Časopis za mladost sploh, pa tudi za odrašene proste ljudi. I. tečaj. 2. Listopada 1848. 18. Tolažba siroteja. M "'ati mila, oee dragi, Jukaj spijo, bratje blagi, Vsi so zapuslili me; Zlata mama me dojili, Alej, bratje me ljubili, Bog vam plačaj tamkej vse". Hitro dnevi so bežali, Sladko mama se smejali, Mi igralo je serce; Zdaj so mene zapustili, In ne sliš'jo me v gomili, Milo jočem se kleče. ,,Ne obvupaj sinček mali, „Varje tebe angelj zali; — Ga tolaž'jo mati zdaj — „Iaz sem šla tft gor v' nebesa, „Te pustila brez slovesa, „Da pripravim tebi kraj." — Radoslav. Nagovor na učence o začetku šol. Zdej, ko so se na Slovenskim že povsod po mestih in po kmetih zopet šole začele, se vredništvo ne more zderžati, de bi na svoje pri-serčne mlade bravce sledečih besedic ne izustilo: Mladenči, učenci! Padite na kolena, in dajte 138 Bogu gorečo hvalo in čast, de nam je dal tako pravičniga, tako miliga cesarja. Pa-dite na kolena sosebno vi, kmetiski otroci! in prosite milostljiviga Očeta v višavah, de nam ohrani presvitliga cesarja, Ferdinanda Miliga, še dolgo dolgo let. — Zakaj? Glejte ta mili cesar je pred tremi leti čas vojaške službe za šest pomanjšal, in to je bilo njegovo pervo žlahtno delo. — Vaši starši so do letaš pod težkim jar-mam, v terdih verigah (ketnah) stokali, težke dela, mučno tlako brez vsiga plačila odrajto-vali, veliko davkov po krivici plačevali, —• plačevali z zdnarji, ki so jih s kervavimi žulji zaslužili. Tako, kmetiski mladenci! bi se bilo tudi vam godilo. Ali berž ko je bil nek samopridni človek, ki je skerbel, de niso mile prošnje revnih podložnih do miliga cesarja prišle, — berž potem, ko je bil tisti malopridnež od cesarja silama odgnan; berž potem je naš pre-svitli, dobri oče težki jarem, terde verige raz-drobril, in vam, kmetiski otroci! ne bo treba vprihodnje nikomur več tlake delati in krivičnih davkov odrajtovati, kakor so mogli vaši starši. Vi, kader bote, gospodarji, in vsi drugi ljudje našiga cesarstva bojo zanaprej vsi skup le to liko plačevali, kolikor bo treba za stroške, de bo deržava, de bo cesarstvo obstalo. — Poprej ni smel nar vikših služb nobeden človek zadobiti, ako ni bil žlahtni ga stanuj odsihmal pa je sinu tudi nar revnišiga kmeta pot do nar vikši cesarske službe odperta. Ko- 139 liko žlahtnikov s piškavo glavo je bilo dozdej na nar višjih stopnjah časti 5 sinovi kmetiškiga in ne-žlahtniga stanu pa so s svojim prebrisanim 11 mam komaj kako malo službico dobili. Vprihodnje pa ne bo nič več veljal rod, ampak učenost. Tako' hoče naš pravični cesar, mili oče vsili svojih podložnih imeti. Torej, dragi kmetiški in mestnjanski mladenči! učite — učite se pridno, in ljubite našiga dobriga Ferdinanda I. kakor-hvaležni otroci svojiga očeta. Naš presvitli cesar je nadalje spoznal, de vsaka učenost, sosebno pa otrokam v maternim jeziku nar bolj tekne. Torej je on ukazal, de se mora materni jezik berž ko berž po vsili šolah vpeljati, in se vse umetnosti berž ko je moč v maternim jeziku učiti. Kako' pametno je pač to! In zares! otroci se nar Iaglje v tistim jeziku uče, ki so ga perviga slišali iz sladkih ust svoje ljube matere, ktera jih je z lastnim mlekarn dojila; v kterim jim je prepevala, de so sladko zaspali; v kterim so k nar večjimu veselju ravno te matere pervikrat spregovorili. — Dosih-mal pa so se mogli slovenski otroci še predin so tri nemške besedice umeli, že po nemško učite. Kar so se tedej učili, niso umeli. Po tim takim niso po slovensko še pisati, po nemško pa dobro ne brati, ne pisati, ne govoriti znali. In ako se je ta ali uni na kmetih ravno nekoliko nem-šine naučil, je kmalo zopet vse pozabil, ker ni imel priložnosti skom v tem jeziku govoriti. Kako drugači bi to vse bilo, ko bi se bili otroci v slovenskih šolah nar pred slovenskiga jezika 140 tako, kot se piše, potlej še le nemškiga in v višjih šolah tudi drugih jezikov učili. — Nekteri nevedni ljudje blodijo: Kaj se bojo naši otroci slovenskiga jezika učili, sej ga že umeja! — Ni res, dragi prijatli! ne umejo ga še popolnama; še sto in sto besed je, ki jim niso znane. Tudi ga ne znajo pisati, ako bi ga ravno po domače še tako dobro govorili in po nemško in latinsko še tako dobro pisati znali 5 zakaj vsak jezik se drugači piše, drugači govori. — Nadalje bo imel naš jezik odsihmal velikp več vrednosti kot dosihmal. De bo namreč vsak podložni, ki zna svoj jezik tudi brati, vsak dopis iz pisarnice dobljen umel; de revnimu kmetu ne bo treba včasi po dve uri deječ prašat hoditi, kedaj de ima k gosposki zavolj te ali line reči priti: je naš pravični cesar ukazal, de se mora tudi v pisarnice materni jezik vpeljati, in de ne sme vprihodnje pri nas nihče cesarske službe za-dobiti, ako slovenskiga jezika popolnama govoriti in pisati ne ume. — Ali ste slišali otroci? Ali ste slišali tudi vi slovenski, pa ponem-čeni otroci? — Poprimite se tedej neutegama svojiga materniga, slovenskiga, lepiga, sladki-ga jezika. Pa slišim nektere nemškutarje reči: Slovenski jezik ni lep, je gerd. — Slovenski 0-troci! poslušajte, kako od našiga jezika sodi mnogoučeni mož, kardinal #) Mecofanti v Rimu, ki 42 jezikov govori. *) Kardinali so za papežem nar viksi duhovni. 141 Vprašan, kteri jezik de se njemu, ki toliko jezikov zna, nar bolj dopade, je odgovoril: Nar lepši, nar slajši je ilirski, pervi za njim pa je — slovenski. Ali slišite vi nemškutarji? — „slovenski", ne nemški — je rekel. Razsodba pa takiga moža, ki 42 jezikov govori, mislimo, de vender kaj velja? Učite se tedej, priserčni učenci! radi in z veseljem svojiga lepiga, sladkiga jezika. Potem še le, kader se v svojim maternim jeziku do-veršite; potem še le se učite drugih jezikov po pregovoru: „Več ko jezikov znaš, več tudi mož veljaš." Pa tudi ve, mlade slovenske deklice! morate svoj materni jezik več od vsih drugih ceniti, in ga raji govoriti, kot vsakiga druziga. Ali hočete biti mar, ker malo po nemško govorite, nemškutarce? O, ko bi ve pač vedile, koliko bolj se vam pristoji slovenski kot nemški jezik, kako gladek in sladak je slovenski, kako terd in okoren nemški v vaših majhnih usticah! — Mladenči! nadjam se, de bote iskreni Slovenci, in ve deklice! de bote iskrene Slovenke. — Nazadnje pa se Bogu zahvalimo, de nam je dal tako dobriga in pravičniga cesarja, in recimo vsi enoglasno: Bog živi našiga pre-svitliga cesarjaT Ferdinanda Miliga, še dolgo dolgo let! Vrednikvo. Od tobaka. Kdor se ni tobaka navadil, iina od velike sreče povedati, de ga je dober angelj zlo hudiga 142 obvarval; kdor ga" pa že kadi, naj to hitro hitro popusti, če mu je njegovo zdravje in življenje ljubo; zakaj tobak je strup, ki človeka počasi, pa gotovo veliko poprej vmori, kot bi on vmerl, ako bi tobaka ne kadil. Mladenči začnejo tobak kaditi, ker vidijo druge, mlade in odrašene ljudi, ki to škodljivo navado imajo, tudi ako jim je od starišov ali učenikov prepovedano, ker mislijo, de tobak mora Bog ve kaj dobriga biti. Pa kaj se zgodi? Kadenje tobaka pogubi zobe, izsuši truplo, oslabi oči in pamet, goni kri k možganam in pljučain, pripravlja dolgo ter-pljive težave, posebno persno bolenje. Polagama ramreč začenja suh kašelj, pristopi potlej plu-vanje kervi, in pljučnica (Tiungensucht) je tu, katira človeka pred al poznej, velikokrat v nar boljših letih pod zemljo spravi. Oh, de bi mladenčki, ki tobak kadijo, zmenoj k postelji stopili, kjer taki mlad bolnik leži! De bi vidili, kako je bled in slok, kako mu persi teži, kako noč in dan pokasljuje ino sokrovico izmetuje! De bi slišali, kako ga greva, kako bi še rad živel, pa — je prepozno! — Rana smert mlado življenje pokaži. Zatorej, dokler še ni prepozno, mladi prija-tli, varovajte se tobaka ko nar hujšiga strupa! Dr. J. Subic. De bi pač zgorne besede mnogoučeniga zdravnika vsim našim bravcam globoko v serce segle! Mi pa se gospodu doh-tarju za uazočni podučili soslavek spodobno zahvalimo, ter pričakujemo od njih še več enakih. Pristavek vredništva. Osel in koza. (Basen.) Nekdo je osla in kozo vkupej redil.-Koza je bila pa oslu nevošljiva zavolj njegove klaje; zato mu .pravi, de se bo z vsakdanjo vožnjo in nošo ves 143 poterl, in mu svetuje, de naj se obložen, kakor bi božjastin bil, nalas ob tla meče, po tem takim bo potlej brez dela živel. Oslaste osel je kozi verjel; kar v jamo telebne in se tako pobjje, de na pol mertev obleži. Gospodar ročno po zdravnika pošlje. Ko ta bolnega osla ogleda, mu to zdravilo zapiše: Kozje pljuča na drobno sosekajte, ter jih oslu dajte vžiti; to jnu bo precej pomagalo. Zdej gospodar kozo hitro zakolje, in osel sezgaji (ozdravi). Kdor drugim jamo koplje, se sam vanjo pogrebne. Jek. #) Mali Mihic ni dosihmal nič od jeka slišal in zvedil. Ko se enkrat v dolu sprehaja, žvižga in poje, zavpije v gojzdiček bolj glasno: „hoj! hoj!", in iz gojzdica se mu tudi „hoj!hoj!" oglasi. Ni se mu to malo čudno zdelo. Zopet veselo pokliče: ..Kdo si ti?" in iz gojzdica ravno tako: Kdo si ti? — Mihic oponašanja nejevoljin reče nato: „Neumneš, neumues si ti!" in iz gojzda se mu krepko oglasi: „Neumneš si ti." Mihic ves razkačen čez to, zmi-raj s hujšimi perimki odgovarja; pa vsi se mu zvesto oglasijo. Serdit plane zdaj v gojzd in misli fan-. tiča, ki ga je tako dražil, dobiti, in ga dobro splačati; pa — nikjer ni žive duše. Vtruden se verne domii in precej materi potoži, de se je neporedin fantič v gojzčiičik skril in ga gerdo zasramoval. Mati mu pa nato odgovore: Mihic, danes si jo pa že slabo vganil; ali ne veš, de ti zdaj sam sebe tožiš? ti nisi druziga slišal, kot svoje lastne besede. Kakor si že svoj obraz v vodi vidil, tako si tudi zdaj v gojzdu svoj lastni glas slišal. Ako bi bil prijazno klical, bi se ti bilo pa prijazno oglasilo. — Ravno tako, ljubi Mihic! je tudi v našim življenji, dobro si zapomni, kar ti povem: „Kakor bodeš ti z ljudmi, tako bodo tudi ljudje s teboj." — A. Praprotnik. *) Jdk, odmev, ohlip ali damelj (Echo). Vr. 144 Kratkočdsnica. Bogata vdova je svojo prijatlico na kosilo povabila, ter ukaže dekli jedi v nar lepših skledah na mizo nositi. — Po kosilu gre vdova svojo prijatlico spremit. Pa komaj vrata za seboj zapre, se zasliši v hiši velik ropot. Hitro spet vrata odpre, in vidi, de ena nar lepših skled že na sto koscov na tleh leži. Za božjo voljo, kako si pa to naredila! — zavpije nad deklo. Takole — ji odgovori dekla — in pusti drugo skledo iz rok pasti. Smeši/lica. Včlki župan je bil svojimu sosedu ukazal, de ima drugi dan k njemu priti. Sosed pa ponoči, od mertuda udarjen, naglo smert stori. Drugi dan pride k županu njegov brat rekoč: Moj brat se vam prav lepo priporoči in pa za zamero Lza odpuša-nje) prosi, de ne more danes k vam priti, ker je po noči umeri. Nenavadne besede, Obupati, ne f fscviblatf). Peča, ne -j- (_aftah ali aptolf). Pečenka, ne ¦(¦ (j)rata). Potovati ali popotovati; potovanje ali popotovanje, ne pa -J- (rajžati, rajža). Zastavica. Več odvzSmeš veči j*e, Več pridenčš, manjši je, Reci hitro, kaj to je? •muvf ip> vCmpirj Če na dre*vn se"dem srak sedi, In jili nčkdo troje ustreli, Vgani, koljko še jih gor' sedi ? •pfdl» asa nyvafs nudCisujsnan [iupm (vu9qoL Rozalija Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.