti obiralci niso videti kot zla- tokopi. Le njihovo življenje nekoliko spo- minja nanje. Kolikor se le da so razgalje- ni, čepijo v senci hmeljevk in obirajo. Poleg njih samevajo caznorazne porcije, 'ki se dvakrat dnevno napolnijo z golaži; iz skupnega kotla. Stal sem za starko, ki iec J.: Danilo in danilska kultura. Ljubljana 1964. S. II 3024. Bihalji — Merin O.: Umetnost naivnih u Jugoslaviji. Beograd 1963. S. II 3025. Neubert E.: Albrecht Dijrer. Pflanzen und Tiere. Leipzig 1960. S. II 3026. Barton R.: Uspješna ekonomska propagan- da. Zagreb 1964. Š. 23309/6. Stavjel N.: Zeleni pakao Indokine. Beo- grad 1964. S. 22992/91. Smelser M.i American Histor>' At A Glance. 6. Print. Ne\v York 1963. S. 22433/245. Očerki razvitija osnovnyh fizičeskih idej. Moskva 1959. S. 25442. Bcitriige zu VVesen und Formen der Dich- tung. 2. verb. Aufl. Leipzig 1963. S. 25449. Thiel E.: Kostiimkunde. Leipzig 1962. S. 25450. Onierza Z.: Slušne sposobnosti učencev na osnovn^ih šolah. Ljubljana 1963. S. 25520. roden F. E.: Etficient Englisch for Tech- nical Students. 2. impres.s. London 1962. S. ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA PRVIČ V ŠOLO Konec avgusta m prvi dnevi sep- tembra ne pomenijo za starše samo izpraznitev denarnic, v tem času imajo tudi precejšnje skrbi. Starši, katerih malčki odhajajo v prvi razred osnove šole, s strahom pričakujejo začetek šolskega leta — sprašujejo se, kako se bo njihov mali, dosedaj navajen igre in starih prijateljev, navadil v novi sredini, kako se bo prilagodil šoli, učenju, obveznosti in nalogam ... Prvo in najvažnejše je, da se otrok že kar v začetku, že kar v pr- vem razredu navadi na delo, ki ga šola od njega zahteva. Pogosto sli- šimo, da se starši hudujejo na uči- telje, češ, da od mladih preveč za- htevajo in pripisujejo ves otrokov neuspeh, njim. Znano pa je, da no- sijo največ krivde za otrokov ne- uspeh, prav tisti, ki so jih vzgajali v predšolskem obdobju. Otrokova vzgoja se prične z otrokovim rojst- vom, že takrat, ko je v plenicah ga navadimo na določen red. Mati ima dolžnost, da ga pripravi na pozitiv- ne in koristne navade. Mnogi Starši grešijo in puščajc otroke, da se formirajo sami, pre- pričani, da otrok vsaj do petih let nič ne razume in ničesar ne dojema. Začenjati z vzgojo pri petih letih ah kasneje prinese redkokdaj kak- šen uspeh. Delovne navade, obvez- nosti za razna manjša opravila v kro- gu družine, čistoča in smisel za red ter lastne urejenosti — to so stvari, ki jih mora otrok poznati prav od vsega začetka. Otrok je radoveden in želi delati isto kot odrasli — pu- stimo ga torej, da nas imitira, da pomaga, da dela kar delamo mi. Ni- koli mu ne recite, da te ali one stvari ne zna narediti, določen po- sel še ni zanj. Povezujemo njegovo igro z delom. Prav gotovo je takšna pot najboljša za pridobivanje de- lovnih navad. »Divji« otroci, pa tudi oni, ki so zaprti vase, so najhujši problem. Težko se prilagajajo šoli, z nezaupa- njem se pribUžujejo učitelju, pa tu- di sošolcem. To je greh njihove predšolske dobe. Če je mati nervoz- na, potegnjena vase, če ni dovolje- vala otroku da bi se shajal z vrst- niki potem seveda pride do takšne reakcije. Napako je težko popraviti in takšni otroci so že v začetku šo- le velika skrb pedagogov. Ce bi se vsi starši zavedali važno- sti predšolske vzgoje — vprašanje dobre priprave naših otrok na šolo sploh ne bi bil problem. Jedi Y hladilniku Kadar dajemo razna jedila v hladilnik, kar ne vemo, kako dolgo jih v njem lahko pustimo. Da bi bili bolj brez skrbi in jih nc bi predolgo zadrževali v hladilniku, si oglej- te tehle nekaj podatkov: V najhladnejšem delu hladilnika ostane: meso — surovo 2—5 dni; meso — kuhano 3—6 dni; meso mleto, razrezano 1/2—1 dan; ribe — surove I—3 dni; ribe — kuhane 2—4 dni; kuretina — surova 2—5 dni; mleko, sme- tana 2—5 dni; v srednjem predelu: jajca 10—14 dni; sir 4—14 dni; maslo 2—8 dni; kuhane jedi 2—4 dni; jedi iz konserve 1—3 dni; klobase A—10 dni; ribe Iz konser- ve 3—6 dni; v spodnjem predelu: jagode, maline, ribez 2—10 dni; češnje, breskve, marelice 3—10 dni; jabolka, hruške, buče 10—14 dni; solata, zelenjava 2—5 dni. Ta tabela Je veljavna v primeru, če ste da- li v hladilnik popobioou sveža Jedila. Kadar ne veste KAJ BI KUHALI Kosilo: Gobova juha s smetano, telečji p»- ;)rikaš z rezanci, kompot suhih sliv. Večerja: Sir in smetana. Kosilo: Zdrobova juha, kislo zelje s suhim Tiesom, me.šan kompot. Večerja: Trdo kuhana jajca in motovileč. Kosilo: Kokošja juha »Podravke«, svinjski :rezek s krompirjem, snežne kepice. Večerja: Caj s čajno pašteto. Kosila so za boljše priložnosti in ra dni, ko imaaio še razoteruma poioo denarnico, NASVETI Ce Ima fižol debele niti, ga dajte predno ga očistite, za nekaj minut v vrelo vodo. Niti boste potem zlahka odstranili. Ce imate zidarje v hiši in se bojite, da vam bodo z barvo popacali okna, premažite stek- la s čistim kisom. Barva se oken ne bo pri- jela. Ce niste sigurni, da obarvana tkanina pu- šča barvo, je nikar ne dajte v pralni stroj skupaj z drugim perilom. Rajši prej tkanino preizkusite: v vrelo vodo raztopite detergent, s katerim perete v pralnem stroju, nato pa položite v to raztopino košček .blaga, za ka- terega sle v dvomih. Ce nimate posebnega koščka, namočite manj viden del obleke. Ce se bo voda obarvala, tkanine nc perite z osta- lim perilom. Umazane žarnice čistimo z mehko krpo, ovlažcno _ z vodo, v katero smo vlili nekaj kapljic s"almiaka. Ce bi žarnice umivali v posodi, bi verjetno takoj povzročili kratek stik. CELJSKI TRG PONUDBA VPLIVA NA CENE Ponudba na celjskem trgu je v zadnjem času tolikšna, da ljudje še polovico vsega, kar prodajalci ponujajo, ne pokupijo. Nekoli- ko so zavoljo tega padle tudi cene, ki pa še zmeraj niso take, da bi bili lahko z njimi zadovoljni. Sadja je dovolj, hruške so zdaj že po 120 do 300 dinarjev, breskve 300 do 400, lubenice po 100 dinarjev kilogram. V sredo je bilo na celjski tržnici tudi neverjetno ve liko grozdja, ki bi ga lahko kupili že za ISO dinarjev kilogram. Kvaliteta po tej ceni P« je bila seveda popolnoma drugačna od tiste- ga, ki je bilo po 400 dinarjev kilogram. Para- dižnik je zdaj po 150 do 200 dinarjev, pap- rika po 100 do 250, solata — cndivja po 200 do 300 dinarjev, ostala pa po 100 do 2()0. Pri- manjkuje v glavnem samo smetane in skute, medtem ko je jajčk razmeroma dovolj, samo da so po 50 do 55 dinarjev. In še fižol tet kumare: prvi je po 200 do 250, drugi pa pO 100 do 180 dinarjev kilogram. LEDENI CAJ Za eno skodelico potrebujemo dve žlički čaja. Količino, ki jo potrebujemo, prelijemo z vrelo vodo In pustimo pokrito štiri do pet minut. Caj nato ohladimo, napolnimo kozar- ce s kockami ledu in jih prelijemo s čajcni- Pijačo osladkamo po okusu in serviramo v visokih čašah, okrašenih s kolobarčkom mone, ki jo zataknemo na rob kozarca. Po- dobno osvežujoče pijače lahko pripravimo tako, da v čaj stisnemo nekaj limone, doda- mo rum ali džin in serviramo kot prvi na- pitek. KO ODRASEJO P V nekem mestu v Nemčiji so anketirali dv< sto otrok in jih vprašali, kaj bi bili radi, ko bodo dorasli. Poklici, ki se jim zde najpii" vlačnejši, so torej tole: Deklice: 1. frizerka, 2. pevka, 3. mama, 4. kuharica, 5. teta. Fantki: 1. policaj, 2. milijonar, 3. kaubi>(. 4. čuvar v zoološkem vriu, 5. ladijaaec. Češka moda se v zadnjem času osvobaja togosti, ki jo je bremeni- la vsa leta po vojni. Na letošnjih poletnih modnih revijah so dobili priznanja tudi od tujih modnih ustvarjalcev. Predvsem so navdu- šili vzorci njihovih kvalitetuih tkanin, zanimivi pa so tudi neka- teri modeli, bolj ali manj posreče- ni. Eden od teh je tudi popoldan- ska obleka, ki vam jo danes pred- stavljamo. . PRI MPTUM OPTIMIZEM PRETEKLI TEDEN SO SE CELJSKI PLAVALCI UDELEŽILI CELE VRSTE TEKMOVANJ IN REPUB- LIŠKIH PRVENSTEV. S SVOJIMI REZULTATI RA, ZEN NEKAJ IZJEM NISO POSEGLI V VRH SLO- VENSKEGA PLAVANJA, DAJO PA VSEENO SLU- TITI, DA TUDI TO NI VEC DALECi Pionirji najboljši Pionirskega prvenstva v Ljub- ljani se je udeležilo nad 230 pla- valcev iz desetih slovenskih klu- bov. Plasrnan celjskih pionirjev 8. pri starejših in 6. pri mlajših pionirjev je tembolj opazen, če upoštevamo, da gre pri tem pred- vsem za plavalce, ki so na začet- ku svoje tekmovalne kariere. Škoda, (la se je tudi tokrat izra- zila slabost Neptuna — pomanj- kanje tekmovalk, saj bi bil plaš- ni an neprimerno boljši, če bi lah- ko zasedli vse discipline. Tako pa so vrzeli bistveno vplivale na končni uspeh, saj npr. večji slo- v(Miski plavalni klubi Ljublajna, Triglav, Rudar, ki so prehiteli Celjane, so v posameznih discipli- nah nastopili tudi z več kot de- set tekmovalci. Na dlani je torej imjjerativ Neptuna za prihodnje leto: ob sode ovanju šol še bolj omasoviti svoje vrste. Res pa je, da sezona in pomanjkanje tre- nerskega, kadra letos nista takš- nega prijema. Vstop v I. ligo? V tekmovanju II. republiške lige so plavalci Neptuna v svoji skupini, ki je bila od vseh kva- litetno najmočnejša zasedli 2 mesto. Tako bodo prihodnji te- den nastopili v Krškem v fipal- nem tekmovanju za vstop v I. slovensko plavalno ligo. Tekmo- vali bodo po novih kriterijih, kjer se ocenjujejo rezultati po toč- kah. Celjani imajo vsekakor možnosti, da zberejo potrebno število točk, kar bi pomenilo, da bi se po treh letih krize ponovno uvrstili med boljše slovenske plavalne kolektive. Pa poglejmo še nekaj rezulta- tov z minulih t^movanj za re- publiško prvenstvo: Pionirji — 50 m prsno: Cevnik 54,0 sek. 2. mesto — 50 m metuljček: Gajšek 46,7 sek. 3. mesto — 100 m kravi: Hercog 1:16,0 6. mesto — 50 m hrbtno: Suhar 46,0 sek. 7. mesto — pionirke: 200 m prsno Oberžan 3:57,0 5. mesto — 50 m prsno Her- cog 50,8 8. mesto — mladinci — 100 m kravi: Žnidaršič 1:08,2 4. mesto — 1500 m kravi: Podpečan 23:50,0 7. me.sto itd. Rezultati kažejo, da napor Neptuna k regeneraciji in po- novnem vzponu v kvalitetni vrh slovenskega plavanja vzbuja upravičen optimizem. Pritegniti pa bo treba še več mladine, kaj- ti v vsakem športu je tako, da kvaliteta raste iz kar največjega zaledja naraščaja. .......M.,F.. Plavalnih tekmovanj je bilo letos v Celju malo. Z vstopom celjskih plavalcev v I. slovensko ligo bi bilo prihodnje leto v Celju tudi več prireditev za ljubitelje plavanja? III........Illlllllllllllillllllllllllllllllllill........IIIIIMIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 35 LET ŠPORTA V ŠTORAH V soboto in nedeljo so v Štorah proslavljali 35-letnico organizirane- ga športa. Proslava se je pričela s slavnostno sejo upravnega odbora, na kateri so znova povdarili pred- vsem potrebo po množičnem udej- stvovanju, ki naj bo glavni cilj de- lovanja tudi v prihodnjem obdob- ju športa v štorah. Nato so se pričela tekmovanja v nogometu, rokometu, namiznem te- nisu in kegljanju. V pionirskem no- gometnem turnirju so sodelovale e- kipe domačega Kovinarja ter Olim- pa, Kladivarja in ŽNK Celje. Zma- gal je Kovinar pred Celjem. V tek- movanju mladinskih ekip je v kon- kurenci istih štirih moštev zmagalo moštvo ŽNK Celje pred Kovinar- jem. V nedeljo so nogometaši Kovi- narja izgubili prijateljsko tekmo s Fužinarjem iz Raven z 2:5, v sreča- nju starejših nogometašev, ki so končali z aktivnim udejstvovanjem pa so zmagali domačini nad Raven- čani s 4:2. V rokometni tekmi je ekipa Griž premagala Kovinarja z 28:20, v na- miznoteniškem turnirju je zmagala ekipa Celjskega tiska, v kegljaškem turnirju pa L ekipa Kovinarja. Ob zaključku so vse ekipe dobile spo- minska darila. E, G. KOMENTAR SlABO PRIPRAVUENl Težko pričakovano tekmovanje — polfinale prvega evropskega atletskega pokala je za nami. Celj- ska atleta in dve atletinji so na- stopili v Zagrebu in Bukarešti. Lahko rečemo,^ da so s svojimi skromnimi rezultati nekaj le pri- spevali k ravno tako skromnemu uspehu jugoslovanske atletike. Medtem, ko bi Vazič tudi z drugačno taktiko v tekih na 1500 m in 5000 m ne dosegel kaj več kot četrto mesto, tega ne more- mo reči za Cervana. Tekel je kot začetnik in verjetno preživljal v zadnjem času največjo krizo med tekmovanjem. To pa se da raz- lagati samo s slabo pripravlje- nostjo za tekmovanje evropske- ga ranga. Slabi rezultati v tekih gredo precej tudi na račun sla- bo pripravljenega tekališča, na katerem so slabše uspevali pred- vsem težji tekači. Naj bo tako aH drugače, optimistične napove- di o dobri pripravljenosti jugo- slovanske ekipe se niso uresniči- le. V Bukarešti sta nastopili Lu- bejeva in Urbančičeva. Prva celo v štirih disciplinah. To je vseka- kor prevelika obremenitev za kaj več kot eno četrto (80 m ovire), eno peto (100 m) in eno šesto mesto (daljina). Sodelovala pa je še v štafeti. Nastop ene tekmo- valke v toliko disciplinah je prav- zaprav žalostno spričevalo za ju- goslovansko žensko atletiko. Ur- bančičeva je ravno na morda le- tošnjem najvažnejšem tekmova- nju po dolgem času vrgla kopje spet pod 50 metrov in zasedla peto mesto. In zaključek? Tako kot ostali jugoslovanski tudi celjski atleti niso v minulih tekmovanjih za evropski pokal briljirali. Ostali so nekako na nivoju povprečne kvalitete jugoslovanske atletike. ŠPORT M DROBNO V pripravah za bližnje tekmova- nje v republiški nogometni ligi je v nedeljo Kladivar v povprečni igri premagal trboveljskega Rudarja z rezultatom 2:0. V prijatelj.ski nogometni tekmi je moštvo Šoštanja premagalo novega republiškega ligaša velenjskega Ru- darja s 3: 2, kar kaže na dobro pri- pravljenost Šoštanjčanov za start v vzhodni conski nogometni ligi. V soboto in nedeljo bo v Ravnah tradicionalni troboj železarjev Ra- ven, Jesenic in Štor. Športniki že- lezarne se za to tekmovanje vestno pripravljajo. Športniki mladinci bodo prihodnji tedn odpotovali v Zrenjanin na ju- ' bilejne desete igre Bratstva in enot- nosti med mestnimi mladinskimi ekipami Zrenjanina, Vinkovcev, Tuzle in Celja. Rokometaši Griž so pretekli teden premagali v prijateljski tekmi Li- boje z rezultatom 44 : 8. Najboljši strelec je bil Veligošek. EDO ŠKOFLEK Vse športnike Partiza- na na Polzeli je globolio prcsiinila žalostna vest, da so za vedno izgubili svojega člana in požrtvo- valnega tovariša Eda Škofleka, Najboljši pri- jalelj in vzoren športnik je vrste nogometašev Polzele nesrečno zapustil v cvetu mladosti — 19 let star. T. T. TRADICIONALNE GO-CART DIRKE Dobro organizirana avto-moto društva sku- hajo s svojimi sekcijami realizirati programe, ki st) jih zastavila. V tem delu imajo več ali manj vidne uspehe. Tako se že nekaj let tru- di športna sekcija avto-moto društva »Slavko Slander«, da bi organizirala motociklistične tlirke v Celju, vendar ji to ni uspelo. Zadnjo btsedo je namreč vedno izrekla — poleg za •'irke neuporabna lega in ustroj notranjih ulit — glavna cestna magistrata Maribor — Ljubljana, ki teče skozi mesto. Ta namreč nc dovoljuje kakršnegakoli prometnega za- "''»ja, ker je že sama po sebi ozko grlo. Tako je mesto Celje pravzaprav brez spek- 'akularnih motociklističnih dirk, ki si jih »ekateri želijo. Zato pa avto-moto društvo ^ Celju redno prireja go-kart dirke v okviru ''ržavnega prvenstva in tudi mednarodnega ''^•ačaja. Dirke v Celju so postale tradicional- "'^ in so pri dirkačih doma in v tujini zelo ^fianc tembolj, ker so vestno organizirane v "licielnem in neoficielnem smislu. Dirkači ^ namreč v Celju Izredno dobro počutijo In ^'»Jcjo s te strani prireditelju vsa priznanja, •koliko je to važno tudi za našo tujsko pro- "•ctno propagando, ni potrebno zatrjevati. Tudi letošnje leto že visijo objave o teh ^'rkah, ki bodo na »Trgu svobode« dne 4. in ^- septembra. To bodo dirke avtomobilčkov faznih kubatur in tovarniških znamk za dr- j»vno prvenstvo ter z mednarodno udeležbo, •''■oga bo ista kot lani, le da bo nekoliko Podaljšana. To je trenutno še najboljša, če- ■"avno ne najidealnejša. Obenem pa ima ta Pj^oga prednost v tem, da je starejšim tek- "'ovalcem in znancem Celja že znana. Koli- je to važno, nam naj potrdi dejstvo, da Je avstrijska ekipa zahtevala točen načrt pro- v primeru, da je prenesena v kak drug predel mesta. ho k P'^J^^*h sodeč bo letošnja dirka zelo «a i.*"""* In samo želimo, da bi jugoslovanski, L^*'' pa slovenski tekmovalci, dosegli čira ^'•'■e re7iili.-,tc. T, Z. POJDIMO V GORE K U M (1219) m K revirskemu ozemlju pripada tudi Kumljansko, ki leži na južni strani Save in od koder prihajajo v rcvirske rudnike delavci, iz kumljanskih gozdov pa dobi- vajo rudniki les. kum, imenovan posavski Triglav, je najvišja točka v Zasavju in tvori središče najsevernejšega slemena Dolenjske. Za izlete na Kum imamo več izhodnih točk, ki ležijo vse med Radečami in Za- gorjem. Pot iz Radeč, ki je vseskozi iz- redno lepa, je najboljša na Kum, nekaj krajše so poti iz Zidanega mosta, iz Trbo- velj in Zagorja, najkrajša je pot iz Hrast- nika, traja približno clve dobri uri in je v prvem delu precej strma. Ta pot jc najbolj običajna za izlete iz Celja. Pri hrastniški postaji gremo po mostu čez Savo in mimo cerkvice sv. Miklavža že začnemo hoditi v breg. V kaki dobri uri smo v gorski vasici« Matica, ki se je razmestila na lepi planoti. V dobri uri hoje, precej položno, skoro ves čas skozi gozd, smo na vrhu na planoti in nato še krajša strma pot do planiskega doma na Kumu. Na Kumu sta bili nedavno še dve cerk- vici, sv. Jošta in sv. Neže. Ptvo cerkev,' ki je bila že popolnoma v razpadanju, so odstranili pri graditvi UKV oddajnika, ki se pne v zračne višine in spominja po svoji obliki na Eiffelov stolp v Parizu. S Kuma je čudovit razgled ob lepem vremenu, saj vidimo skoraj vso Sloveni- jo in še Hrvatsko do Zagrebačke gore. Seveda je lep pogled na Julijske in Sa- vinjske alpe. Kumljansko je pripadalo pasu, ki ga ]e okupator izselil in pustil doma samo že- lezničarje in rudarje, ki so mu bili za- časno potrebni, v večjih domovih so se naselili Kočevci, pa so pred partizani po- begnili, okupator pa je mnogo kumljan- skih domačij uničil in požgal. Partizanske enote so tu operirale večinoma z Dolenj- skega. • Planinski dom, ki ga upravlja PD Tr- bovlje, stoji poleg cerkve, ki ima stolp posebej zgrdjen. V domu je šest sob po dve ležišči in štirideset skupnih ležišč. Dom jc dobro oskrbljen. Dr, M. Foto: Pelikan TELEGRAMI IZ KOMUN ŠENTJUR: Zaradi pomanjkanja sredstev so v Šentjurju prekinili gradnjo kopalnega bazena, ki bi mo- ral biti zgrajen že pred dnevi. Bazen je sicer urejen, vendar niso gotove iiltrirne naprave za dotok vode in je tako neuporaben. LUCE: Prostovoljno gasilsko društvo, ki sodi med i starejša društva v mozirski občini, je pre- teklo nedeljo v počastitev 20. obletnice osvo- boditve razvilo društveni prapor. Svojemu namenu je izročilo tudi novo motorno briz- galno. Sredstva zanjo (nad milijon dinarjev) so prispevali v glavr^em prebivalci sami, predvsem v lesu. SIa\'nosti se je udeležila tudi večina gasilskih društev iz občine. Sle- dile sp tudi meddruštvene gasilske vaje. Ob- činska skupščina Mozirje je 44 gasilcem in 5 gasilskim društvom podelila pismena pri- znanja za vestno in požrtvovalno delo pri reševanju družbenega premoženja ob zadnjih poplavah. Občinska gasilska zveza Mozirje pa je podelila najzaslužnejšim članom za dolgoletno' m požrtvovalno delo v društvu več gasilskih priznanj in gasilskih značk. SLIVNICA: V Slivnici pri Šent- jurju gradi žalsko podjetje Cevo- montaža vodovod za potrebe nove šole. Z dograditvijo vodovoda do šole si bodo lahko tudi okoliška go- spodinjstva uredila priključke za dobavo zdrave, pitne vode. CHLJE: Zatem, ko so uredili Union preure- jujejo zdaj še kino Metropol. Preuredili bodo čakalnico in glavno dvorano tako, da jo bodo na sveže prepleskali in položili preproge. Po vsej verjetnosti bo glavna dvorana gotova,že v soboto in bodo lahko pričeli s predvaja- njem filmov. ŠENTJUR: Samopostrežna trgovi- na Center, poslovalnica trgovskega podjetja Resevna je znova uvedla poslovalni čas tudi v nedeljo. S tem so prebivalci Šentjurja in okoliških krajev dobili možnost, da si lahko najnujnejše potrebščine, nabavijo tudi v nedeljo dopoldne. LOGARSKA DOLINA, ki je sedaj popolnoma zasedena, bo v septembru spet sprejemala turiste. Na počitnice se bodo lahko podali v pension »Sestre Logar«, Planinski dom, Plesnik v Logarski'' dolini, v Solčavi dom »Rinka«, v gostišča v Ljubnem. Podamo pa . se lahko še v dva prečudovita predela Zgor- nje Savinjske doline, in to v Robanov kot, ki se odcepi pri pensionu Logarjevih sester. Domov aii koč tu sicer ni, dalo pa bi se za silo prespati na kakšni kmetiji. GRIŽE: Tukajšnje družbeno poli- tične in druge organizacije priprav- ljajo program za praznovanje 20- letnice osvoboditve in 26-letnice ustanovitve SKOJA na tem področ- ju, ki so ga ustanovili pred 26. leti na Šprajcovem hribu. Na lanskem praznovanju so sprejeli sklep, da bo proslava 5. septembra. Letos bo- do ob tem srečanju in praznovanju odkrili tudi spominsko ploščo. CEUE: V sredo popoldne bo odšla na 11. igre Bratstva in enotnosti v Zrenjanin 120 članska ekipa mladih fantov in deklet, ki bodo za- stopali celjsko mladino. Mladi športniki bo- do nastopili v rokometu in košarki, ti dve ekipi sestavljajo člani Zelezničarskega šport- nega društva Celje, odbojkaši so člani TVD Partizan, atleti pa so člani AD Kladivar. Mla- dina štirih bratskih mest — Tuzle, Vinkov- ca, A^enjanina in Celja — se bo pomerila tudi na kulturno zabavnem področju. Na igrah bodo namreč nastopali tudi narodno zabavni ansambli,tolklome grupe, mladi li- terati in pevci. ZABUKOVICA: Mladina iz Zabu- kovice in Griž z udarniškim delom preurejuje smučarsko skakalnico v Zabukovici. Skakalnico bodo pre- uredili tako, da bodo na njej možni skoki tudi preko 25 metrov. v SLOVENSKIH KONJICAH je bilo spo- mladi precej govora, da bodo gradili novo šolo. Ker pa sta v obdelavi že dve šolski po- slopji in to v Ločah ter v Zrečah, so izgra- ditev še ene^a šolskega poslopja prestavili na drugo leto. V Ločati šolo sicer samo dogra- jujejo, medtem ko so v Zrečah zgradili novo. Ugotavljajo pa že, da bo prej ko slej tej šo- li zopet pridati kak.šcn prostor več, ker je Iz leta v leto več učencev. Na to šolo so namreč vezane še podružniškc šole Iz Rcsnl- ka, Skomarja in CJorcnja, od koder se vozijo otroci v višje razrede osnovne šole, medtem ko nižje opravijo v podružniških šolah. ŽALEC: V Žalcu preurejujejo po- slovne prostore v katerih bo nova prodajalna pohištva. S tem bo tudi Žalec dobil specializirano proda- jalno vseh vrst pohištva. Prodajal- na hu predvidoma začela poslovati že pred koncem letošnjega leta. ZAGRAD PRI CELJU - Celjska če- Itclarska družina bo priredila v ne- deljo, 29. avgtista ob ,15.00 v dvorani Svobode Zagrad-Pečovnik (pri Ste- gu) zabavo s plesom. Na razpolago bodo hladna jedila, vse vrste pijač in kot posebnost — pristna staroslo- venska sladka in vinska medica. Isti dan bo od 7.00 do 19.00 odprta v družinskem čebelnjaku, poleg za- bavnih prostorov, čebelarska razsta- va, na kateri bodo obiskovalci lahko kupili pristni med. Razstava bo od- prta še 50. in 51. septembra. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV Od 27. do 29. avgusta prireja GIP »Ingrad« v Celju tradi- cionalne športne igre gradbin- cev Slovenije. Za tekmovanja v sedmih športnih panogah se je prijavilo 33 športnih ekip gradbenih podjetij iz vse Slo- venije. ATOMSKE TOPLICE LEGENDA ALI PRIHODNOST? (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V programu so nakazane tri variante za izkoriščanje vode pri Podčetrtku. Prva govori o povezavi z Rogaško Slatino, ki je že slovito zdravilišče p Obsotelju, tako da bi vzpostavili ugodnejše prometne zve- ze z »obsoteljsko termo«. Gostinsko turi- stično funkcijo bi lahko prevzela Rogaška Slatina, vendar pa nastopajo težave za- radi neugodnega prevažanja pacientov, zlasti še zdaj, ko je cesta Mestinje — Podčetrtek še v izredno slabem stanju. Dosti bolj ugodno bi bilo, če bi končno zgradili »volilno« cesto preko. Nimnega, ki so jo na obeh krajih pričeli že v predaprilskih časih. S tem bi se razdalja zmanjšala na 10-km.. Kljub temu pa bi morali zgraditi kopališče z bazeni, ure- diti avtobusni promet ter povečati hotel- ske zmogljivosti v Rogaški Slatini. Druga možnost se kaže v črpanju vode preko juvidor-plastičnih ,cevi do Rogaške Slatine po dolini ob Sotli preko Nimnega. To bi terjalo nekako 10 km cevovoda, črpalne naprave in zbiralnik v Rogaški Slatini. Tretja rešitev pa bi bila, da se pri vrelcih v Podčetrtku zgradi kopališče ba- zenskega tipa in se laredijo vse ustrezne sanitarije. Odvisna voda, pa bi se nape- ljala v Rogaško Slatino; Takp bi nekaj gostov bivalo ob vrelelh sredi narave. Seveda pa bi morali' urediti ustrezne stanovanjske in prehrjinitvene zmogljivo- sli. Lahko bi* napravili ljubke vvcfckend hišice. Tako bi sc v Podčetrtku še lahko razvil poleg zdraviliškega tudi prijazen, običajen rekreacijski center, kar bi ver- jetno bilo ugodno glede na bogate pri- rodne zanimivosti in turistične možnosti. Poleg »atomskih toplic« daje za razvoj skoraj večje obete hajnski vrelec žvep- lene vode, ker jc zdravljenje z žvepleno vodo že terrieljito proučeno. Seveda tudi to terja izgradnjo /kopališča, kotlovnice in ureditev ostalih pogojev. Doc. dr. Rudolt Leskovar v isti študiji ugotavlja zelo zanimivo: »Obsotelje nudi s svojima vrelcema dva različna vzorca iz zdravilnega bogastva narave. Z radioaktivnostjo odnosno vseb- nostjo žvepla sta skoraj edinstvena na slovenskem ozemlju. Z druge strani pa vidu^o, da je pogoj za vsako nadaljnje vlaganje truda za eksploatacijo tega bo- gastva predhodno pravilno koptiranje teh vrelcev. To nam bo šele razodelo njihovo vrednost in uporabnost.« Hidrolog prof. Bač, ki že dolga leta deluje tudi na rogaškem območju, meni, da bi z vrtinami ujeli dovolj velike ko- ličine vode in to dosti toplejše, kar pa bi, seveda, še dvignilo vrednosfi vode. In kaj zdaj? Sugestija in objektivni faktorji, vse se prepleta. Načrti čakajo rešitve in.za turizem, za naše delovne ljudi b'o Obsotelje šele odkrilo svoje bo- gastvo, če bomo z delom segli v njegovo nedrje. Sloves, ki so si ga »ilegalne top- lice« že pridobile, pa ne more škodovati. Čeprav so ljudje pretiravali, je veliko dejstev, ki jih ni mogoče ovreči. Že lani smo zvedeli, da je sklad »Bo-, risa Kidriča«, ki financira raziskovalna dela^ za naša pri rodna bogastva, razprav- ljal 'tudi o obsoteljskih vrelcih in odobril nekaj milijonov. Vsak čas pričakujejo ljudje v Obsotelju, da bodo vrtali, kar so že nekajkrat obljubili. Vse kaže, da nekaj bo. Vendar še je vedno upravičeno vprašanje: "»atomske toplice« — legenda ali prihodnost? Naj bo, kakorkoli že, ^e vedno so žive in imajo žc zanimivo »zgo- dovino«. Povezane so z ljudmi, z njiho- vim zdravjem, čeprav včasih skorai skriv- nostno. R. L. Sotelskl ERNEST TIRAN RAZBOJNIK GUZEJ - 45 - Morda bi se pozneje pokazala celo potreba, da se v krajih kakor so na.štcti zgoraj, sezida nov hotel in prebivalstvu bi se odprl nov vir dodatnih dohodkov, — potrebni so j-ih! Torej, — bilo je v tistem kraju žegnanje in navrelo je ljudstva od vseh strani, to je bila takrat najsodobnejša oblika nedeljskega izletništva. Takoj po opravilu ih deloma že pred in med njim so bile vse gostilne polne, da si komaj našel še prazen stol in se lahko usedel. Oni, ki so bili že za mizami, so hrupno pozdravljali novodošle in jih klicali pit. Znanec je odpil za dva prsta, ker pa je vedel oliko, je izpraznil kozarec šele na ponoven nujen poziv. Potem so sledila vprašanja z ene in druge strani, kako kaj gre in kaj je pri njih doma kaj no- vega, kako so kaj pri zdravju in take reči. Ce je snov obetala postati zanimivejša, so se malce stisnili in je prijatelj prisedel in dobil svojo kupico. Seveda je dal potem tudi sam za liter ali dva, po potrebi tudi za več, kolikor časa je že seja trajala in so razgovor ni izčrpal do kraja oziroma dokler se niso spomnili, da bo kmalu noč in da morajo domov živino opravljat. Zanimivih novic je bilo neizčrpno mnogo, sicer so bile bolj drobne, zato pa nič manj zanimive, takrat ljudje še niso bili tako izbirčni kakor dandanes, ko jih razburka kvečjemu še kakšna korenita gospodarska reforma, drugega pa že nič več, če ni bilo vsaj sto ljudi mrtvih. Ce si tak dan zašel v gostilno in nisi nikogar poznal, — nič zato! Bilo je, kakor da bereš dobro urejevan časopis, samo po- govoru ljudi pri mizah si prisluhnil, pa si počasi vse zvedel, kar je bilo sploh vredno zvedeti. Moška beseda se je sukala okrog gospodarskih zadev, davkov, rubežni v okolici, —- takrat je boben pogosto pel! —, pa o tržnih cenah, sejmih, vremenu, živinskih boleznih in drugih ujmah, pač vse! Potem je prišla na vrsto zunanja politika, Trbovčev je pisal od vojakov, da ga ne bo na dopust, da so ustavljeni, v Bosni se nekaj kuha, vrag si ga vedi, kako se bo razpletlo, bognasvaruj vojske, saj je že tako dovolj hudo na svetu, da ne more biti bolj! In stara Jazbečka je umrla, kaj res nisi nič vedela?! Saj je že dva meseca od' tega. Na sredpostno sredo so jo prišli sprevidet, v petek ob desetih je pa zaspala, komaj dvainpetdeset jih je imela, kašljala je pa že dolgo. V nedeljo so jo pokopali, toliko ljudi je bilo na pogrebu, bog še ji usmili čez dušo. Poštena ženska je bila, krščanska, vsako nedeljo je šla popoldne k ve- černicam. Pa štedovi-ta tako, da ženske niso nič rade šle k njej v tabrh, ni šel groš od nje za kar bodi, še možu neki ni pri- voščila! Kaj bo le zdaj naredil? Brez ženske na takem gruntu že ne bo mogel. Se bo moral oženiti, kaj pa naj drugega! Tista dekla, ki zdaj služi pri njih, je neki čisto domača... O, dedci so vsi enaki, muhasti... Sicer pa jaz nič ne vem, samo slišala sem to in ono, pa gotovo ne bo vse res. Pa tista Micka iz Malih Dol, saj veš, tis-ta bi ga neki tudi vzela, pravijo, da sta že prej nekaj imela med seboj, jaz ne vem, če je res ali ne. Zna neki imenitno kuhati, se je v Celju v hotelu izučila. Najbolj gotovo bo še ta, boš že videla, če kaj vem! - 46 - Jejhata, jejhata, kaj vse ne poveš. To bom morala pa Blatnikovi Ančki povedati, ta jo pozna, mi je pravila, da je lani prasce kupovala pri Jazbecu, pa ni mogla nič kupiti, ni hotela Jazbečka niti dvojače popustiti pri ceni, po tri goldinarje je hotela zanje, potem jih je pa Ančka v Šmarju na sejmu ku- pila po dvaf in pol! ) V Šmarju? Tam je bil .pa Guzaj na sejmu, je tudi prasce kupoval! Pa ne zase, čakaj, da ti povem! Tista stara Marjeta, saj veš, katero mislim, kako se že piše, tista prevžitkarica, ki je malo zmešana, hudimaršek no, pri Žibertu se pravi pri hiši! Tista je tudi šla na sejem, si je vtepla v glavo, da hoče po vsej sili rediti svineta, pa je imela vsega skupaj komaj štrtak de- narja. Pa hodi po sejmu gor in dol in sem in tja in baranta, pa seveda ni bilo nobenega praseta za štiri krajcarje, sirota zmešana. Pa jo je Guzaj videl, preoblečen je bil v gospoda, da bi ga ne spoznali, pa jo vpraša, zakaj se joka, pa mu je rekla, da so prasci letos tako strašno dragoletni. da se bogusmili, pa sta se tako pogovarjala in jo je vprašal, če pozna Guzaja, če je že kaj slišala od njega, pa mu je rekla, da mora biti to dober človek, ki ljudem rad pomaga, naj mu ljubi bogec poplača, polej ji je pa Guzaj rekel, da ji on posodi za praseta, samo mu mora parklje prinesti za žolico, kadar bo furež. Pa je bila takoj pri volji, je rekla, tisto pa, tisto, pa ji je dal tri goldinarje, pot(^n se je pa kar zgubil in ga ni bilo nikjer več, čeprav je Marjeta vsakega vprašala, če ve, kdo je bili tisti prijazni gospod in kje je doma, pa ni nihče nič vedel. >Kaj? Guzaj pa prijazen gospod?! Kakšen gospod le, čisto navaden falot in ropar in ubijavec je, pa ne gospod! Taka ba- raba! Ze zdavnaj bi ga bilo treba obesiti, čisto nič drugega ne zasluži! Kdo ve, koliko jih je že spravil na oni svet! Ko bi bilo naših žandarjev kaj prida, bi ga bili že zdavnaj prijeli, pa so sami taki, no ja — Če bi bila jaz takrat zraven, ko se je v snopje skril, bi bila hudimarška kar na vile nabodla, priinejdunaj da bi ga bila!« Pri sosednji mizi se je nekdo, ki je že ves čas poslušal, glasno zasmejal: »Hakramiš, ti si pa huda! Tebe bi pa ne imel rad za ženo!« »Saj se tudi prav nič ne ponujam!«, se je odrezala. »Briga me dedec! Nobenega ni nič prida-« Od strani ga je pa le pogledala. Ni bil neroden, oči je imel prav prijazne. In čedno napravljen je bil tudi. »Koliko si jih pa že kaj imela, da jih tako dobro poznaš? No, saj imaš prav! Tega preklemanskega Guzaja bi bilo res že treba enkrat spraviti v kraj, saj ni nihče več varen pred njim! Ampak ženske ga pa imajo neki po vrsti vse rade!« »Da jih le ni sram! Sicer pa ne verjamem. Pošteno dekle bi ga že ne hotelo, če količkaj nase da. Mogoče kakšna capaj- dra, taka že, boljše itak vreden ni!« »Kdo pa ve, kako je res. Še ni tako dolgo, mi je nekdo pra- vil, da se misli oženiti in potem adijo v Ameriko! Pa ne verja- mem. Se pri vas v Pilštanju kaj govori o tem?« — 47 — »Kaj bi se ne! Še veliko se. Taki, ki nič nimajo, ga hvalijd, pošteni ljudje pa ne! Od Amerike sem tudi jaz že nekaj slišala. Ko bi ga, vrag le brž odnesel od tod, pa v pekel, ne samo v Ameriko! Take. hudobe roparske še svet ni videl, kakor je on! Baraba črna!« »Kaj je črn? Potem jc pa čeden, mar ne? Cmi so dekletom všeč. Mene samo zato dekle ni maralo, ker nisem črn! Jc rekla, črnega hočem, črnega bom imela rada ali pa nobenega!« »Nič ne vem, kakšen je, ga nisem še nikoli videla. Samo zato, pravite, da vas ni marala, ker niste črn?« Zdaj sc jc čisto obrnila k njemu, svoji družbi pa hrbet kazala. »Samo zato! Ne vem, kaj si je vtepla v glavo. Pa ji ne bi bilo nič hudo pri nas, grunt je v ravnini in tik za belo cesto, pa rad sem jo imel, močno jc bila tebi podobna!« »Oh ne —,« kakor da jo je kdo z maslom namazal! »Veste kaj, vi ste pa res neumni, če vam jc žal zanjo. Ce bi bila jaz z' vami, bi ji rekla adijo pa zdrava ostani in si dobila še tisti dan drugo! Tako, ki bi ne bila tako izbirčna!« »Ko me pa nobena ne mara! Res bi se oženil, mati so stari, ne morejo več, pa me silijo, naj se, da mi takoj dajo čez. Saj bi se, pa vsake od kraja tudi nc maram!« »Saj vam ni treba! Da bi takle fant ne našel neveste! Mo- goče ste pa vi preveč izbirčni? To bo najbrž!«, se mu je obeta- joče poredno nasmejala. »če bi le bila zame, bi že ne bil, samo ne bi smela biti tako huda kot si ti!« »Saj sem samo na Guzaja, na tega falota, na vas bi pa ne bila!«, se ji je zareklo. Sladko se je nasmehnila in povesila oči. . »Pa zakaj pravzaprav si pa huda nanj? Saj ti menda ni nič hudega storil, saj si sama rekla, da ga še poznaš nc!« »Ta nemarjek! Ko bi že bil samo ropar, naj bi bilo, pa jc neki tudi... — Sem slišala, da ima celo omožene! Celo otroka da ima z eno tako! Kar oči bi .mu izpraskala, tej hudobi po- kvarjeni ničvredni!« »Ubogi revež, če ti pade v roke!« »Zadavila bi ga, zlodeja, če bi ga mogla!« »Jaz bi ga tudi! Zmeraj me je malo strah, če moram kdaj ponoči od doma, človek ni nikoli varen, kdo ve, kje ga lahko kdo čaka!« »Zdaj sem vas pa vjela! He, kam pa hodite ponoči?! K de- kletu ,kam pa drugam! Kar priznajte! Torej ga le imate že!« »Nič ne tajim, prav rad bi šel, samo sem naslov izgubil! Včasih pride materi sredi noči tako slabo, pa moram v trg po zdravnika ali pa v apoteko, včasih pa tudi kaj drugega vmes pride, pri živini je dostikrat kaj. Sam sem za vse! Podnevi še dobiš koga, da ga lahko kam pošlješ, če je sila, ponoči pa ni- kogar ni! Za tega preklicanega Guzaja pa nikoli nc veš, kje ga boš srečal in kdaj.« »Da bi ga le kdo nekje pričakal in ga vpihnil! Nič bi sc mi nc smilil, res nc! Sicer pa zdaj žc nekaj časa ni bilo slišati, da — 48 — bi hodil tod okrog. Pravijo, da bi ga zadnjič skoraj že dobili, ko je hodil mater obi.skovat. Tiste njegove matere pa tudi ni nič prida! Je pravil stric, da so takrat na sodniji vsi sosedje povedali, koliko jim je bilo vsega tega pokradenega. Kdo pa je bil drug kakor ona! Oče pa tudi nič boljši ni. Bi lahko šel kaj delat, da bi zaslužil, pa jc neki rekel, da rajši strada, kot da bi hodil kmetom zastonj garat. To ti je lepa zalega tatinska, tile Guzaji vsi skupaj! Vse po vrsti bi jih bilo treba pobesiti, pa bi bil mir!« »To imaš pa prav. Vrv za vrat, drugega ne zaslužijo! škoda, da najbrž ne bom zraven, ko ga bodo obešali, tega zlodeja. Sa- ' mo če ga bodo dobili! Prej ga nc morejo! Je neki zvit kakor ovnov rog, kdo bi mu bil kos!« »Enkrat sc bo žc vjel. To bi se smejala, ko mu bodo prive- zovali zanko za vrat!« »Menda pa vendar nc? Kaj imaš tako trdo srce? Ne bi mislil človek, ko drugače tako prijazno gledaš!« »Sem vam všeč? Ali se pa samo norca delate iz mene? Saj ste vi meni tudi! Smilil bi se mi pa razbojnik res prav nič! Naj vrag črni guzne! Še sama bi pomagala zadrgniti, da bi vrv bolj držala!« »Ti si pa res huda. Kar bojim se te! Veš, da to ni krščan- sko, da človeku privoščiš smrt? — Kje pa si doma? Bi te kdaj obiskal!« * »čisto blizu Pilštanja. če veste, kje je Lesi^no? Pri hiši se pravi pri Kovaču. Če bi res kdaj hodili tod okrog, se pa le oglasite pri nas. Naša mama se tako rada meni s človekom, ki ji jc všeč. Vi bi ji gotovo bili!« »Jaz sem pa onkraj Buč. Precej daleč. O hudimar, zdajle sem se spomnil, včeraj bi bil moral v Pilštanj, pa je krava po- mctovala, pa ni.sem mogel, žeblje bi bil moral kupiti in neko drugo ropotijo, delamo nov pod v hiši, pa jim jih je zmanjkalo. , Toliko, da nc morejo skončati. Jutri pa spet ne bom mogel, imamo kosce, pa moram tudi biti zraven. Ko sem pa za vse sam! Vrag tak, — res se bom moral oženiti...« »Bo res treba! Veste kaj, če je pa tako, saj vam jih jaz prinesem, če sc vam ustrežem. Proti večeru enkrat, če vam je prav. Res vam rada ustrežem. Kakšne pa bi radi?« »Poldrugo colo dolge, če bodo malo večji, pa naj bodo, nič ne de. To bi bilo pa res irhenitno!« Zelo prijazna da jc, hvala, bi ji pa prišel nasproti, naj pri- de proti večeru, takole Okrog šestih, pa se bosta še kaj pome- nila, če ji je prav? In ji je dal šestico za žeblje in jo tako lju- beznivo pogledal, da jo je kar toplo spreletelo po telesu in je sramežljivo povesila oči. Znanstvo je bilo sklenjeno, vse tako lepo napeljano, za naprej pa — kakor je božja volja! Kaj se pa ve! Nič se ne more vnaprej vedeti! Potem je kmalu eden od njegove družbe vstal in so se vzdignili tudi drugi za njim, pa jc moral še njen prijatelj iti. Samo še malo pokimal ji je od vrat in se ji nasmehnil in ona njemu, pa ga ni bilo več. Kako bo dolgo do jutri zvečer! PO SVETU (Nadaljevanje z 2. strani) skega področja Ladek, ki meji s Kitajsko. Predstavniki indijske vlade pa sporočajo, da so njihove čete pied dnevi odbile dva paki- stanska napada. V spopadu so Pakistanci iz- gubili 12 ljudi, Indijci pa dva človeka. SOVJETSKA ZVEZA: Moskovska televizija je pred dnevi pokazala prve posnetke druge strani Lune, ki jih je posnel »Zond i<. Po- ..snetki so neverjetno jasni, objavljata ^ja jih tudi lista »Vcčernjaja Moskva« in »Izveetija«. — Ob koncu uradnega obiska predsednika turške vlade v SZ so objavili skupno poro- čilo, ki pravi, da so v razgovorih izmenjali korisina stališča o mednarodnih' problemih in utrdili nadaljnji razvoj sovjetsko-turških odnosov. — V .Moskvi so se .pogovarjali pred- stavniki KP SZ (Leonid Brežnjev, Mihael Suslov in Boris Ponomarjev) z generalnim sekretarjem KP Italije Luigijem Longo, ki se je mudil v SZ na oddihu. Ob povratku se jc Longo ustavil za dva dni še v Romuni- ji- VIETNAM: V prvem polletju letos so se saigoflskc čete 52 krat uprle; v tem času jc prestopilo k osvobodilnemu gibanju 13.400 sai- gonskih vojakov. — še dve amjcriški letali jc sestrelila protiletalska obramba vietnam- ske ljudske armade; od 5. avgusta lani do danes so sestrelili skupfio 474 ameriških le- tal. — Bitka med ameriškimi mornarji in osvobodilno vojsko na polotoku Van Tuongu postaja najbolj krvava v vsej vietnamski voj- ni. Nekati^ri trdijo, da spominja na juriš ameri.ške pomorske pehote na Okjnavi pod konec II. svetovne vojne. — Južnovictnamske osvobodilne sile so v napadu na Dac Sut hu- do prizadele saigonsko vojsko. Usoda saigon- • skc garnizijc v Dac Slitu jc povsem neznana — Četudi so Američani že napovedovali ko- nec bilk v okolici Laia, se boji nadaljujejo, razvneli so sc tudi v razijih drugih krajih južnega Vietnama. — Južnovictr>atnski pre- mier Ky ho v kratkem objskal Južno Korejo in Malezijo, ki ju bo snubil za svoj načrt o uslanovilvi anlikomunistične. zveze jugo- vzhf)dnil) azijskih držav. ilEBELARSKI SESTANKI V GotDvljah pri y^alcu bodo ne- deljske ilopoldneve v septembru u- porabili zalo. da bodo čebelarje, ki se bodo i^rijavlli na čebelarsko se- stanke, v teh dneh seznanili z na- činom čebelarjenja AŽ. Ta vrsta čebelarjenja je pri nas najbolj v uporabi: čebelarji, ki sc ukvarjajo z ameriškim načinom čebelarjenja so bolj v manjšini, posebno po ža- lostnem koncu »Agromela<. Čebe- larska družina v<~lotovljah bo prire- jala te poučne sestanke v Zadruž- nem domu v Gotovljah in prosi vse zainteresirane, da bi do 5. septembra ))()slali prijavnice oziroitia točno šte- vilo udeležencev, nakar jim bo go- toveljska družina pravočasno posla- la vabila z natančnimi navodili. KOMPAS OBVEŠČA VABIMO VAS NA IZLETE: POSEBNA UGODNOST! KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCII Posebna ugodnost za zaključek se- zone! 2-dnevni WEEKEND IZLETI V lUJDiMPEšTO. Cena aranžniana din 20.800 po osebi vključno stroški pot- nega dovoljenja. 3-dnevni VVEEKEND IZLETI V BRATISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžniana din 25.000 po osebi. 1. Tradicionalno Sdnevno potovanje z av- tobusom in vlakom v PARIŠ. Prijave do 25. avgusta 1965. Z. 6-dnevno avtobusno potovanje na ogled razstave učil, šolske opreme in gradnje mo- dernih šol na DUNAJ in v BUDIMPEŠTO, Prijave do 10. septembra 1965. 3. Mednarodni salon hotelske in gostinske opreme v PARIZU. Prijave do 28. avgusta 1965. 4. 9-dnevno avtobusno potovanje v CARI- GRAD in SOFIJO. Prijave do 28. avgusta 1965. 5. Od svinčnika do elektronskega sešteval- nika na SALONU »SICOB« v PARIZU. 7- rinevno potovanje z avtobusom in vlakom, prijave do 28. avgusta 1965. 6. 7-dnevno potovanje z avtobusom na ogled ; nogometne tekme za svetovno prvenstvo med irancljo in Jugoslavijo v PAKIZU. Prijave do 28. avgusta 1965. 7. INTERNIRANCI! Obiščite nekdanja ta- borišča RENICCI, TREVISO, GONARS, VIS- 1 CO. Prijave do 10. septembra \1965. ] 8. GRADBENIKI — strokovna ekskurzija v ITALIJO v oktobru. 9. AŽURNA OBALA — v oktobru — 6 dni! KOMPAS CELJE prodaja v.se vrste vozovnic za tu in v Inozemstvo, posreduje v najkraj- šem času nabavo potnih listov in vizumov, nienja devize in daje vse informacije za Vaša potovanja v tu — in inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajih. KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da Je v času sezone poslovalnica odprta od 7,30 do 18,00 ure. Pred vsakim potovanjenj ali Izletom obi- ščite turistično podjetje KO.MPAS CELJE, Tomšičev trg 1, tel. 23-5«. KO.MPAS CELJE Tomšičev trg 1 tel. 23-50 • PRODAM UGODNO prodam lepo oblikovano otroško dvonadstropno posteljico. Ogled pri Skorc, tapetnik Tomšičev trg. Prodam SAX motor — 97 in moped PUCH, oboje letnik 1957. Ljubljanska 46. Prodam parcelo z dograjenimi temelji. Mirna pot št. 8, Celje. PRIMO 150 ugodno prodam tudi na ček. Stropnik, Babno 30, Celje. Prodam klavirsko harmoniko novo, pet re- gistrov, za 65.000 din. Ul. Bratov Kresnikov 34. Prodam tri železne traverze dolge po 4 m. Pilih Ivan. Drešinja vas 41. Enofazni električni motor 1 KM in 33 m trožilnega kabla prodam. Kokovnik Franc, Vojnik 243. Prodam ogrodje za vzidljiv desni štedilnik ' pekač in posteljna vložka. Šmid, Adamiče- va 9. Proilam kuhinjsko pohištvo, štedilnik, ku- halnik in deško kolo. Bevc, Breg 46, Celje. Emajliran štedilnik skoraj nov prodam. Mu- lej Anton, Ljubljanska 75/a. Prodam kravo devet mesecev brejo — tretje- ga teleta. Zagrad 108, Celje. Prodam šivalni stroj »SINGER« z okroglim čolničkom. Naslov v upravi lista. Prodam NStJ PRIMO v brezhibnem stanju. Naslov v upravi lista. Piodam gume za FIAT 750,. dve rabljeni, ena nova. Naslov v upraVi lista. Poceni prodam rabljeno kuhinjsko kredenco in drugo. Informacije pri hišniku Trg svobode 10. • STANOVANJE Samski moški išče prazno sobo. Naslov v upravi lista. Dva dijaka ali dijakinji sprejmem na stano- vanje. Naslov v upravi lista. Samski moški 28 let išče opremljeno sobo v Celju. Naslov pustite na upravi lista. • ZAPOSLITEV Iščem žensko za varstvo 9-mesečnega otroka v dopoldanskem času. Hrovat Silva, Tkal- ska 3, Celje. Iščem mlajšo upokojenko za varst.vo trilet- nega otroka. Pozneje nudim tudi stanova- nje. Naslov v upravi lista. • RAZNO lislužbenec star 43 let, z lastnim domom in manjšim posestvom išče življenjsko tova- rišico do 35 let. Ponudbe pod šifro »Dis- kretno«. tjarazo oddam v najem na Otoku najugod- riejšemu ponudniku. Ponudbe na upravo lista pod »MONTAŽNA«. Garažo oddam v najem na Otoku pri nebo- ličniku. Naslov v upravi lisla. tnusobno stanovanje s Jtopalnico in vrtom v Celju oddam osebi, ki mi preskrbi ga- rancijska pismo. Ponudbe na upravo lisla opd »DOGOVOR«. Najditelja očal v usnjenem etuiu, izgubljenih v nedeljo 22. 8. na Krožni poti, naprošam, da jih proti nagradi izroči na Delavski 25. Namesto venca na grob pokojne Marije VER- DEL iz Petrovč, je daroval 3.000 din Diu- štvu slepih v CViju, Franc Koren iz Arje vasi, /a kar se mu lepo zahvaljujemo. RAZPIS l3nišlvo stenografov in strojepis- •^ev razpisuje za jesenski rok steno- ?^rnfsi<(! in strojepisne tečaje. Vpiso- ^^injc bo\o(i 1. do 10. s(.'pteinl)ra vsak ^«11 od 16. do 17. ure v strojejjisnici Administrativne šole. Dečkova ce- sta 1. # KINO KINO »SVOBODA« isEMPLlER V SAV. DOLINI Dne 28. in 29.'avgusta 1965 »ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA« ameriški barvni CSP film Dne 31. avgusta 1965 »VSE V ROK SLUŽBE« italijanski film Dne 2. septembra 1965 »PAST ZA STARŠE« ameriški barvni film KINO SEVNICA Dne 28. in 29. avgusta 1965 »ZLATO SEDMIH BREGOV« ameriški film KINO »DOM« GORNJI GRAD Dne 28. in 29. avgusta 1965 »SALAMON IN SABA« KINO »SVOBODA« STORE Dne 28. in 29. avgusta 1965 »SLADKOSTI SOBOTNIH VEČEROV« italijanski film KINO KOZJE Dne 28. in 29. avgusta 1965 »ŠERIFOV SIN« ameriški barvni film KINO »SVOBODA. BRESTANICA Dne 28. in 29. avgusta 1965 »CAS ZAKONSKEGA PRIVAJANJA« ameriški film Dne 1. septembra 1965 »POLNOČNI -SESTANEK« francoski film KINO KZ KOSTANJEVICA Dne 29. avgusta 1965 »LOČITEV PO ITALIJANSKO« italijanski film Dne 1. septembra 1965 »NORČIJE V OPERI« ameriški film KINO ROGAŠKA SLATINA Dne 27. avgusta 1965 »ZGODILO SE JE NEKE NOCI« angleški film Dne 28, in 29. avgusta 1965 »GROF MONTE KRISTO« I. del francoski barvni film Dne 30. in 31. avgusta 1965 »GROF MONTE KRISTO« II. del francoski barvni film Dne 1. in 2. septembra 1965 »INVAZIJA VIKINGOV« italijanski barvni film OBVESTILO Ua bi urbanistični program mcsla Celja, ki jc razgrnjen od 15. 7. do 30. 9. 1965 v stranski dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 7/1, spoznal najširši krog obča- nov, političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, objavljamo program strokovnih tolmačenj urbanističnega programa. Urbani- stični program je možno ogledati vsak delav- nik do konca meseca septembra od 7. do 19. ure, strokovna tolmačenja programa pa bodo vsak torek in petek od 18. do 19. ure po naslednjem razporedu: 1. petek, 27. 8. — za občane Krajevne skup- nosti Center, Otok, Podgrad in druge. 2. torek, 31. 8. — za občane Krajevne skup- nosti Gaberje, Aljažev hrib in druge. 3. petek, 3. 9. — za občane Krajevne skup- nosti Dolgo polje, Medlog-Babg^ 05Hi;pžno in druge. 4. torek, 7. 9. — za občane severnega dela mesta: Krajevne skupnosti Skofja vas, Voj- nik, Frankolovo, Strmec, Dobrna, Šmartno v Rožni dolini in druge. 5. jjetek, 10. 9. — za občane vzhodnega de- la mesta: Krajevne skupnosti Štore, Svetina, Tmovlje, Ljubečna''in druge. 6. torek, 14. 9. — za organizacijO ZKS Ce- lje, Občinskega odbora SZDL, Občinskega sindikalnega sveta, novinarje, predstavnike gimnazij in strokovnih šol, sindikata usluž- bencev SOB Celje in druge. 7. petek,, 17. 9. — za predstavnike gospo- darskih organizacij celjske industrije »Sever« in druge. 8. torek, 21. 9. — 7.a predstavnike gospodar- skih organizacij lahke industrije, obrtnih podjetij, biroje združenj — bivše zbornice in druge. 9. petek, 24. 9. — za Društvo inženirjev in tehnikov Celje, Vodno skupnost Celje, Cestno podjetje, PTT, Elektro Celje, turistične m športne organizacije. Delavsko univerzo in druge. Zaradi obširnega materiala, ki ga vsebuje urbanistični program nismo mogli organizi- rati strokovnih tolmačenj na sedežih krajev- nih skupnosti, zato vabimo vse občane, go- spodarske, politične in kulturne organizacije, da organizirajo čimbolj množičen obisk stro- kovnih tolmačenj v razstavni dvorani, vsak torek in petek od 18. do 19. ure. Uprava skupščine občine Celje Skupšižina obiiinc Celje številka: 350-18/6J-2/S Datum: 25. 8. 1965 Oddelek za upravno pravne zadeve Skup- ščine občine Celje objavlja po sklepu 7. seje Skupščine občine Celje z dne 18. 8. 1965, po členu 14 zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS št. 22/58) JAVNO RAZGRNITEV UREDITVENEGA NAČRTA BOLNIŠKEGA KOMPLEKSA Ureditveni načrt bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Dolgo polje od 30. avgusta do 30. novembra 1965. Vabimo občane in zainteresirane organiza- cije, da ureditveni načrt ogledajo in dajo svoje pripombe in predloge v priloženo knji- go pripomb. Ugovori, ki bodo vloženi po končani razgrnitvi ne bodo upoštevani. Oddelek za upravno pravne zadeve Skupščine občine Celje Skupščina občine Celje Številka: 351-448/65-2/S Datum: 25. 8. 1965 Oddelek za upravno pravne zadeve Skup- ščine občine Celje objavlja po 14. členu za- kona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS št. 22/58) in po sklepu 7. seje Skupščine občine Celje dne 18. 8. 1965 JAVNO RAZGRNITEV SPREMENJENEGA UREDITVENEGA NAČRTA DOLGO POLJE I — l'REDEL MED DEČKOVO CESTO, VRUNCEVO ULICO, TKALSKO IN NUSICEVO ULICO Ureditveni načrt bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Dolgo polje od 30. avgu- sta do 30. novembra 1965 in ga tahko v urad- nem času ogledajo vse zainteresirane organi- zacije in občani. Ureditvenemu načrtu je priložena knjiga pripomb, v katero naj občani vpišejo svoje predloge in pripombe. Poznejši ugovori ne bodo upoštevani. Oddelek za upravno pravne zadeve Skupščine občine Celje IZLETNIK CELJE p u T N I K vam nudi vse turistične usluge in vas vabi na Izlete Ln potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo s turističnimi avtobusi: — MtJNCHEN, 4-dnevno avtobusno poto- vanje na I. svetovno razstavo prometa, II. skupina potuje 30. septembra 1965, prijave sprejemamo do 28. 8. 1965 ozroma do za- ključnega števila prijavljencev, zato pohitite s prijavami. — DUNAJ — 3-dneviao avtobusno potova- nje na jesenski velesejem, potovanje dne 18. septembra 1965, prijave sprejemamo do 3U. avgusta 1965, zahtevajte program. — GROSSGLOCKNER IN DOLOMITI, tri- dnevna avtobusna potovanja v septembru 1965 sprejemamo .prijave za kolektive lii posamez- nike. — TRST IN BENETKE, stalni dvodnevni avtobusni Izleti za kolektive in posameznike. — BLI2NJI VZHOD — Sofija, Plovdiv, Istambul, Ankara, Beirut, Balberk, Damask, Jeruzalem, Ankara, 12-dnevno potovanje kom- binirano z avtobusom in letalom, potovanje 23. 9. in 4. 10. 1965. IZLETNIK prodaja vozne rede za proinet- no sezono 1965/66. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov; IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite; IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah, rečne in prekooceahske plovbe, postelje v spalnih vagonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. Programe potovanja zahtevajte v našem oddelku in poslovalnici v Velenju, ki spreje- majo tudi prijave! Prihranite vaše počitnice In pravočasno sporočite vašo odločitev za udeležbo na poto- vanju! Vse informacije ln prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter v poslovalnici Velenje. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE nasproti Avtobusne postaje LIKVIDACIJSKA KOMISIJA GOSPODARSKE ZBORNICE CELJE RAZPRODAJA rabljeno pisarniško opremo. Razprodaja bo od 31. 8. do 3. 9. 1965, vsak dan od 9. do 10. ure dopoldne v Celju, Cankarjeva 1, soba št. 2. Pristop na razprodajo imajo družbeno pravne osebe in za- sebniku Družbeno pravne osebe predložijo bariran ček za vpis varščine, zasebniki pa morajo kupljene predmete takoj plačati z gotovino. ODSLEJ TUDI V ŽALCU PRODAJALNA POHIŠTVA! LESNINA LJUBLJANA OBVEŠČA PTOROŠNIKE, POStOV- NE PRIJATELJE IN INTERESENTE, DA POSLUJE OD I. SEPTEMBRA 1965 NOVA PRODAJALNA POHIŠTVA LESNINA LJUBLJANA V ŽALCU - PODRUŽNICA CELJ- SKE POSLOVALNICE. OBIŠČITE NAŠO NOVO PRODAJALNO POHIŠTVA LES- NINA LJUBLJANA V ŽALCU ŠT. 105 - NASPROTI ŽE- LEZNIŠKE POSTAJE. LESNINA LJUBLJANA CENTRALA ZA JUGOSLAVIJO Specializirano montažno podjetje »Cevomontaža« Žalec razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: Visoka ali višja šolska izobrazba z najmanj 5 let prakse na sličnem delovnem mestu. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. TURISTIČNE OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH Celjska turistična zveza sporoča, da so za- sedena zdravilišča Laško, Dobrna in Rogaška Slatina, v vseh treh ,zdravilišklh krajih pa je dovolj prostora pri zasebnikih in v osta- lih hotelih. Zaseden je tudi pension sester Logar v Logarski dolini. V vseh ostalih kra- jih na našem turističnem področju pa je še dovolj prostora. IZLETI , Prvi jesenski izlet celjskega turističnega društva bo v sredo dne 8. septembra v HRASTNIK — TRBOVLJE — MEDIJA IZLA- KE in TROJANE. V Medija Izlakah bo dovolj časa za kopanje. Prijave sprejemamo v Tii- risličncm uradu v Stanctovi ulici poleg kina Metropol. TURISTIČNE PRIREDITVE 30. avgust: Poslovilni koncert promenadne- ga orkestra v zdravilišču Rogaška Slatina — pričetek ob 20 uri v zdravil, dvorani. 31. avgust: ob 20. uri v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini družabna prireditev LOV- SKA KORAČNICA. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega sina in brata CIRILA PASOVIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spre- mili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Prisrčno .se zahvaljujemo tudi ICme- tijskcmu posestvu Lalkova vas. Žalujoči: Pasovičevi ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA NA GLASBENI ŠOLI V CELJU Naknadni sprejemni in popravni izpiti bodo 3. septembra ob 9. uri. Prošnje je treba vložiti do 1. sej)- tembra. Šolsko leto začne 6. septembra ob 15. uri. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 28. 8. do 4. 9. 1965 Ivan Pleterski, veterinar Celje, Trubarjeva 93 (Otok) telef. 29-26 Gostilna ,Čulk' NA LAVI JE ZAČELA ZOPET OBRATOVATI CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČA MARICA CULK Foto klub DLT »Klima« Celje prireja oi 29. 8. do 12. 9. 1965 II MEDKLUBSKO RAZ STAVO UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE v mali dvorani OF doma v Celju. Razstava je od prta vsak dan od 8. do 29. ure. Vstopnina za posameznika 50 din, za skupinski ogled pa 20 din po osebi. Vljudno vabljeni! Časopisno podjetje Celjski tisk Celje, Trg V. kongresa št. 5 odproda takoj najboljšemu ponudniku osebni avto ZASTAVA 1100 v brezhibnem stanju. Ogled avtomobila je možen dnevno od 6. do 14. ure. Odprodaja se bo vršila v torek, dne 51. avgusta 1965 ob 8. uri za ponudnike iz socialističnega sektorja in v primeru, če avto ne l>o prodan ob 9. uri za privatne ponudnike. Začetna cena 800.000 dinarjev. Ponudniki morajo pred licita- cijo položiti kavcijo v višini 5 % začetne cene. Obrtni center ZARJA«, Žalec razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo poltovorhega avtomobila ^>Zastava 1100 TF, leto izdelave 1960. Licitacija se bo vršila 3. 9. 1965 od 9. do 11. ure za družbeni sektor; po 11. uri za ostale interesente — na dvorišču stano- vanjske hiše Žalec, št. 80. TV SPORED BERITE NA 8. STRA- NI! TAM SO TUDI VESTI O ROJ- STVIH, POROKAH IN SMRTI. OGLAŠUJTE V CElJSKl TEDNIKI .•i SLOVENKA ? 1. Ančka VIŠINA: 164 cm TF.ZA: 74 kg LASJE; kostanjevi OCI: rjave ROMAN (POVEST): Pod svobodnim soncem CVET: Nagelj NARODNA PESEM: Vasovalec JED: krompirček 'J OPRAVILO: Delo na vrtu j PREGOVOR: Resnica bode v oči i Prejeli smo prve fotografije in podatke, E ki jih bomo objavljali zapovrstjo, kakor — so prispele v redakcijo. Nadaljnje kandl- = datke prosimo, da nam poleg fotografile s pošljejo VSE gornje podatke, ker jih si- = cer ne bomo mogli upoštevati! 5 Udeleženke za izbor Slovenke opozar- = jamo, da jih ob zaključku izbora čakajo 5 prijetna presenečenja, najmanj pa vesela s prireditev, kjer bodo sodelovali . . . Sicer 5 I pa je še časa dovolj! = / Bralke in bralci, sodelujte v izboru S ^»Slovenke«! Tudi vi boste deležni presc- S ,nečenj (po.sebej Še, če ste naši stalni na- = /ročnlki)! Dobro si oglejte fotografijo in = ^podatke, zatem pa po svojem okusu vpi- = šile v spodnji kupon oceno (do 100 točk). 5 Kupon izrežlte, nalepite na dopisnico -n E jo pošljite na naslov: Uredništvo Celjski S tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni E . predal 132. Na eno dopisnico lahko na- E lepite po osem kuponov (za osem Slo- = venk hkrati)! f KtPON »SLOVENKA« ST. 1 TOČKE (od O do 100) Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa S, poštni predal 152. Z vlakom 800 km Ves svet je v zadregi zaradi želez- niškega prometa. Okorele naprave in počasne lokomotive so sicer že marsikje zamenjali in izpopolnili, vendar pravega uspeha niso doseg- li. Železnica ima povsod vedno več- je primankljaje in ves svet stoji pred vpra.šaiijem: ukiniti ali izpo- polniti! V Nemčiji so z električnim vla- kom dosegli že hitrost dvesto kilo- metrov na uro — seveda samo na poskusni progi Hanuover—Celle (da ne bi kdo zamenjal s Celje!). Do podobne hitrosti so prišli tudi Japonci, ki imajo v načrtu, da bi ua železniški progi Tokio — Osa- Va dosegli celo 400 k m h. Američani pa seveda ne bi bili Američani, če ne bi hoteli še več. tos februarja je Johnson dosegel, da je kongres odobril dvajset mi- lijonov dolarjev za izpopolnitev že- lezniškega prometa. Ce tudi zale- tavi Američani govorijo o neverjet- nih hitrostih vlakov prihodnosti, se bolj umirjeni oprijemajo stvarne možnosti 300 km/h. Toda najbolj neverjeten je pred- log dr. Josepha Foa (na sliki), ki je izumil železnico (bolj točno re- čeno »zračnico«), ki bi »pihal«« 800 km/h. Po njegovi zamisli bi bilo potrebno po vsej deželi .zgraditi zaprte tunele, v katerih bi »vozil« vlak, vendar ne po tračnicah, tem- več na zračni blazini. Spredaj bi po- seben s^roj zrak vsesaval, zadaj pa i/tiskal. Ce bo ta izum uspel, se bomo lahko pripeljali iz Hamburga na Jadran v 75 minutah! Vas z enakimi hišami Vasica SONOVO pri Kozju sc pnnaša s svojevrslnim videzom. Vse hiše so na las podobne druga drugi. Vas so malo pred koncem druge svetovne vojne Nemci po- žgali. Vasčani so jo po osvoboditvi nanovo zgradili, tako da so vse hiše povezane z gospodarskimi po- slopji in so enake. Tujec, ki je kdaj koli obiskal hišo v tej vasi, bi se s težavo vrnil na- zaj k isti ob ponovnem obisku. Vaščani v Sonovem ne povedo, kaj se zgodi, če se kateri izmed njih napije. Takrat mu verjetno družno pomagajo. Sicer pa, da ne bo za- mere: vaščani v Sonovem so resni, delovni ljudje. Prometna kronika 42 METROV PO JARKU Na cesti 1. reda v Ločici pri Vranskem je avstrijski državljan ALFONZ VIDOVIC zara- di neprimerne hitrosti po mokri cesti zdrsnil / vozilom ST 302-534 (A) v jarek. Po jarku je drsel še 42 metrov in nato obstal na stre- hi. Škode je za 700 tisoč dinarjev. TRČENJE V KRI2ISCU Iz žalske smeri se je po ljubljanski cesti v Celju pripeljal voznik osebnega vozila CE 88-28 MARJAN SEVER, doma iz Šoštanja. Pred križiščem z Gregorčičeve ulice je vozilo na mokri cesti začelo zanašati. Ko je voznik /avrl, je vozilo zdrsnilo na levo stran cesti- šča, pied nasproti vozeče vozilo CE 74-83, ki ga je upravljal AVGUST HUMSKI i/, Celja. Prišlo je do močnega trčenja, pri katerem je nastalo na vozilih škode za milijon 400 tisoč dinarjev. ZARADI ALKOHOLA V SMRT Po cesti 3. reda iz Ponikve proti Hotunjam se je pred dnevi peljal z mopedom mcično vinjen MIHAEL PUŠNIK, doma iz Primoža. Med vožnjo je padel tako nesrečno, da se je težje poškodoval in zaradi poškodb naslednje- ga dne v celjski bolnišnici umrl. LOKOMOTIVA JO JE ZADELA Minulo nedeljo je 77 letna TEREZIJA BRAVC, doma iz Spodnjih Laž, zlezla izpod spuščenih zapornic na železniško progo v Irettutku, ko je pripeljal vlak. Lokomotiva jo je zadela in zbila po progi, kjer je oble- žala mrtva. Pokojna je bila močno naglušena, zato ni slišala, da prihaja v kritičnem tre- nutku vlak. ZDRSNIL S CESTE Na Teharski cesti v Celju je voznik FRANC PLEMEN IT AS iz Tuncencev pti Rogaški Sla- tini prehiteval vozilo javnih naprav z avto- mobilom MO — UL — 70. Na spolzki cesti je vozilo začelo zanašati proti robu cestišča. Vozilo je zdrknilo čez rob cestišča v 1,5 met- ra globok jarek. Na vozilu je nastalo za 400 tisoč dinarjev škode. IZSILJEVAL JE PREDNOST Voznik IVAN PASERO je z osebnim avto- mobilom CE 120-74 zavijal z Dečkove ceste na Mariborsko cesto in izsiljeval prednost pred motoristom JOŽETOM LAMPRETOM. Motorist je trčil v osebno vozilo in se lažje poškodoval, med tem ko je na vozilih škoda ocenjena na 400 tisoč dinarjev. S KOLESOM PRED AVTOMOBIL Kolesar JOSIP SRSIC je zavil s kolesom na cesto pr\'ega reda v Žalcu v trenutku, ko je po njej pripeljal osebni avtomobil MB 22-44, ki ga je upravljal JOŽE DOLINSEK iz Maribora. Voznik kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Ranjenemu kolesarju so nudili zdravniško pomoč v žalski ambulanti. Kolesar je kazal znake vinjenosti. TRČENJE NA MOSTU Med vožnjo proti Kozju je vozniku tovor- nega avtomobila CE 19-07, ki ga je upravljal MILAN OBLAK, doma iz Celja, na mostu v Pilštanju pripeljal nasproti po levi strani vinjen voznik motornega kolesa MILAN PO- TOČNIK, doma iz Krivice. Prišlo je do tr čenja pri katerem sta si motorist in njegov sopotnik JOŽE GROBIN zlomila nogi. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolniš- nico. TRČIL VINJEN MOPEDIST V nepreglednem zavoju v Gorenjem klancu iznad Gornjega grada je po levi strani cesti- šča pripeljal vinjen mopedist RUDI KORO- ŠEC iz Velenja. V zavoju je v istem trenut- ku pripeljal tudi voznik ROGELJ KAREL. Prišlo je do trčenja v katerem se je mopedist huje poškodoval, voznik avtomobila pa lažje. Na obeh vozilih pa je nastalo škode za 300 tisoč dinarjev. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI V SMRT Voznik EDVARD ŠKOFLEK se je med vož- njo po cesti III. reda med Šempetrom in Polzelo, v vasi Breg zaradi neprimerne hitro- sti in neizkušenosti zaletel v hišo. Trčenje je bilo tako močno, da je ponesrečenec ta- koj po nesreči umrl. Voznik je bil brez voz- niškega dovoljenja. TRČILA MOTORIST IN KOLESAR Pred trgovino Savinjski magazin v Libojah sta trčila kolesar JOŽE GREGORINCIC ui motorist U 17-840 HASIP MUHADILOVIC. Težko poškodovanega motorista so prepeljali v celjsko bolnišnico. SAMO 0,4''C HLADNEJE Na cestah srečujemo vsak dan več vozil, ki jih proizvaja tovarna av^ tomohilov Maribor, kar tudi ni nič čudnega, saj je podjetje doslej iz- delalo že nad 35 tisoč vozil. A v zadnjem času se je med voz- niki vozil TAM-4500 razširila grda razvada, da v poletnih mesecih sne- majo zaščitne mreže pri motorju. Institut TAM je opravil točna mer- jenja in ugotovil, da prispeva od- -stranitev mreže samo za 0,4 do naj- več 1,7" C znižanja temperature. Tovarna avtomobilov Maribor pa zatrjuje, da je snemanje zaščitne mreže nevarno in neodgovorno, po- leg tega pa — kakor kažejo mer- jenja — tudi povsem nepotrebno. Takšno^ samovoljno snemanje za- ščitnih nmsk pa ogroža hkrati dru- ge uporabnike cest. Nesreča OTROK SE JE ZADUŠIL Minulo soboto je v odsotnosti staršev umrl dojenček KSENIJA ARTVIS, v Trubar- jevi ulici 53 — A. Komisija, ki je raziskala vzrok nesreče je ugotovila, da se je otrok za- dušil v času ko sta bila starša v kinu. Pred odhodom sta petmesečnega otroka položila v stajico in se je po vsej verjetnosti med spanjem obrnil na obraz. _ 14 KllOMETROV KLOBAS Gostinsko podjetje v Zidanem mostu, ki upravlja s Kolodvorsko re- stavracijo, ima svojevrsten rf^kord med gostinci. Omenjena restavracija namreč preko sezone proda potnikoin toliko kranjskih klobas, da bi bila se- stavljena veriga dolga preko 14 kilo- metrov. Anglež George Browrne, ki je pred nedavnim postavil svetovini rekord, ko je pojedel v dveh dneh 104 in pol klobas, ali če je klobasa dolga 10 cen- timetrov (računajmo, da so gostinci v teh zadevah skromni!), je t,o 10 in pol metrov klobas. Ubogi Bro^^^e bi mo- ral hudimano opletati, če bi se spravil na klobase, ki jih čez sez'ano prodajo v kolodvorski restavraciji. O rezulta- tu ne dvomimo, eno bi bilo jasno: nekdo bi požrl nekmja VARČEVALCI VSI, KI BOSTE V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. OKTOBRA 1965 VLOŽILI PRI KOMUNALNI BANKI CELJE ALI NJENI PODRUZ- NICI CELJSKI MESTNI HRANILNICI ALI EKSPOZITURAH V ŽALCU, MOZIRJU, LAŠKEM, ŠENTJURJU, ŠMARJU PRI JELŠAH, SLOV. KONJICAH ROGAŠKI SLATINI, SEVNICI IN BREŽICAH VSAJ 50.000 DINARJEV IN TA ZNESEK VEZALI NAJMANJ ZA DOBO 12 MESECEV, BOSTE PRIŠLI V POŠTEV PRI NAGRAD- NEM ŽREBANJU VEZANIH HRANILNIH VLOG, KI BO V ME- SECU NOVEMBRU TEGA LETA NAGRADE: 1 pralni stroj 4 šivalni stroji 2 sesalca za prah 4 tranzistorji 6 volnenih odej 3 milcserji 2 gramofona 3 jedilni pribori Skupaj 25 nagrad v vrednosti 1,000.000 din VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 5,5 DO 7,5 %. VLAGAJTE SVOJE I^IHRANKE PRI KO- MUNALNI BANKI CELJE, KJER SO ZA VAS VARNO IN KORISTNO NALOŽENI! KOMUNALNA BANKA CELJE TV SPORED OD 29 8. DO 4. 9. • TV SPORED OD 29 8. DO 4. 9. • TV SPORED OD 29 8. DO 4. 9. • NEDELJA — 29. avgust 9.00 Piknik — ponovitev lutkovne oddaje za otroke (Ljubljana); 9.30 Kmetijska oddaja (Zagreb); 10.15 Narodna zabavna glasba: Za- pojte z nami (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Najboljše melodije splitske- ga festivala (Zagreb); 22.15 Rečna ladja — serijski film (Ljubljana); 23.05 Poročila (Ljubljana); PONEDELJEK — 30. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Filmi za otroke (Beograd); 19.15 --Tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 Propagandna odda- ja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Bograd); 20.3() Operne arije v glasbenem kotičku (Be- ograd); 20.40 Dragomir Gcrvais: Karolina Reška — predstava reškega gledališča (Za- greb); 21.40 VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu (Ljubljana); 22.00 TV obzornik (Ljubljana); SREDA — 1. september 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Potujte z nama — oddaja za otroke (Ljubljana); 19.15 Komorni koncert (Ljubljana); 19.45 Čik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20..W Oddaja lirike (Skopje); 20.40 Daiiy Kay vam predstavlja — serijski film (Ljub- ljana); 21.30 TV dnevnik (Ljubljana); ^ ČETRTEK — 2. september 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Reportaža (Zagreb); 19.15 Dubrovniške poletne igre (Zagreb); 19.45 TV pošta (Ljubljana); 20.00 T V dnevnik < Beograd); 20.30 Poje Nada Ma- muta — glasbeni kotiček studia Sarajevo (Zagreb); 20.40 Studio 14 (Zagreb); 21.40 TV obzornik (Ljubljana); PETEK — 3. september 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Okrasne rastline v stanovanju (Ljubljana); 19.00 Britanska en- ciklopedija (Ljubljana); 19.15 Oddaja narod- ne glastje (Skopje); 19.45 TV akcija (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Sodnik — švedski celovečerni film (Ljublja- na); 21.00 TV obzornik (Ljubljana); 22.15 Francoski kulturni film (Ljubljana); SOBOTA — 4. september 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Zgodbe nezgode — oddaja za otroke (Zagreb); 19.30 Vsako soboto (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Jazz scena (Beograd); 20.40 S kamero po svetu (Ljubljana); 21. 10 Rezerviran čas (Beograd ali Ljubljana); 22.00 TV obzornik (Ljubljana); 22.15 Grindl — serijski film (Ljubljana). CELJE V času med 17. in 21. avgustom se je rodi- lo 17 deklic in 24 dečkov. Poročili so se: Stanislav Škornik in Ana Operčkal, oba iz Celja. Anton Jazbec iz Sliv- nice in Ivana Pišek iz Šentjurja. Peter Gra- dišnik iz Bukovžlaka in Roza Pantner iZ Stor. Adolf Cadej iz Velenja in Veronika Stravs iz Celja. Ivan Zeko in Ana Crešnar, oba iz Celja. Maks Vouk in Nada Marinko- vič, oba iz Celja. Silvester Cepin in Bernhilda Tlaberman, oba iz Velenja. Adolf Volkar in Karolina .Gaberc, oba iz Šentjurja. Josip' Skalički in Marija Kukovičič, oba iz Celja. Franc Potočnik iz Celja in Ana Kveder. roj. Avgustinčič. iz Šentjurja. Štefan Nemeš iz Zg. Bistrice in Edeltruda Cocej iz Zagrada. Marko Grcgur iz Varaždina in L,judmila Kre- pek iz Celja. Marijan Ocvirk iz Kasaz m Smeh Marija iz Celja. Jurij Drugovič iz Celja in Breda Kristan iz Maribora. Umrli so: Franc Belei iz Laškega (2 dni). Terezija Kocuvan iz Celja (71). Cehovin Ed- vard iz Stor (82). Lihtcnvalncr Franc iz Ptu- ja (29). Marjeta K^rašovec iz Laškega (8 dni). Marija Praznik iz Celja (60). Slavko Žurej iz Šmarja pri Jelšah (1 dan). Žurej Darko iz Šmarja pri Jelšah (1 dan). LAŠKO V času med 17. in 21. avgustom sta se ro- dila &vix dečka in ena deklica. Poročili so se: Jože Bartol iz Marija Grad- ca in Kristina Novak, prav tako iz Marija Gradca. Ferdinand Occpek iz Laškega in Sta- nislava Mastnak iz Tovstcga. Kart Bitenc iz Moravč pri Gabrovki in Ana JazbinSek iz Li- tije. Anion llauptman iz Radeč in Frančiška Hren iz R.Tdeč. Herman Jančič iz Brstnika in Ana OjsterSek, prav tako iz Brstnika. Anton T()kf).šek iz Lahomnepa in Leban Danica iz Plazovja. Jože Koželj iz Maribora in Karolina Zupančič iz Radeč. Umrli so: Neža Starki, roj. Razboršek iz Rečice (60). Roman Mlakar iz Laškega (55). ŽALEC V času med 17. in 21. avgustom se ni nihče rodil. Poročili so še: Franc Ograjenšck iz Slovenj Gradca in Alojzija Irman iz Mozirja. Pavel Knez iz Ostrožnega in Štefanija Jančič iz Griž. Alfred Kunst iz Dobriše vasi in Olga Vidrih iz Migojnic. Martin Turnšek zi Ra- kovelj in Rozalija IvSak iz Brega pri Polzeli. Franc Bokal iz Črnega vrha in Berta Sošter iz Črnega vrha. Umrli so: Frančiška Krašovec. roj. Lupše iz Tabora (45). Jožefa Vodovnik iz Podgor- ja (78). Edvard Škoflek iz Brega pri Polzeli (19). Uršrtla Jošt, roj. Zagoričnik iz Gotovelj (78). Ciril Pasarič iz Klanjca (46). Frančiška Kolčne, roj. Trobiš iz Sp. Grušovcij (62). 27. 8. 1965 — št. 34 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot Nova pot. Na delo, Na.še delo (1945), kot Celjski tednik. (1948—1950), nato kol Savinj- ski vcstnik (195(V-1954) in od 1953 ponovno kot Celjski tednik. S 1. ja- nuarjem 1965 ga souiitanavljajo občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. Urejuje uredniški odbor. Glavni in Odgovorni urednik Drago Hribar. Ted- nik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. — Uredništv(^ in uprava: Celje, Trg. V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon: 23-72. Te- koči račun 603-11-1-656. Cena posa- mezne številke 50 dinarjev. Letna na- ročnina 2.000 din; polletna 1.000 din; četrtletna 500 din. Inozemstvo 4.0U0 din. Rokopisov ne vračamo.